Poštnina plačana u gofouinf. KONTERE TE C 6LR5ILO KQNTERET5KEGR DRUSTÙR ZR mRRIBORSKO OBLR5T Dopise,naročila In reklamacije je pošiljati: Konje-I „Konjerejec“ iz- Člani čruštua sprejemajo list brezplačno. Harač-rejskemu društuu za fTlarib. oblast, luanjkouci I haja 6krat letno nina letno 20 Din. Cenik insfjratou na zahteuo - šteti. 6. maribor, dne 15. decembra 1925.- \' 1. -________________________________ • - - Pregleò konjereje u letu 1926. Predi sebojimamo statistiko zaskočenih kobil v plememilmi dobi 192& v Sloveniji ILjubljarnska in Mariborska olblast iizvaemisi Medjdmurja). Od' teta 1920 pa Ido lami je število zaskočenih kobil konstantno padte; 'Jamsko leto zaznamujemo lahek dvig za 200 'kobil, tako, da smo doislegli 9510 kobil. Letos pa smo zopet nazadovali za skoro 2000 kobil, Zaskočeaih je bite te 7682 in to v letu, ko niso bili pridelki krme bai najtdaJbši. In to ne te primasi v Slovenija, iste' sliko mam Wo, kakor, semi se, informiral, pokazal«, statestika konje-reje oda Hrvaltskem' in še hujšo konjereja naših severnih! sosedov onkraj državnih imej; kjer so .motoriziran« prevozna sredstva Im avtomobilizem ter tehnik« zavzela še efiLnejšf in hitrejši razmiahi kot) pri1 nas. , ' - Neumestno ibi bilo dskatdi po vzrokih,'. te .činitelj Ih, ki povzročajo toštevSično nazadovanje v naši konjereji ali to padanje umetno ovirati in konjerejo forsirati tami kjer se ne Pentirà. Računati mOramo morda še z nadaljnjimi nazadovanjem. Natega maša pa je, da postavimo našo komjlerejo ni« adravo^podlago, ji ustvarimo pogoje, dia bo ostala kolikor je jie plodonosna pano* ga našega krnetijlstva in nam bo dlajiala konijsiki mate* rij ali, ki bo ustrezal našimi gospodarskimi potrebam in po katerem bodlo, -tudi1 tuji kupci.posegali, kolik >r ga ibode. odveč z« .domače potrebe. Mislimi, da smo. si. v:sd na jasnem, da so naše 'gospodarske prilike take, dal moramo, te istremiti z« res prvovrstnimi kbnjtemi in ne gojiti po številu. Kajti žrebeta, rediti ter jih potem prodaj ati za zakol,j, za o so pri nas dèlotvme moči', krma in konečno tudi čas predrag. Statistika), k& jo podajami v toliko mit popolna, ker žrelbčama mi mogi®, vsaj: ne db cela izsledovàti skotenih žrelbet in kobil, ki so ostale jalove ali pa zvrgle in to radii pomanjlkatnja osebja in kreditov, ampak te delno "na 'drž. ptemienilnilhi postajah, medi tem ko m ostale kobile zaskočene po državnih žrebcih v zasebni oskrbi in pò Idoenoovanih po večini, neizsledene. A tudi v terni so oskrbniki toliko naredili, dia So natančno poučeni o- iptedovitosti tega ali onega žrebca. Kar se Uče pospeševanja konjereje bo motala državna uprava skrbeti za diolbre 'plemenjake, ki bodo odgovarjali tipu, ki je za razne komjerejske okoliše prikladen in ódgovar jd našim gofepòdarsikim potrebam- Te majoge se tudi zaveda, v kolikor ji je mogoče pri naših nesrečnih1 proračunskih razmerah, ko operiiramlo vsako drugo lete skoraj brez rednega proračuna, — Dolžnost krajevnih oblasti, konjerejlslkiib organizacij in vsaicega posameznika pa je paziti' na razne škodljivce konjereje ter jih zatreti. Med temi omenjam v prvi vršiti zakotni, meliceneoVane žrebce, ifci naši konjereji neizmerno škodujejo. In dokler ßo naš kmet, — kajti konjerejea g« nè imtorecmi imémioVatì; — tako brezbrižen, da so bo posluževal teh) plemenjakov, je popolnoma umesten odstavek v bodočem »Zakonu o lioenoovanju«, »da se vse skopi, kar ni isposbbino za priplod«. Navajam tu te en slhčaij" škodljivega mpliVd zakotnih plemenjakov. Po SJaVonijise' je'razpasi a po njih »sramna kuga«, ki ne zatre eainio naraščaj®, ampak je smrtnomoteta«, tudi plemenjakom in ptemémicam. Naravna in upravičena posledica tejniu je, da! je Bavarska prepovedala livoz konji iz Jugoslavije, dvnigl naši odjemalci jdi bodo «tedili ih tako bomo še ob mali izvoz, ki/ smolo gà doslfej imeli. Nadalje' moramo omejiti ražne bolezni, iki zatirajo mladi zakod .ter privesti.'našega konjereje« did umne konjereje, ki miu bo v bodoče poplačala vsaj triud; če mu že ne bo- prinašala bogve kakega dobička. Tudi na znižanje skočniine ibiö treba misliti v bodoče. Iz . statističnih podatkov, še 'bolje pa ofb priliki pre-miovamj in v razgovoru s konj erejci semi opazil, da ponehava v mešalnih konjerejskih okoliših ali- pai