> , . • vh ■; v;:. •; > > . .) ,-^V 'M 4: • ■ ,1 •. •v'-. ': : * J -v •v j! i ' s-m!L ■•.V V';, - . r, ■■ ■ s - . .* . .j- **- ., » r, f • ) ' . 'sr <1 / •J # t'v. '.'„I • • ' ‘ V - - j,, ■ >y r ::: > -j. <;* . .. . ' Vi-,* ■ • •’« . • • i . • • *•v*" n .<•. r t ; 7 7 r ■■ NJEGOVO IME JE LEGENDA, NJEGOVA POT JE BORBA, NJEGOVA VELIČINA JE ŽRTEV, NJEGOVO ZAVETJE - ČLOVEŠKO SRCE. (France Filipič) TITO Kdo je to tovariš Tito? vemo vsi, bil je borec za svobodo in za lepše, bojše dni. Sredi vojne maršal je postal, ukazoval je vojakom, kako je prav j končno krvavo vojno je z zmago končal. Spoštujemo in ljubimo ga vsi, zaslužil prav gotovo še več bi. Vsi otroci naše zemlje kličemo Titu v veselje 1 Tito naš, ki praznuješ svoj veliki čas, vodi nas v neskončni čas. Polona Ceglar, 4-.b raz. ZAKAJ IMAM HAD NAŽEGA MARŠALA: Ker ima on nas rad. Ker je bil hraber borec. Ker nas je popeljal do zmage nad okupatorjem. Ker se je boril za pravico delavcev. Ker je bil poveljnik partizanov. Ker je bil večkrat zaprt in ranjen. Ker uspešno vodi našo domovino. Ker se je boril za svobodo. Ker je pogumen. Ker nas je popeljal v novi - socialistični svet. Ker je združil jugoslovanske narode in popeljal v boj proti okupatorju. Ker je pravičen in dober. Ker je borec za mir v svetu. Ker se bori za pravice vseh ras in narodov. Ker pomaga nerazvitim državam. Ker se bori za človekove pravice. Ker nam Je pomahal iz avtomobila. Ker se je že mlad vključil v vrste komunistov. Ker se Je dobro učil. Ker ima rad živali. Petinosemdeset roži Petinosemdeset rdečih rož na vrtu bi nabrala, tebi dregi TITO bi poslala. Petinosemdeset ptic, petinosemdeset golobic, k tebi TITO bi poslala. Vsaki ptici, vsaki, vsaki golobici, rdečo rožo v kljun bi dala. Naj k tebi Tito poletej srečnih dni ti zaželel Janja Klobučar, 4.b razred Pomlad je in rože cveto, in šopek od njih za Tita bo. Oh, kako si želim, da Tita obdarim Pomlad smo življenja, ki v Titu živi, njegova pomlad -to smo mi. Pomlad je praznik naš, v njej Tito rojstni dan slavi, mi pa na tisti dan vsi ponosni smo - mladi. Nataša Gorjanc, 5.b razred T 0 Tito, Tito, Tito, njegova moč je kakor jeklo zlito, njegova sila je kakor zlato sito. Prijatelj vseh je Tito, Tito. S pionirji vedno rad kramlja, saj mu ljubi smo, kajti rastemo v novo generacijo. Ko njegovo delo bomo nadaljevali, bomo potrudili se, zato mu obljubljamo, da bomo pridno učili se. In sedaj, ker tovariš Tito praznik svoj slavi, spoznal bo, kako radi ga imamo mi. Tega našega velikega državnika sem, kot otrok, poznala kot mogočnega in zaslužnega človeka, ki vodi našo domovino in ki je veliko pripomogel k naši svobodi in srečnim dnem. Sedaj pa ga spoznavam kot pomembno zgodovinsko osebnost, znano po vsem svetu. Vedno znova mi vzbuja občudovanje in skušam ga posnemati. Kjerkoli in kadarkoli. Vem, da je Tito mnogo dosegel prav z učenjem, zato mi njegove besede, nam mladim, pionirjem, da je učenje naša prva dolžnost ter naj se pridno xl?,imo, venomer zvene v ušesih. Včasih mi uspe biti preudarna in samozavestna, skušam primerno svetovati, pomagati, biti tovariška. Ob novih dogodkih pri nas in po svetu, v katerih je glavna oseba Tito, ps premišljujem, kako lahko mi, mladi, pionirji s svojimi močmi pripomoremo k izboljšanju odnosov do sočloveka. Posredno, a vendar smo tudi mi mlajši vključeni v to. S tem, ko pošiljamo svoje prispevke v zaostale dežele in v dežele, kjer vlada vojna, posnemamo Tita, ki se bori za mir in neuvrščenost. Našega voditelja imam lahko za vzor še v mnogih drugih dejanjih; in če se zgledujem po njem, bom našla pravo pot v svojo prihodnost. Sonja Šemrl, 7*c razred TITO Tito, bil si otrok. Tito, bil si mlad. Tito, doraščal si v moža in postal junak. Tito, vodil si borce varno preko prepadov in mej. S puško in bombo ob pasu, s praporom našim naprej. Simona Kavčič. 