na körn jerejskih mejah stremen je ža mrztekrVeemi in na drugi (Strani, da so v popolnoma mrzlokrvnih okrajih) bolj priljubljeni plemenjaki lažjega tipa, kakor pa kolosi največjega kalibra. Skratka naš konjerejec sam hrepeni po konju; ki bo ustrezal njegovim gospodarskim potrebami in zahtevam teku časa j IV, plemenillnii dobi 119215 je plemenite V Sliovem ji 247 žrebcev i. s.: a) v Ljubljanski oblasti: n« dirž. ptemeniltnih postajah 3 mrzlokrvni, 27 toplokrvnih' žrebcev; v zasebni oskrbi 36 tatrzlokrvnoh, 17 toplokrvnih žrebcev*, licencovanih 5 mrzlokrvnih, 2 toplokrvna žrebca. Skupa ji v! IjtaJbl jamski oblasti 90 žrebcev. b) v Mariborski oblasti: na drž. ptemenilmih postajah 3 mrzlokrvni, 11 toplokrvnih žrebcev; v zasebni osfcrlbi 73 mrzlokrvnih, 4 toptokrvmii žrebci; lieemco-vanih 62 mrzlokrvnih, 4 toplokrvni žrebci. Skupaj V Mariborski oblasti 157 žrebcev. >■ „EKonjerejec^ öne IS. öecembra 192Š Stran 2 - : Toraj smo nazadovali v Sloveniji v obče za 20%-d^. v ljubljanski ott^astd za 17%, v iMariibonslfeii pa za 3%. Xi' • .2!.ozinomi pia rampano število zaskočenih «kobil' : je Sió, veriga. ft. žrebci, toe-memlaki to tftjs toplč'kalkor z mrzlo-. krvnimi za siilo zadostno dotirana. Le Savinjska dolina to Gortojeka potrebujteti še par mrzlokrtoih;’plemen jakov^ toda upam, da 'bo mogoče tudi te še nadomestiti do pričetka prihodnje plemeniitoe dobe. Ministrstvo poljoprivrede i voda je nalknpilo 18 ertigliiTVfliliniiih belgi joev, od katerih je dobila Slovenija polovico. Ti so ^ namestili po večini v Brekftnurju in 'MedjimiunjiUi fipoikrajine, dei òdi prevrata niso dobile ni-kalkih državnih žrebcev- Poleg teh je ministrstvo nabavilo še amertlkanstkega kasača »Pozor j a«. Žrelbčarna sama je v tekočem letu nabavila štiri imirzlofervoe i. e. tri za Ljnbl j anisko in 1 za Mariborsko oblast. m zasebno tast oskrbnikov je prešlo 16 žrebcev kis. 16 mrzlokrvnih in. 3 toplokrvni. Izločilo se je 4 žrebce. Te vrzeli, ki so nastale so se deloma že, ali pa se bodo še nadomestile, deloma pa je postala nadomestite v teh žrebcev nepotrebna veled znižanega števila kobil. Današnji stalež državnih žrebcev v Sloveniji je: Toplokrvnih 66, mrzlokrvnih 96. Od teh je na Selu 6 mrzlokrvnih, 40 toplokrvnih; vi zasebni oskrbi 93 mrzlokrvnih, 1j6 topldkrynih; i. B-; v Ljubljanski oblasti 31 mrzlokrvnih, 15 toplokrvnih; v Mariborski oblasti: 62 mrzlokrvnih, 1 toplokrven. Poleg državnih žrebcev je plemenito minulo plemenito© dobo v Sloveniji še 78 liceneovanih žrebcev i* s. v olbm,pöjiii ljubljanske oblasti' 7 in v območju jnaribor^ ske oblasti 66, 'Poleg običajnih premo vanj, ki sta jih priredili naši konjerejeki društvi sta se vršili tekoče leto dive konjski razstavi i.e. v Ljutomeru združena s proslavo pet-'desetletnice Ondotnega Kola Jahača in Vozača in v Ljubljani ob priliki velesejma. O njih po'menn za povzdigo naše konjereje je »Konjerejec« že poročal v eni zadnjih številk. Kare se tiče konjske krme je bilo leto 1925 še dovolj zadovoljivo. IZnatno zaostala pa je konjska 'kupčija zlasti na vanj, tako, da je marsikateri honjerejeo odprodal svoje žrebe, če ni [povsem odgovarjalo in to zlasti v ptujskem srezu in v Prekmurju. To kratko, neizčrpno poročilo nami naj nudi pregled o naši konjereji v tekočem letu, zajedno pa nam| kaže, kako nartu Ibo isto v bodoče usmeriti. Upravnik državne žrebčarne. tifisi iz konjske razstaue u Ljutomeru, Brez dvorna so bodoča- prometna sredstva, — iz-vzenaši železnico*— avtomobil in aeroplan — strd j v, M jih... vodil človek brez posebnega Občiitka iz 'ljubezni, j mebanično delo Ibrez individualnih lastnosti. Vsekakor, popolnoma drug užitek nudi človeka s prometno sredstvo »konj!« lepa, inteligentna, plemenita | žival, kal ise po svoji inteligenci in sposobnosti človeku tako prilkupi, da je marsikateri posestnik konj v žival i v-popolnem pomenu besede zaljubljen. ' Užitek, ki- gaj imia človek z - vajeti v rokah na vazu : ali če sedi v sedimi in vidi-kako se ta žival njegovi ' volji pokori, — je nekaiji—nepopisnega. Že od nekdaj obstoji medi Ijudistvom posebno zani- ; manje za konja in njegovo mnogovrstno' uporabo. Kdor je imel priliko na razstavi in pri 'dirki v ' Ljutomeru opazovati tamkajšnje konje' iz' bližine, je -, moral priti do, zaključka* da je konj mefcaji izredno le- j pega in plemenitega. Mogoče mu je bilo brez vsakega ■ pomisleka In.;nevarnosti se živalim prilbldžati in njihov^ značaj — tudi naprami tujcem občudovati. Vse hvale vredna je vzgoja ljutomerskih ‘konj, tei } so, če ravno živahni, krotki kakor ovce. Kar ise tiče zunanjosti razstavljenih konj in. žre- J ibet, se mora pripoznati da so bik prav lepi, da uiso imeli napak' v stoji to hoji in da je bila njih hoja prijj ■dirki izredno lepa. Želeti 'bi' pa bilo več prsne globočine * in močnejše stopainiee-. piščali. Ker so pa žrebčki 1 istega plemena to starosti v kosteh znatno močnejši": kakor žrebice* domnevam, da žrebice ine-dolbi jo v prvem letu, tokiko ovsa, kakor žrebčki. Ue se ne motim* dobijo pri nas v Sloveniji toplokrvni» žrebeta v prvem ? letu, pa tudi pozneje, v obče premalo ovsa* raditega se ne razvijajo tako, kakor bi bilo> želeti'. 'Gotovo je, da zal kobile, v Ljutomeru* katere so že { večji diel potomlke aimenifcansfcLh žrebcev, — manjka dobiriih, krepkih' plemen jakov, fci Ibi to z izredno lju- ; bežni jo to veseljem 'gojeno pasmo divaghili* Kako plemenjaki upldvajo na razvoj' konjskega za- i roda vidimo iz preteklih časov, v katerih so GL dr ani, ; Koniusd, Furiosi* NortosStari.Verneuiija, i. t. id- vsak svoj ; rodi tako utemeljili, 'da so danes ta imena slavmozmana. ■V idrž. žrebčarni na Sellu pri Ljubljani sito ji več žreboev-aimerikancev, od katerih ista »Poslini« to »'Po-1 zor« prav dobra; prvemu; bi želel več višine (meri samo 159 cm). »Othello« je že starejši* ostali 4 amerdlkanei sto pa kot plemenjaki malo prelahki, v primjeru a visočino ; prekratki, ter jdmi manjka prsne globočine. Ljutomerskimiikonjerejčem bi pa želel, dai bi.se njihova konjereja še bolj dvignila to* da blii za svojo skrb ; to trud 'bili odškodovani z dobrimi prodajnimi cenami. ; jVojaški živtoazdravniik v p,: Mihael Knaflič. lllUUilllllUllllllUiUUJllIiiIlllllllllllllffJillllll)jllIU|tlil!.liiHlltlllllUlHU^Itllllllll1lil!i[Ullltlll Um^tnQoplQitìnl^ konj u soujet-ski Rusiji, Kunštoov poročaj v 3, zvarku ^Plraktične konjereje« iz leta 1924 o način® to uspehu umetnega1 oploja-, mjiai fami: Pomianjkaaje konj v sovjetski 'Rusiji ovira močno ekonomični proevit Rusije in kompletiranje ra-dece armade’ s konji» Število konj 85 milijonov 'pred vojno je padlo- na 18 milijonov po vojni. 5 milijbnov' kmetskih dvorcev je povsem ib rež konj in vojiskaf ni nitì približno Zadovoljivo opremljenas kénjd. Pri tem pa kmečki konji niso' kos nalogami, ki ste jih jim daVa, zalto ker iso premali in prelaMii ssvojo težo 10—32 pudov (1 putf = 16,4 kg) medtem ko bi bili za premikanje 'gospodarskih strojev potrebni konji v teži fifrrfié pudov» Emvdlzjiiski konji btt pa morali imeti težo 21' ©udov. -Potrebno jetorej ne salme, da iste poveča število konj temveč ‘dla se ‘zboljša njihova kakovost. To nalogo onemogoča' pomanjkanje primernih žrebcev- Na 5 milijo-_ nov kobil pride komaj' 12—16,000 žrebcev; pa Se od teh jih je 10.000 dilige in tretje kvalitete. Na enega tiipo-rabJljivega žrebca pride torej okoli 3—400 kobil, medtem ko more žrebec zaskočiti največ 40 kobil v sezoni. Potemtakem manjka približno 100.000 žrebcev*. 'Takojšno odjppmoč more inpditi.lte nmetno' oplOjanje. Po metodi, ki jo je izdelal I. I. Ivanov se more oploditi ha umetni, način po enem žrebcu 300—400 kobil. Takte' b! bilo odipraMlijtente poimlàn jkan je žrebcev % oz. njegove škodl jive posledice. É? temu Pa še pride dejstvo, da' impremo račuinialtd: prli lumetnem oplojdnju ž uspehom' 80 procentov, pri naravnem oplojanjiupaile sl 50. it/" letih' 19011—1909 je delal Ivanov na veliko poskuse .in umetno oplodil preko 600 konj. Od teh je ostalo neoplojenih oranj1 ko 200, več,ko 200 brejih, pri ostalih je pa uspteh' neznan, ker so toé oditegnìlié opazovan jiii. Obolelih ali sploh kakih nepriilk ni bilo opažati niti V1 enem slučaju umetne oploditve. Tudi Ptod 3« bil v vseh 'slučajih normalen. Na podlaigi teh uspehov'jèibil 1. 