6.a razred TITU Zdaj, ko Tito naš maršal, rojstni dan slavi, 85* leto naj v sreči, zdravju proslavi. Tito narodni heroj, neustrašen borec si povedel borce v boj. Bil si borec za svobodo, danes borec si za mir. Vsi ga skoro že pozajo, saj je Tito naš maršal, po vsem svetu on potuje j z drugimi nam srečo kuje, Nataša Gorjanc, 5.b razred '/ 0 tem, kako je Tito vodil svoje borce - partizane v času, ko so našo domovino okupirali tajci, so mi pripovedovali najprej moji starši. Ko sem prestopila šolski prag, sem ga vedno bolj spoznavala in ga občudovala zaradi velikih dejanj, ki jih je storil za nas in za našo domovino. Občudujem ga in spoštujem, ko pri svojih 85 letih še vedno vodi naše ljudstvo in se bori za pravice zatiranih narodov. Letošnje leto - 1977 pa je še posebej pomembno, saj prosl8vljamo tri pomembne jubileje: 43. obletnico ustanovitve KPS na Čebinah, 40.obletnico prihoda tovariša Tita na čelo partije in njegov 85. rojstni dan. Po drugi svetovni vojni, ki se je končala leta 1945. so začno največje Titove zasluge zn enakopravnost vseh ljudi. Tito je postal predsednik naše države, ki se imenuje SFRJ. Pod njegovim vodstvom se je hitro razvijala. Po vojni smo uspešno obnavljali porušeno domovino. Gradili smo pravično družbo, kjer ni zatiranih. Tudi to, kar se dogaja po svetu s črnimi ljudmi, ni Titu vseeno. Zavzema se, da bi vse države v Afriki, Ameriki postale samostojne. Tito se zaveda, da nismo pri srcu nobeni velesili re Ameriki, ne SZ. Zaveda pa se tudi, da lahko pride do oboroženega spopada, zato se Tito zavzema za razorožitev vsnh dežel. Le z razorožitvijo bi bila naša varnost zagotovljena. Roben državnik ali na 1.okateri je potoval toliko kot Tito. Obiskal je 66 držav na potih celinah. Ker je obiskal veliko držav, ga pogostokrat imenujemo: Neutrudni popotnik miru. K njegovemu 85. življenjskemu jubileju se pridružujemo tudi mi učenci in mu želimo še vrsto srečnih in zdravih let. Tito je bil in bo svetal vzgled človeka, katerega ime bo zapisano v zgodovini. Tovariš Tito ima velike zasluge, da mi danes živimo svobodno. Saj je med bojem proti fašističnim silam uspešno vodil naš narod in KP. Zaradi političnega delovanja je bil večkrat zaprt, vendar narodne zavesti mu sovražniki s tem niso mogli odvzeti. V bojih je Tito spodbujal borce, naj se borijo do zadnjega, naj ne obupajo. V vsakem boju je upal na zmago. Ves svet je zvedel zanj. Fašisti pa niso imeli miru. Na vsak način so hoteli našega vrhovnega komandanta ubiti ali ujeti. Ko so zvedeli, da je vrhovni štab s Titom v Drvarju, so navsezgodaj zjutraj napadli to mesto. Toda tovariš Tito je bil v podzemski votlini in kljub prigovarjanju, naj se umakne na varnejše mesto, tega ni storil. Upal in vedel je, da bodo naši borci zmagali, da morajo zmagati. In tako se je tudi zgodilo. Podobno se je godilo tudi v drugih bojih. Vojna, ki je trajala štiri leta, se je končala - z zmago narodnoosvobodilne vojske, z zmago partije. Tovariš Tito je z zanesljivo roko prikrmaril ladjo revolucije v pristanišče. Vse odločitve, ki jih je tovariš Tito uveljavljal v tem težkem obdobju, so izvirale iz prepričanja, da le enakopravni narodi lahko ustvarijo trdno in trajno skupnost. Tito je povedel jugoslovanske narode v boj proti okupatorju, toda hkrati tudi v boj za njihovo neodvisnost, svobodo in enakopravnost. Pri vsaki priloŽv nosti poudarja pomen velike pridobitve našega boja — bratstvo in enotnost. Razmerju med narodi in narodnostnimi skupinami v naši socialistični skupnosti posveča Tito posebno skrb. Mi lahko samo občudujemo njegov neutruden boj za bratstvo in enotnost Jugoslovanskih na<-rodov. h Metka Petrič, 7.a razred Beti Smolej, 7.