1908 od notranjega minjstensjtva ustanovljen poseben oddelek; za proučevanje umetne oploditve. iPo-dja oddelka j‘e bil Ivanov. Taiml so se prive j'ali kurzi, v katerih je balo veterinarjem! demonstrirano umetno oplójanje konj in drugih domačih živali. Kljub kratkemu obstanku teh' kurzov je blilo tam1 izvežbanih več ko 200 Veterinarjev, ki so postali' pozneje prvoboritelji te nove ideje. Do svetovne vojne ee je umetno oplajanje vpeljalo V približilo 30 gubernij. V tem čaislu jie Ibllto V Rusiji umetno oplojenih okoli G000 kobil. Žrebeta so bila v Vseh islučajihi normalna. SSito jih je prišlo pozneje k armadi (kot remjonte, posamezni konji so se odlikovali tudi kot dirkači. ih dia hi proučili metodo umetnega óplo-janjlai so pinhajffii v Rusijo biologi in fizijblOgi iz Japonske, Nemčije. Rumunske In Aust r o-Ogerske. Pa tudi v inozemstvu.' je dahivafe umetno zaplojanje čiimdalje i Več tal1, posebno V Nemčiji, Ajngliji, Franciji, Čehoelo-vaški, Italiji, Rumuniji, Japonski in Ameriki» Preteklo leto se ,ga je tuporabljnlo v večji meri -v Nemčiji zä boljše izrabljanje oldenburških žielbceV. Svetovna vojna je započeto delo, na tem polju pretrgala y Rusiji za 10 let. Vprašanje umetnega oploja- nja je pa dandanes postalo bolj. aktualno'ko nekdaj; kajti uničeno konjerejo je mogoče dvigniti lé ma'"!» način. dieta 1922 je sovjetski koanltearijat za poljedelstvo ustanovil poskusno istacije- za razmnoževanje domačih žiVali, ki Se peča med drugim tudi s vprašanjem umetr ne plbdtvè’;''Praktični poskusi so Be izvršili leta 1923 v 17 gubernijah na 300 kobilah» V guberniji Nlžji-Nov-gorod je od 17 kobil oistalo brejih samo 7, t. j. 4l'%. Vzrok tinta neuspehu je pa bilo to, ker so. tamošnjega izkušenega veterinarja prekmalu odpoklicali, njegov namestnik pa ni bil zadtostd izvežban v stvari. Za praktično iuiporabo umetnega opite j ah ja je bilo leta' 1928 izdatnih 12.000 zlatih 'rubljev, za kar jé bilo v inozemstvu nakupljenih 50 kompletnih instrumentali jeV. V letu 1924 je bilo v Rusiji vloženih 200, v Ukrajini pa 160 prošenj za ustanovitev staici j za1 umetno ploditev. Za stvar so se zanimal© tudi vojaške Oblasti, da; bi .sl na ta način preskrbele dovolj renitent. Toda iz raiz iih razlogov ni mogla umetna ploditev zavzeti' v tem letu onega obsega, ki bi ga po važnosti; zaslužila. V tekočem letu je umetno zaplojenih okrog 1000 kobil.. Največ težfcoč povzroča' pomanjkanje instrumentarija. ' • g ’ Korist' umetne ploditve je pa dokazan a itn bd vsled neizmerne važnosti; zavzela že v doglednem času. ono važnost ih olbiseg, k5> ji pripada» 'Za zadevo se bodo pa gotovo morali zanimati tudi; naši konjereje! v Jugoslaviji, če nočejo zaostajati za svojimi častem. (Veble, drž. veterinar. Poòkeu in nje lastnosti. (Iz knjige „Poòkoustuo“, spisal žiuinazčraunik L. Tepina.) » (Podkev je umleten jskovam nosilni. ròb1, (ki ima namen, varovali1 naràvnil, roženi *nosilni' rob predi poškodovanjem ter mu daje trdno oporo.' Primerna podkev usposobi; konja za vsako delo, ob. vsakem letnem času in na vsakih tleh. «Iz tega že sledi, da morajo biti podi-kve različne. Tudi raznolikost kopit, kot posledica,raznih nepravilnih staj' ter nepravilna hoja zahtevajo razne vrste podkve. . Razen najenostavnejše, »gladke podkve, ki je .pravilnemu kopitu najpriMiaidnejša, ločimo še mnogo podkev različnih oblik in Lastnosti. Po» načinu izdelave ločimo. dvoje vrste podkev: kovane podkve, t. j. ročne izdelke ter tvomiške podkve, ki so ali lite, ali pa v modele stisnjene. Kovane podkve so izdelane ali iz podkovtaega železa ali ©a iz zLožk, t. j. prevarjtemih starih podkev. Podkve iz zložk prekašajo glede trpežnostil one iz podkov-nega železa» 'Podkve iz jekla se. le redkokejaj izdeLuijejd. •.Na podkvi- razkčujetmo sprednji ali /prstni del ter dva krakal, notranjega im vnanjega. Ploskev, ki leži proti podplatu, imenujemo zgornjo ati podplatno ploskev, orno, ki se mod 'hojo dotika tal, spodnjo ali talno ploskev. Poleg teh delov 3-ociimo na podkvi Se notranjo ali vnanjo obrobno ploskev z zgornjim' in spodnjimi notranjim ter z zgornjim in spodnjim vnanjim robom- V glavnem ločimo tri vrtete po-dkeV: gladke podkve, ozobčame podkve {podkev z ozolblci) in ozobčahe podkve z oprimnioo ali derezo {derezasta podkev z ozolbbi). Po letnem) «atam ločimo podkve v letne in zimske po uporabi konj: podkve za jezdne konje, podkve zal vprežne konje, £ s. za lahko ih težko vožnjo- ter podkve zal konje tekače in dirkače. Oblika podkVe mora biti povsem1 priličan a obliki kopita oziroma! noefiJlnemto robu, zato ločimo podkve v