« razred KAJ MI POMENI TOVARIŠ TITO? Tito Je naše največje togaatvo. Branka Zelič, 5* c razred Tito mi pomeni svobodo. Margit Bečan, 5.c razred Tito Je žarek ljubezni, ki obseva Jugoslavijo in ves svet. bori Pinoza, 5-a razred Tito Je majsko sonce. Brez sonca ni življenja, brez Tita ni svobode 1 Sevei’ina Šter, 5*“ raz. Maršal mi pomeni mladost, borbo, ljubezen, pogum, življenje - človeka. Irena Jaklič, r. Tito mi pomeni sončen dan. Helena Gros, 5» c razred Tovariš Tito mi pomeni vse. Brez njega ne bi imeli lepega življenja. Mirjana Huvič, raz. Pomeni mi pot, ki v0di v še lepšo bodočnost. Milan Brkljač, 6.e razred Tovariš Tito mi pomeni prijateljstvo, svobodo in mir. Božo Triller, 6.a razred Maršal Tito mi pomeni veliko. V njem vidim borca za vi zaslugi živimo v miru. svobodo in neodvisnost. Po njego* Irma Meglič, 6.a raz. Tito Je največji voditelj in osvoboditelj naših narodov. M0rija Zupan, 6.a razred Pomeni mi dobrega človeka, po katerem se moram zgledovati. Milan Perkič, 6.a razred Tovariš Tito mi rameni mirno življenje v naši socialistični družbi. Ado Bajrič, 6.a raz. Tito mi pomeni mir in svobodo ter veliko zaupanje v prihodnost. Marko Praprotnik, 6a raz. KAJ BI DAROVAL TOVARIŠU TITU ZA ROJSTNI DAN? Dala bi mu najlepše značke, ki mi pomenijo zaklad. Nataša Potočnik, razred Dala bi mu ljubko lutko, ki bi maršalu ob njegovem prostem času prepevala vesele pesmice. Anica Jarc, 5-a razr. Tovarišu Titu bi dala svojega papagajčka. Vem, da bi ga bil vesel, saj ima rad Rivali. Mirjana Huvič, 5»a raz. KAJ BI VPRAŠAL f.'OVARIŠA TITA? Če bi srečala tovariša Tita, bi ga vprašala, če Je z nami, mladimi, zadovoljen. Marija Zupan, 6.a raz. Vprašal bi ga, če Je težko voditi našo državo. Tomo Smolej, 6.a razred Zanimalo bi me, katerega voščila za rojstni dan Je bil najbolj vesel. Jana Praprotnik, 6.a raz. Vprašal bi ga, kako Je bilo na Drvarju. Peter Podrekar, 5-a razred MI MLADI SMO NA NAŠEGA TITA PONOSNI. ON JE VZOR PRAVEGA BORCA ZA MIR IN PRIZADEVALI SI BOMO, DA BOMO TUDI MI HODILI PO POTEH, KI NAM JIH JE POKAZAL TER, DA BOMO OSTALI ČVRSTO NA BRANIKU MIRU IN NAPREDKA- NA VRHU ZELENE GORE TRI LIPE PONOSNE STOJE, ZVEČER SO ŠE STALE NA QWtL, KDO VE, ČE PA BODO OB ZORI? (Simon Gregorčič) SKRBIMO ZA LEPOTO NARAVE Opis Naša narava Je zelo lepa. Drevje Je zeleno in med vejami imajo ptico gnezda za mladiče. V travi cveti veliko cvetlic. V bistrih potokih plavajo ribice. Nato pa pridejo ljudje, ki Jim lepota narave ne pomeni veliko. Razmečejo svoje odpadke po tleh, namesto da bi Jih zakopali ali Jih odnesli v smetnjake. Razmečejo ptičja gnezda, v potoke pa vlivajo različne strupene tekočine in s tem poginejo tudi ribe. Zato moramo skrbeti za čistočo narave sami, uničevalce narave in drobnih živih bitij pa strogo kaznovati. Igor Švab, 2.b razred PROPADLO POSLOPJE Ozrl sem se naokrog. Zagledal sem streho starega, pozabljenega mlina. Odločil sem se, da ga obiščem. Nekega dne sem ga šel obiskat. Hodil sem med grmovjem. Ves popraskan sem prišel pred stara vrata mlina. Korak mi Je zastal, ko sem zagledal v klopčič zvito kačo. Lasje so se mi naježili. Odahnil sem se, ko se Je kača dcrila. Stopil sem naprej. Zgrabil sem zarjavelo kljuko, a vrata se niso odprla. Obšel sem mlin. Pogled mi Je obstal na odprtem oknu Izpod bližnje smreke som s težavo prinesel stari panj in ga postavil pod okno. Nenadoma so se iz panja usule ose. Občutil sem nekaj krepkih pikov. Pognal sem se skozi okno in z glavo treščil ob tram. Ko sem opazil mlinske kamne, sem nenadoma obstal. Bolečine so malo pojenjale, a za trenutek. Z veliko poguma sem se spustil v notranjost. Obstal sem. Prisluhnil sem glasovom: "Škrt!" Ves preplašen sem zavpil: "MIRI" Toda oglasilo se Je še glasneje. "Grozno 1" sem kriknil in se obrnil proti stopnicam. A še bolj grozno Je bilo, ko se mi Je malo strašilo med begom po stopnicah zaletelo v noge. Po vseh štirih sem se pognal proti vrhu stopnic. Skočil sem skozi okno. Ves preplašen sera položil roke na prsi, da sem ugotovil, če mi srce še bije. "ČimpraJ od todl" sem si zaželel in brcnil ob nekako kepo,pokrito z listjem. "Au! Ti bi se pa lahko umaknil!" sem kriknil skozi zobe in se prijel za nogo. Brcnil sem namreč ob Ježa. Strah v kosteh, Jež, ose in tram, vse to mi Je ostalo v spominu na začarani mlin. Želel sem, da bi ga popravili, a da ne bi doživeli kaj takega kot sem Jaz. Jože Dovžan, h.a razred TONE - ONESNAŽEVALEC OKOLJA Sprehajala sem se ob Jezeru. Videla sem lepa drevesa, na katerih so gnezdile ptice. Tudi rožice so cvetele. V bistrem tolmunu so se poigravale ribe. Drugo nedeljo sem prišla na isti kraj. Začudena sem obstala. Spremenilo se Je okolje. Ob Jezeru Je bilo veliko praznih konzerv, papirja, raznih škatel, celo prazne steklen c Na drevesu sem opazila odlomljeno vejo in na deblu napis TONE. Tone ni vedel, da s svodim početjem onesnažuje naravo. Kaj bi bilo, če bi bili vsi taki Toneti? Janja Slatnar, 2.a razred DRUŽINA NA PIKNIKU Družina je šla na izlet. Ustavili so se ob potočku pod košatim drevesom. Na drevesu je pel ptiček,ki je sedel na gnezdu. V vodi so plavale ribe. Uačna družina je posedla na travo in začeli so malicati. Odpadke so metali vse naokrog. Za njimi je ostalo pravo smetišče Ptiček se je preselil drugam. Na drevesu so ostale polomljene veje, na grmu pa le še nekaj listov. Ribe v vodi so poginile. Premislimo dobro, kaj nam narava daruje in pomeni. Vesna Hribar, 2.b razred RAD IMAM NARAVO Skoraj vsako sototo se s prijateljem Matejem odločiva za kratek obisk v naravo. Prav to soboto sva se odločila za pot, ki pelje iz Brčevega roda v Hraste. Sredi poti sva zagledala trop muflonov. Ko so naju zagledali, so za hip negibno obstali. Nato pa izginili v gozdu. Narava mi je še posebno všeč zato, ker je v njej mnogo cvetja in gozdnih živali. Vsako jesen po dežju iz zemlje pokukajo gobe. In takrat midva odhitiva v gozd ponje. Toda ponavadi zavzeti gobarji poberejo vse, še preden utegneš priti do njih. S prijateljem vsak dan odkrivam nova čuda narave. Mislim, da jih bova odkrila vsak dan še več in da bova še veliko dni preživela v naravi. Dušan Kuljič, k.a razred NEDELJSKI IZLET V NARAVI Na jasi ob gozdu je že vse zeleno. Prišla je pomlad in rožice so že odprle svoje cvetne listke. V krošnji drevesa si ptiček spleta gnezdo in lepo žvrgoli. Ribica veselo plava v bistri reki. V lepem sončnem vremenu so v naravo prihajali izletniki. Poteptali so travo, polomili so grmovje in veje dreves. Tudi ptičje gnezdo so podrli. Ko so odšli, so pustili vse odpadke. Na travi je ležala pločevinasta škatla, papir in še druge smeti. Del svojih odpadkov pa so odvrgli tudi v vodo. Od doma so pripeljali celo staro straniščno školjko in jo vrgli v reko. Reka se je skalila in postala je rjava in umazana. Ribica ni imela več hrane in zato je morala umreti. Prej tako lepa zelena jasa, jo postala smetišče. Barbara Kapel, 2.b razred ZAPUŠČENA BARAKA Hišo, ki jo bom opisal,stoji blizu Tržiške Bistrice. Je zelo stara in Se komaj stoji. Velika je približno štiri metre in široka kake dva metra. Je lesena, toda les je črviv. Pobarvana je rumeno, rjavo in sivo. Včasih so stanovali v baraki gradbeniki, ki so gradili naše bloke. V hiši je zelo veliko počečkanega papirja. V kotu stčji stara omara. V hiši se zelo radi skrivamo. Nekoč pa bi kmalu pogorela. V njej smo žakurili ogenj,ker je bilo ognjišče. Ogenj se je kmalu razplamtel, mi pa smo bili v reki."Hiša gori!" je zaklical Roman. Hitro smo ogenj pogasili. V hiši je zgorelo veliko papirja, zidovi pa so bili ožgani. Še dolgo nismo v koči zakurili ognja. Naša zapuščena baraka je zelo dobra tudi za kracanja s kredo. Taka je naša baraka. Marko Primožič, A.a raz. MOJ BRATEC Ime mu je Janez. Ima rumenkaste lase. Oči ima temno modre. Je majhne postave. Težak je 25 kg in velik 115 on. Dolge trepalnice so mu črne. Kadar gre na sneg, se vrne ves bel. Pravimo mu sneženi mož. Ker je majhen, potrebuje tudi malo blaga za svoje obleke. Vsak dan paseta z dedkom krave. Lička ima zmeraj rdeča. Prsti so mu drobni, a za njegovo opravilo dovolj močni. Noge so mu drobne, a za njegovo hojo dovolj močne. Tak je