sprednje in- zadnje. Širina podkve, to je razdalja medi notranjimi in vnat-n jim robom, niOra biti vobče tdvakrat tolika, kot znaša debelost rožene stene z belo črto vred- Potemtakem znaša širina' podkve na tepredbjem, prstnem dein 18—32 «firn. Za Široka kopita pa jé seveda potrebna' širja podkev nego za ozka.' Ker se deblelbst rožene stene proti petam zmanjšuje, se morajo tudi kraki- proti koncu zoževati. Slpreldlnje podkve se zožujejo1 polagoma za 4—6 mm, pri1 zadnjih- pa se kraki takoj od prstnega del a pooenStii skujejo ožjte. Ce isO- podikive preširoke, se med podkev in podplat nabira blato, zemlja imi manjši kamenčki-, ki lahko povzročajo otiske žilltoutega podplata. Debelost podkve se ravna po njeni velikosti, po načinu uporabe Ikon j lin. lastnosti tal, -na1 katerih! se le-ti uporabljajo, ter znaša 8—14 mri. V oibče mora biti podkev tako debella, dia je konj z zidravimi kopiti, pravilno hojo, -olbl Vsakdanj-i uporabi ne izrabi pred štirimi tedni. Če bi; se vsledl vnanjih! vplivov {težka Vožnja^ trdla katmleniita Ha) podkev preje obrabila, jo z uvare-njemi opriimhdiee alii pri jezdnih konjih in konjih za -lahko vožnjo z nVarj-enjem jeklene pločice, takozvane zakovice, napravimo na prstnem delni trpežnejšo. Vobče se izdelujejo- podkve tako, da so enak omero o debele; izjemoma/ pa mlora podkev {n. pr. gladka, poiumOsOŠua podkev) poiskati proti' koncema krakov debelejša ali tanjša. f 'Zgornja, podplatna ploskev mora biti popolnoma gladka; njena vnatnijia polovica pa popolnoma ravna, tako da 1 m m čez belo črto popolnoma1 ravno leži. Notranja polovica je približno za 0f im im; debelosti posneta, da ne tašči na roženi podplat, zlasti miai ploščnatih! in polnih kopitih. Na zadnjih podkvah' maj bo podplatna ploskev popolnoma raVna in gladka, ker je podplat zadnjih1 kopit močno vbokhjen. Zgornja ploskev je napačna, če ni gladka ter preveč ali premalo posneta, Ce ni -gladka, ne lie® enakomerno na inosilinemj robu, kruši rog in povzroča celo otiske žilnaltdh dolov. Dremalo posneta podkev prav lahko- konja obtišči, preveč posneta pa le® samo na vnanjem dčtu nosilnega robu, ga med hojo vedrilo poti- ska na vun ter tako povzroča krušen-je roga. Zlasti j petna stena pa, fci je nagnjena na znotraj, drsi pri taki :j, podkvi vedno tbolj in bolj na znotraj. Na'ta način po- ; ispešuje taka podkev zoževatnje kopita. • Tajna ali spodhja ploskev je vobče gladka in rav- j na; na njej se nahaja reža. Za jezdne konje uporablja mo navadno podkve, katerih notranji spodnji rob je : posnet, le pustni aid. sprednji del podkve ima običajno ! širino brez posnetka. Vmamjiai obrobna ploskev mora biti navzdol nekoliko 1 pošeVno skovana, tako da se podkev proti talni ploskvi j nekoliko zožuje, le na prstnem delu podkve in na koncu | krakov se po navadi -obrobna ploskev ne kuje poševno. ; /Notranja /obrobna ploskev je na navajmShi podikvah j sfcoVanal navpično, ne sme pa biti robata. Enaki sirovo j izdelandh podkev, katerih konce ge kalsheje skuje v ;| ozobce, so povsod/ enako široki, -pri gladkih podkvah in | pri podikvah z uvitimi ozobei pa se 'kraki proti koncu j — kakor podkev v obče — zožujejo. /Reža) je žlebček, k® ge nahlajia poleg vnanjega spo-d- | njega robu, V njej1 prebijamo luknje za žeblje..Reža'ne | sme segati globlje nego jo polovico podkvlihe debetoi- | isti1 ter mora biti' zadosti široka, dia ge glave žebljev to-. 1 liko V njej pogreznejo, da jih pri1 pribij'anju podkve- še . | kladivo doseže, t. j, da leže v isti ravnini s talno pio- ~ sikivijo. Podkve brez oprilmniice na spredlnjem delu v ši-J| rini 04—36 min nimajo reže, na podkvah z opri'inlnieo pa | je ta -razdalja še večja. Na prehodu prstnega.dela \ krake topo, enakomerno široko počenjajoč, reža proti J koncema krakov k-oničasto/ končuje. Obe plosvii reže J morata bati poševni, in sicer vnanja bolj nego notra-n ja. Oddaljenost reže od Vnanjega sipodinjega robu, | tuidi' -globina dmlenovana, se raVna po debel osfil rožene ig stene. Vedno pa mora biti reža napravljena tam, kjer 2 je mogoče luknje tako prebiti, da ležijo nad- belo erto, J kadar položimo podkev na kopito, ae izven ali znotraj nje. - če.'je reža napačno zasekana, je poldkeV pravza-. f -prav neporabna. Preveč od1 Vnanjega robu bddaljeuai| reža ima za posledico/ zakovalnje, če je pa reža prevečjg b-Mizu vnanjega robu, tedia j simo primorani tudi žeblje J zalbijaJti blizu- vnanjega robiu, Vsledl česar se rob -tend 2 ok/rušl, kar je za kopito/ gilhp škbdljiivo. Preširoke režejl glave žebljev ne Izpolnijo popdlnoma, zato podkev slab-.21 še /drži. Vrhiu tega podkve s preširoko ali éelo> preglobo- 2 ko režo rade vzdolž reže počijo ter postanejo neuo- 2| rabine. posebno važnost' je-polagati na obliko; velikost, šte- •' • vilo, razdelitev, globočino in smer lukenj. Ker se mo- ; raanio z ozirom na te lastnosti lukenj' ravnati vedno po ? kopitu, se luknje še 1© pred pribijanjem podkve, t. j- ■; med atmer jan jem, na topli podkvi, prebijajo; zlasti pa i| zato, ker je za nepravilna, obolela in za kopitu z okru- | šeno steno treba luknje neenakomerno raz-delitit Vsaka luknja mOra imeti tako, tijasito-štiriiDglato^ olbllilko, da žebelj tesno Objame; z dmgiimi besedami; velik'ost oziroma širine luknje se mora vedno ravnati po -glavi žeblja. Za majhno podkve zadostuje 5 lukenj, medtem)' ko je rferelbä ma večjih podkvah. 6, na onih «a. težke konje —'zlasti1 če'imla jo paftmlndco — celo 7—9 lnkenj. Zadnje podkve mania jo redno. po. eno luknjo; več nego spredi, je, tp.dla.le redkokdaj' 'čez 8. Če je števliio lnkenj neparno, tediai jih je raBdleOnitfii tako, dia pride na vnanji krak vedno .Mia Več, kakor na notranjega. •Razdelitev lukenj se izvrši na ta način, :dla prideta obe isprèdinjd, fakofevand pristni luknjaj v početek reže. Ha podkvah) ihre® oprimnice naj bodeta za 35—45 mm ena odi dnulgie 'oddaljeni, na podkvah z pprimniioo pa na j •ležita Jink nje. -Ostale se razdele tako, dia ostane vedno zadnja-petina poidkve Ibtez lukenj. Ha Vnanjem krak,h naij' leži zadnja luknja,. takozvana Vnanja glavna ali; petna luknja na početku zadnje petine; na notranjem pa na sprednjih podkvah približno 1 cm! predi početkom! zadki j e petine. Ha zadnjih, podkvah smle biti tal luknja na početku. zadnje petine, ker je notranja stena zadnjih! kopat močnejša nego sprednjih. Ostale luknje se prebijajo — če le mogoče — v enakih razdal jah med temi 'glavnimi luknjami. . Razdalj^ntódl luknjo', fin vnanjim roboiml, t. j. globina, ste raVna po debelosti rožene stene. linknje morajo biti prebite vedlno tako, da vodijo na vnanji del bele črte. Smer lnkenj. ste ravna po strmini stene. Sprednje ali prstne luknje imiajo redno poševno ismer na znotraj, stranske nekoliko mlanj im, glavne stranske ali ‘petne luknje največkrat navpično. Če ste luknje^ napačno' prebite, tedaj podkev slabše drži, Hajvečkrat so pa slabo prebite lulknje Vzroki zakd-yanja. JVi takeiml. Slučaju pravim©, »da je konj zakovan že na zafcbvalu«. Hapaene so preozke ali preširoke luknje, ker se v ob'eh 'primerih žeblji prav labkte odtrgajo •ali izclercjo. Če je luknja Široka, tedlaj je glava ne izpolni popolnoma, le klin žeblja til® tesno> v globini ter se Vsledl tega rad odlomi, če pa so luknje preozke, tedaj se glave premialo pogreznejo, žebelj!- Tse lažje izdere ali odtrga. Tudi je nemogoče v preširoki luknji žebelj dobro pritegniti, ker ga kladivo ležečega (podi ravnino talne ploskve, ne doseže. Hépralvfiillnò razdeljene luknje kazijo kovanje in če so' posamezni žeblji preblizu: skupaj, prav lahke okrù-šijo rog. 'Zlasti napačno je,_ prebijati tuttije preVeč na zadnjem) delu krakov, ker Ibi poteinl prišla žeblji, v slabo petno steno ter je možnost zakWanju temi večja, .čimbtalj zadaj1 ste' Žeblji zabijajo. -, Zakovan je pa je največkrat posledica tega, da so luknje preblizu ali predaleč od vnanjega' robb prebite. V prvem primem se mora žebelj' preveč poševno nastaviti in prav lahko zgreši pravilne smer; v drugem! pa pridejo žeblji na notranji rob bele črte ali celo preko nje Eoa ja se pa tudi prav lahko zakbje, če niso luknje prebite v pravi, stateri z ozirom na strmimo rožene stene.: O negouanju konjske opreme. . K lični Vpregi spada poleg dobrih konj in dobrega voza tudi vestno negovana konjska oprema. V opremi se zrcali vestnost Voznika M tudi skrbnost1 gospodarja-Poteg, tega pa sl' z Vestuito negovan jem in pravimi. konserviranjem' prihranimo onarsiikateri izdatek. . (Konjska oprema mora biti vedno vdotorem stanju, in to temi bollj; cimi iksrejše konje amatalo, zlasti va jette To