moj bratec. Jože Dovžan, A.a razred OKOLJE, KI JE NEUKEJNO Na desni strani slike vidimo čisto naravo. Ko je prišel Tone, jo je onesnažil. Naredil je veliko škodo. Razmetal je vse tisto, kar Je prinesel s seboj, polomil grmovje, vejo od drevesa, v vodo je vrgel staro školjko in škatlo z igračami. Z vsemi temi stvarmi je umazal potok, ki je veselo šumljal. Zastrupil je tudi ribico, ki je veselo plavala v vodi. Poleg tega je ranil tudi drevo, s tem, ko je nanj napisal ime Tone. Razigrani Tone je še pohodil travo in jo polil z vijoličasto barvo. Bil je pa še tako nesramen do narave, da je z drevesa vrgel ptičje gnezdo z jajčecem in mladimi ptičicami. Zato je čisto okolje postalo zaradi tistega Toneta - tako onesnaženo. Vanja Šarabon, 2.a razred NE ONESNAŽUJ NARAVE Na levi sliki vidim naravo tako, kakršno si želijo ljudje. Trava je lepo zelena, na njej rastejo cvetice. Ribica veselo plava po čisti vodi. Na drevesu poje ptičica in si spleta gnezdo. Grmiček prijazno sedi ob vodi. Na desni strani pa je vse drugače. V to lepo naravo je prišel Tone. Najprej je vrezal svoje ime v drevo. Ptiček se je tega zelo ustrašil in zletel drugam. Tone je vrgel z drevesa ptičje gnezdo in jačece. Jajce se je razbilo, gnezdo pa je uničil. V vodo je vrgel staro školjko in strup, zato je ribica poginila. Odlomil je drevesu vejo in polomil grmiček. Po vsem tem je sedel v travo in si privoščil malico. Tone je pustil vse odpadke kar na travi. Ko je odšel, Je bila narava čisto drugdčna kot prej. Mislim, da Tone tega ne bi smel storiti. Na svetu je še veliko takih ljudi, kot je Tone. Melita Meglič, 2. a razred Tržiška ddma vdtka ^ m, je vettdar edtna z gorenjske strani VOJTEH KURNIK SKRBIMO ZA ČISTO OKOLJE Naša okolica je pogosto onesnažena. Škodimo ji že takrat, ko na tla vržemo še tako majhen papirček. Umazana narava je grda. Prav zato moramo skrbeti zanjo saj je veliko lep-še, če je okolje lepo. Prav tako moramo skrbeti za okolico šole in velikih posestev. Tudi okoli stanovanj mora biti čisto. V našem naselju smo se domenili, da se bomo otroci večkrat zbrali in očistili našo okolico. Ne smemo pa pozabiti tudi na gozdove. Ker stanujemo blizu gozdov, skrbimo tudi zanje. Odkrili smo več krajev, kamor ljudje odlagajo odpadke, zato smo vzeli stara vedra in smeti odnesli. Starši so bili našega dela veseli. Želim, da bi vsak človek skrbel za svoje okolje. Bernarda Malovrh, 5-a razr. Sprehajal sem se po gozdu. Pogled mi je počival na zelenih grmičkih in krošnjah dreves. Razveselil sem se žuborečega potočka in zelenja ob njem. Toda malo je tako čistih kotičkov. Številni potoki so umazani in onesnaženi. Hibe so se preselile v čiste reke in potoke. Na vejah so se oglašale ptice, a bilo jih je malo. Veliko se jih je zastrupilo in poginilo zaradi umazanega zraka. Krive so tovarne, avtomobili, motorji, ki onesnažujejo okolje. Prijetno je sedeti v gozdu in ležati na travi, toda smeti se ne dajo. Povsod staro železo in razni odpadki. Le še redke reke so čiste. A tako prijetno se je kopati v čisti rečni strugi! Le zakaj ljudje ne spoštujejo narave? Slavko Gros, 5-a razred Iz šole hitim domov. Ustavim se pred trgovino, kjer me pritegne oranžna barva lepaka. Le kaj bo to? In že berem, da krajevna skupnost poziva vse občane k očiščevalni akciji okolja. Organizirali bodo brazplačen odvoz smeti. Kako lepft akcija! Sedaj je pravi čas, da počistimo okolico bloka in tudi njegovo notranjost in tako odstranimi dolgoletno navleko, ki včasih predstavlja našim staršem še vedno uporabno vrednost. Dostikrat sem že slišala babioo.ki pravi:"Čez sedem let bo še vse prav prišlo." Zvečer sem se pogovarjala tudi s starši, kaj vse bomo odstranili iz naše kleti in drvarnice. Z mislimi, kaj bomo storili naslednji dan, sem se odpravila v posteljo. Zjutraj, ko sem se zbudila in se odpravila v šolo, sem pred blokom videla kontejnerje. Vesela sem jih bila, zato sem sproščena odšla v šolo. Prišla sem domov. Razočarana sem bila, ker je bila akcija že končana. Potolažili pa so me starši, ki so povedali, da bomo imeli še več takšnih ali podobnih akcij. Irena Jaklič, razred ČE BI BILA POTOK .... "Nasvidenje 1" se poslovim od svoje varuhinje skale, ne zazrem v lepo modro nebo, ki me bo danes spremljalo in že se popeljem v dolino, v širni svet. Prijazno mi kimajo cvetice, prijazno se upogiba trava, stokajoč me spremljajo lepi štori. Zajček v grmu printriže uhlje in prisluhne mojemu pogovoru s smrekami; te bi rade, da jim pripovedujem o svetu, in ko bo časi, ljubi zajček, povem tudi tebi in naraščaju... Pozdravijo me veliki lapuhovi listi in ošabne rdečelične jagode in nadaljujejo s klepetom, nesramno in grdo se zadere tecnica kavka. "Da, da, potoček, slišimo tvoje žuborenje, slišimo ;e in v tebi se tudi vidimo, toda zdaj moramo na pot, mudi se nam...," jo pruženejo lepe ptice. "Pozdravite mi potočke drugod! 0, ljubi, drobni listek, kako lepo poplesavaš v mojem objemu! Le nič se ne boj, popeljem te k tvojim bratcem!" Otožno me gledajo osamljeni bori, davi so posekali njihove tovariše. Rastoča jurček in mušnica se prepirata, kdo izmed njiju bo zasedel prijeten prostor v zatišju debele smreke. "Storžek, pridi, delal mi boš družbo! Pozdravljena veverica, nikar mi ne nagajaj. Kako čist in svež je to gorski zrak. Ta sapica!" Tam doli se pridružim sestri reki, skupaj nadaljujeva pot proti morju. Skd^soteske, po velikih ravninah, novicam in dogodivščinam naproti. Sonja Šemrl\, 7-c razred NA VRH GORE, TJA VLEČE ME SRCE Rojevalo se je novo jutro, sveže in umito po nevihtni noči. Zadnje zvezde so bledele na nebu. Čakali smo avtobus, da nas popelje v dolino Trente. Bili smo že nestrpni. Končno je prišel čas. Vožnja je bila končana. Troglavi vrh se je kopal v jutranjem soncu, stene pa so bile mrke in si^e. Obdajal ga je venec gora, ki še niso bile obsijane s soncem. Začeli smo s hojo. Sprva nas je pot vodila skozi bukov gozd. Drevesa so postajala vse redkejša. Sonce se je že dvignilo in njegovi žarki so posrebrili studenček, ki se je veselo poskakujoč prebijal med skalami. Pot se je začela strmo dvigati. Steza je bila ozka, zato smo morali drug za drugim. Marsikateremu je postalo vroče. Bili smo utrujeni, toda misel na vrh in uspeh nam je dajala novih moči. Prišli smo na planoto, malo pod Kredarico. Zagledali smo lise snega. Pohiteli smo k eni izmed lis in si začeli hladiti ude. Toda kmalu smo odnehali, zakaj sneg je bil trd, leden. Potem smo nadaljevali pot. Prvi cilj je bila Kredarica. Ko smo zagledali kočo, smo navdušeno pospešili korake. Prvi je bil že na cilju, za njim smo prišli še drugi. Zagledali smo se v dolino. Bila je ovita v prozorno tančico. Potem smo odšli še na vrh. Tam je bil končni cilj. Čez greben smo šli kar malo plašno. Povzpeli smo se do Aljaževega stolpa. Tam smo se tudi fotografirali in tisti, ki smo bili prvikrat na vrhu, smo bili "krščeni". Ponosno smo zrli po pokrajini. Obdal nas je občutek, ki se ga ne da opisati. Potem smo se odpravili nazaj. Domov smo prišli utrujeni, toda dobre volje. Majda Valjavec, 7«a razred č 'Tj ..C v ZGODBA O REKI Med neznanim, razjedenim skalovjem privrem na dan. Majhna sem kot nebogljeno dete. Pa vendar bistra. Polna živijenske radosti se poženem naprej. Kam? Kamorkoli, dogodivščinam naproti. Hitim med gorskim kamenjem, utira»! si pot med skalovjem. Po dolgem potovanju mi zmanjka tal pod nogami. Začnem padati globoko v dolino. Oh, saj to ni nič. Vesela sem lahko, da sem zašla na tako pot. Ljudje me občujujejo in vzklikajo: "Kako lep slapi" Seveda Je lep. Še najbolj lepo pa jo to, da je čist, bister. Ljudje naj kar občudujejo ta majhen delček moje poti. Meni pa se mudi naprej. Še vedno sem taka kot ob izviru. Sem in tja se poigram s kakšno obrežno travo. Vzamem jo s seboj, nekje daleč jo spet odvržem. Spet naletim na oviro. Jojl Zašla