pa je le tedaj, če obratnim© usnje inehko . in voljno. Če je oprema le «alalo zaprašena, jo očistimo prahu z ščetko, ozmojteme dele, ki se dotikajo konjske kože, predvlsetal blaainaste dete komatov.in oprsnic ter oprsnioo ohrdišemo z Vlažno krpo ali gobo, natte pa celo opremio dobro obrišemo s suho krpo ali kožo. Z.blatom' oškropljeno opremo moramo razpeti v njene sestavne dele, kajti le tako je njeno temeljito osnažen je’mogoče. Posamezne dete operemlo z vodo, če potrebno uporabi j amo: tildi lahko milo. Pri tern pa Veljalj geslo, -dlai uporabljajmo le toliko vode, kolikor'je je neoibhodnte potrebno ; Skrajno kvarno' opremi je, če istó kar namakamo v vodi, kar 'se pogosto vidi. Oprane dele opreme razobesimo, da se hitro posuše, toda to ne na solace ali pri ognja. Še lutalo vlažne namažemo s črnilota! ali ž nesi!ano mastjo (dobro vazelino, ribjimi oljem) ali z čteMomi za usnje. Hate ' pa opremo' dobro Odrgnemo s: ščetko ali - kožo. Okovje, kair ga1 je pr5' opretai obdišemb-z volneno krpo. Prav pripravne za čiščenje opreme so v to svrho. .napravljene kožice. To vel ja predvsem «a 'boljšo opremo, 'ksi jo ne rabimo dneVnte. Tolda tudi vsakdanjo opremo vestni gospodar večkrat očisti, jo- itaaže .z mastjo ter,, jo na ta način ohrani1 lično, volno in trpežno. Tndi pri 'kmetski, težki opremi neprijetno dirne oko,, če isto pokrivajo debele plasti prahu in ’blata, pod. katerim!- gi-neva usnje. Taka oprema kmlaln propadle, nam žuli konja; da, znani (so slučaji, ko je bila taka oprema naravnost pognbonosna za konja, sl temi, dia je takorekoč vdrgnSila konju otrovajoče kali, kakor ratene otekline in colte občni krč (tetanus). Še večjo pažnjo moramo posvečati opremi iž naravnega; rujavfega ali rmnenegai usnja, če hočemo isto ohraniti' dalje čaSa lično. Mazati smemo le notranje strani Usnja, Zunanjo pa š svitllim! čistilom, za usnje, kajti sicer nàtal isto hitro potemni. Brzde, vsaj' boljše, takoj odpnemo iz uzde ko laz-prežemo konje, ter jjj^ položimo-^.^vodó. Ko so konji opravljeni, opraine bmte dobro obrišemo, jeklene lahko tudi poliram©' z pollirno1 verižico, -ter jih -shranimo na suh prostor,, da ne rjave. BrzdevM jih dalj časa ne ra* iblimo, naitpažetate' ž mastjo ali-pa jih tanko prepleskam© s »kpltedijem«' to je tekočina,! ki se dai zraku hitro zgoda ter napravi na' želez ju tanko kozačo, ki ga ščiti- pred vlago oziroma kisikom i® zraka, dia teto ne r javi. Opremo, ki sleherni dan ni v rabi, shranjujemo v omarah, če teh niöiiainö, pa jih obesikno na stih prostor ter prc-: krijemo z rjuhami, dia se ne zapraše. Stran © »Konjerejec“ One 15. decembra 1925 Trdo dm krhko usnje postarne kaj Mitro nerabno in nevarno ljudem, (kakor vprežni živini. jK opremi spadai jo tudi konjiške odeje. Kakor hitro so se te premočile jih moramo posušiti', kajti mi slabšega kot pokrivati konja z vlažno ali celo mokro odejo. Òe.iste dalje časla nfiiso vt rabil, ijfloióràimo paziti, Ida’s® iite naselijo v n je molji. To 'preprečimo najlažje, če iste večkrat prezračimo Ju temeljito očistilmlo, ter potrosimo z snovmi (naftalin), ki zagrene molju (bivanje v O'dejah. (Samo db selbi Umtevno je, dia 'bo voznik vsé Mlb'e na opremi, 'tudi najmanjše, in te zapazi najlažje pri' čiščenju, takoj odstranil in jih, «M sani popravil ali pv jih izročil sedlarju v popravilo. Torej' kot navodilo naj. malin služi: Pri čiščenju opreime uporabljati le toliko vode, kolikor je je neob-hodno potrebno, "ker je vlaga usnju škodljiva, Ne suši opreme na isolncu ali pri' pečk Usnje dobro obriši, ga namaži, če Se je Zmočilo, ter takoj, izvrši vsa, tudi najmanjša popravila na opremi. Na ta način negovana iir komserVirana oprema' , ti' ne ho Skbnj ogulila, bo ostala lepa in trpežna in trud, tei si ga pri tem' imel se ti bo stotero poplačal, ker te obvaruje večjih izdatkov. Društuene in òruge krajše uesti. S to številko zaključujemo naš 1. letnik. Prihodnje •leto bode izšlo spet 6 številk, katere dobijo tei Člani Konjereji-ikega dlrUštva brezplačno. Za druge naročnike pa stane -lišiti 20 Din. Tej številki prilagamo položnice ter prosiiinio da takoj visi članarino oz. naročnino nakažete. Od te članarine »e izplača podružnicam po 2 Din 50 para. Da hlode naše dtelbvanje cimi uspešnejše, ostanite nam vsi dosedanjto Silani zyèfeii, pridobivajte pa tudi' pridno, moivih. Vsemi našim gg. satradnikdm, 'ki so nami tako požrtvovalno brez vsake odškodnine pomagali, pa naša naijiskrenejša zahvala, Prosimo, da nam isvoje oomtoči ne odtegnejo, prosimo pa tudi vise (gospode, ki delujejo v našemi' gospodarskem življenju, za sodelovanje. • Vsem našimi sotrUdiaikomi kakor članom želimo veselo novo leto. Predsedstvo. 