sem v zelo ozko strugo. Moja pot ni več tako prosta. Sprijaznim se z usodo in si mislim: "Vseskozi moja pot ne more biti enaka1" Kaj hitro se znebim ozke struge in se razlijem po ravnini. A šele sedaj se začne zame hudo življenje. Moj tek ni več živ. Trudno in počasi lezem naprej, delam obljube, nisem več vesela. Pa vendar se ne morem ustaviti. Še naprej potujem. Prilezem do majhnega naselja in se prebijam skozenj. Postajam utrujena, saj moram nositi s seboj še vseh vrst odplake. Pa kaj tol Sedaj prispem do mesta. Tu se šele začne. Kot žalosten otrok tavam naprej. Polna sem odpadkov, umazana, grda. Zakaj? To naj pa ljudje povedo. Sami so krivi. Saj bi se hudovala nanje, če bi imela toliko moči in če bi kaj pomagalo. Žalostna se pridružim prijateljici izvnasprotne smeri. Skupaj nadaljujeva svojo pot. Upava, da bo nekoč boljše, da bova tudi skozi mesta hiteli veseli, polni planinskih radosti in med tekom pozdravljali svoje prijateljice. A kdaj bo to? Bo to sploh kdaj? -iudje! Storite nekaj za nas potoke, reke, storite to tudi zašel Beti Smolej, 7-a razred •w A* nr\ A a A An 7AN£x Amte A 4\ PRAZNOVANJE DNEVA MLADOSTI NARAVA SJutraj, ko se Je sonce komaj dvignilo, smo ee 8 krepkimi koraki in obilo dobre volje podali v strmino pred nami. NaS cilj Je bil Kriška gora. Hodili smo po ozk:. blatni stezi, kamor Je skozi drevesne krošnje včasih prodrl kak sončni žarek. Med nami se Je razvil glasen klepet, pomešan s smehom, ki Je ob prihodu na odprto pot počasi zamrl. Sonce Je postajalo vedno bolj neusmiljeno in vse več Je bilo utrujenih prošenj za počitek. Vse te napore smo premagali in po dveurni hoji smo se zadovoljno polegli pred kočo na vrhu Kriške gore. Ob prvi malici se nam Je prilegel tudi čaj, s katerim nam Je postregel oskrbnik. Ko smo se spočili in nekoliko okrepčali, smo zopet stopili na gorsko stezico, ki Je vodila na Tolsti vrh. Hoja po ravnem nam ni delala težav, breg pa Je med mnogimi ponovno vzbudil sopihanje. Kljub vsej utrujenosti pa Je med nami, ko smo osvojili vrh, zopet zavladala dobra volja, ü Tolstega vrha smo se spustili do koče Pod Storžičem, kj«.tve, trpljenje, herojstvo, ki ga ni moč opisati z besedami. V txriih časih je bil vsak človek heroj. Dragocena so srečanja z njimi. Bogata po sporočilu in topla po duši. Nič manj pretresljiva. Enkratna, pa vendar preprosta . Včasih so kot kruh domača. In z majhnim niso zadovoljna, srce vzpodbujajo. Tudi "tam, kjer je beseda na oko trda in mračna. Kot je bil trd in mračen čas, ki je rojeval heroja. Heroje, ki so se zavedli svojih korenin ob viharju. Ta vrsta ljudi je nenavadna. Nenavadna zato, ker se v njej, čeprav zflaj že tako maloštevilni, zrcali veličina nekega naroda, ki se je znal boriti in žrtvovati za svobodo, za lepše in pravičnejše življenje. "Kaj jim je dajalo moč, da so vztrajali?" se vprašam. Odgovor je kratek: Ljubezen do domovine. Tudi mi mladi so učimo ljubiti domovino. Zavedati so moramo svojih korenin. Če ljubimo Slovenijo, ljubimo Jugoslavijo. Tudi zato, da bi mi ljubili domovino, so se borili naši borci. Zato, da bi bili revolucionarni vzorniki res naši vzorniki, v vsem in povsod. S to mislijo mislim na naše ljudi, naš narod, ki se je ob viharju leta 1941 zavedel svojih korenin in trdno zakoreninil aaÄo svobodo, pravičnost in bratstvo narodov. Ti ljudje so spoznali bore malo tistih drobnih živijenskih radosti, ki jih sami, v teh svobodnih dneh tako lahko Jemljemo in ob tem kaj radi pozabljamo, da smo vse to dobili kot dediščino z eno samo zadolžitvijo, čuvati jo. Mladi moramo spoznati in spoznavati preteklost svoje domovine.domačih krajev. To niso prazne besede, -^e tako bomo spoznali in razumeli ta boj in pa veliki čas, le tako bomo Idhko spoznali in razumeli ta boj, le tako bomo lahko nadaljevali revolucijo n&še samoupravne skupnosti in delo njih, ki so padli. Le tako bomo lahko zakoreninili svoj narod, svoj rod in če bo