18. decembra 1925 ob %1. uri popoldne je preminul od srčne kapi zadet živinozdraVnik Lovro Tepina, ravnatelj podkovske šole v Ljubljani še le 43 let star. Bil je v vsakem oziru nnož na svojem mestu, nenadomestljiva pa je njegova izguba za konjerejo. Od Preobrata senu je bil: neumoren tajnik Konj'ere jakega odseka 1 v Ljubljani, duša vseh konjei-ejšlkih' prireditèv v Ljubljanski oblasti. Bieloval j e.publicistično in spisal knjigo o podkovstvu. Zapustil je vdovo in dva sirhka. Ohranili ga borno v najboljšem spominu. Njegovi talkobridko prizadeta' 'družini, kakor lEonjerejskemu odseku 1 pa vnaše najiskrenejše sožalje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim E br. 2504rl. V Maribora, 28. novembra 1925. Razglas •| velikega župana mariborske oblasti o priglasitvi zasebnih žrebcev k iicenrovanju. . Na podstavi zakonitih predpisov o ličencovanju žrebcev se razglaša, dal morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodtnji plemeniilni dobi spuščati svoje žrelblce za plemenitev tujih kobil, -prijaviti te žrebce najpozneje do 1. januarja 1926 pri onemi srbskem poglavarju .(mestnem magistratu) v čigar Okolišu je žrebec postavljen. (Pri raizgrašitvi1 žrebca', (ki seuzVrši pistmeho ali usfe, meno, ise more obeneml naznaniti: a) ime, priimek, bivališče in ,Občina žrebčevega 'lastnika, . j „ ' b) pasmo in rod, starost in barvo, kakor tudi kraj, v katerem stoji' žrebec. Opozairjiairi dia še za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrObce pod tremi leti splošno ne deje dopustilo za spuščanje. (Svoječasno bodem razglasil, kje in kedaj bo pregledovala komisijiai priglašene žrebce in dajala dopustila .(licenco). - Pripominjam, da je razpisani rok 1. januarja 1926 skrajni'- rok; hai pozneje došle prijave -se ne bo moglo ozirati. Veliki župan mariborske oblasti: Dr. PIRKMAJER s r Bisteimzirana »Konjcrejeka nagrada«,- katero dotira Mariborsko ddakalskb driištvo, -t-e je vozila letos tretjič in sicer dne 4. oktobra 1925 ha dirkališča žrebar-ne ha Cvenu, ker se v Maribora nišo vršile jesenske dirke. , ■ ,;i: ;h Od M. upravičenih! kasačev jih je startalh Baino 5 in je bil izid sledeči; I. .Sokol I. (Alojz ’Slavič) 1:48 1500 Din in častno darilo. IL Nadina (Marko Slavič) 1:41.6 750 Din. IH. Poldek (Anton Slavič) 2:06.2 375 Din. IV. Lina (Martin Makovec) 3:08 250 Din. V, Čifa (Anton Slavič) 2:10-9 125 Dim.. # Jesenskega medfainga v Zagrebu en s© udeležili -nekateri ljutomerski fcaisačk Večkratna zmagovalka' »K°' ketfca« Ivana. Banderi1-a je ob tej! priliki dosegla- a ve j najboljši čas 1329.7, zmagovalka v juigoslovemskemi der-byjn 1925 »Nadina« Marka Slaviča pa je dosegla čas od' 1:34. po Clajyron obe posestnika g. Alojz Janžekovič, Ster-janci. V iđlru'gi skupini. Metna žrebica po Bravo posestnika g. Jože Janžekovič, Sterjaned. V tretji skupini dveletna žrebica) po Brillanlb '345 g. J aikob-a Ozmec, Viiijslkti vrh. V 4 islkrupini enoletna žrebica po Brillant I. g. Raušl Jože Hm jigovcli. V 5. isibupini dveletni žrebec po Podarke. Oskrbnikom državnih in lieencovanih žrebcev. Centrala kaslačkih 'društev kraljevine SHS je ugodila proteste vozača »Koketke« Ivana Banderi proti vozača »'Pine* Mihi Filipiču, tako da pripada I. nagrada glavne dirke dne 16. avgusta 1925 v znesku Bin 2000 in častno idiarido Ivanu Bnnderlu, dočam je »Plina« kot prva 'diskvalificirana!. Vozaču »Pine« Mita Filipiču se popusti, kazen v znesku 500 Din. % 8 C. Djoika Bjundjerski, Novisad, jo daroval [Kolu jahača- i vozača v Ljutomeru preko ministrstva poljoprivrede i> voda ptememilmega žrebe» »Gladiattigr-ja«, ki bo prihodlnjo' plenaenilno dolbostailpródviidlomiavLjutor mem.' | Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllt Premo vanje za sodni okraj Ormož se je vršilo dne 14. 13. avgusta 1926 v; Pltujim Vsled skrajno neugodnega vremena je bil prigon iskrajmo slab, iker moramo pomi-■ sliti, ;