potrebno, odločno braniti svobodo, svojo čas in nadaljevali zgodovinsko legendo izpred tridesetih let, ko so naši narodi s tovarišem Titom na čelu odločno postavili temelje naše nove SFRJ. Vesna Klemenčič, 8.a raz KO BO SVET KAKOR VRT CVETOČ Megla, zadušlivo ozračje, onesnažene reke. Opominjajo nas na vsakem koraku. Vedno znova nas razburjajo s svojimi katastrofalnimi posledicami. Suha dre-vesa^prepojena s črnim dimom samevajo in opominjajo. Koliko časa še? Za trenutek so so pretrgale sive megle in sonce je mednje vtaknilo pramen žarkov. Zakaj tako? Človek zabit med stene betona samuje. Zelena drevesa se umikajo sivemu dumu, umazane reke, težke od nesnage, se komajda vležejo, o ribah ni govora. Ljudje moledujejo, sestajajo se na dolgočasnih sestankih o varstvu okolja, govore o zaščitnih ukrepih, narava pa je še vedno onesnažena. Tako je v velikih mestih, ponosu človeštva. Na deželi je mnogo bolje. Se vedno zasledimo reke, ki niso okužene, v katerih je še vedno vse polno življenja. Zeleni gozdovi razveselijo oko slehernega, še tako trdosrčnega človeka. Toda groza! Vse polno papirčkov vseh mogočih barv, embalaža vseh mogočih oblik že krasi gozdove, naše bogastvo. Ob rekah leže smetišča in takoj pokažejo odnos ljudi, do nje. Tako ne bo šlo več dalje. Noben, še ne vem kakšen sestanek ne bo pripomogel k lepšemu okolju, če ne bo človek do narave pokazal lepšega odnosa. Do svojega naravnega okolja bi vsi morali imeti spoštovanje, ki bi si ga morali pridobiti že v rani mladosti. Skrbeli bi, da ne bi bilo več umazanih rek, onesnaženega ozračja in nespodobnih smetišč tam, kjer je to najmanj potrebno. Le tako bi se ohranilo okolje, kakršnega si želimo in ga občudujemo in ga bodo občudovali tudi naši zanamci. Kamorkoli stopim, me na tle h pozdravljajo papirčki. V bližnjem potoku se kopljejo state konzerve, vrečke, igrače, pa tudi štedilniki in podobno, čeprav so ob potoku na raznih krajih postavljene table, ki opozarjajo, dh je prepovedano metati smeti v potok, mi tpga ne upoštevamo. Brezobzirno mečemo odpadke nanj in pri tem niti malo ne pomislimo, kaj smo naredili s tem. Vbliko lepše bi bilo, če bi potok na obeh straneh krasilo drevje. Toda po vsem tem, kar mi delamo, lahko sklepamo, da tega nočemo. Veliko lepše se nam zdi, da potok krasijo kupi stare opeke, pepela. Zakaj vse to? Lahko je to vprašanje. Enostavno nočemo, da bi naša narava izgledala lepša, da bi bilo bkolje brez papirčkov, konzerv in podobnega. Poleg onesnaževanja okolja pa delamo še eno veliko napako. Prej lepi travniki in polja, so se spremenili v beton. Kje je zelenje?Kje je narava? Kje so živali? Vse se je moralo umakniti sivemu betonu. Tudi avtomobili ne prizanašajo. Ze takoj zjutraj nas pozdravijo s plinom, katerega vonj te spremlja še kakšno uro. Pogled proti večjemu mestu. Toda, kaj jo to? Sama megla. Smog. Ljudje, čemerni, leni hodijo po svojih opravkih. Nimajo več časa za oddih, izlet. Povsod same ceste, po njih pa vozijo železna škatle. Ljudje se vozijo že od doma do trgovine, pa čeprav je razdalja med njima le nekaj minut. Kam pelje vse to? Kdaj bo svet postal drugačen? Kdaj bomo lahko pogled uprli na zelene planjave? Kdaj bo svet kakor vrt cvetoč? Janez Valjavec, 8.a razred Darja Meglič, 8.a razred ;T« > Svoboda. Beseda, ki vsakemu od nas veliko pomeni. Vendar bi dobila svoj pravi pomen v primeru, če bi jo izgubili. Za svobodo je bilo darovano na tisoče človeških življenj; Med narodnoosvobodilno borbo so se rojevali narodni heroji, veliko pa je padlih borcev, za katere razen svojcev, ne ve nihče. Padli so, ker so se borili za lepšo bodočnost, za svobodo v času, ko je sovražnik vihral po naši domovini in jo hotel zasužnjiti. Vendar mu to ni uspelo, kajti ljudje so se uprli. Ob tem se nam porodi vprašanje, zakaj seje uprl tako maloštevilen narod mnogo večjemu in močnejšemu sovražniku. Odgovor je ja sen in dovolj zgovoren: v srcu jim je gorel ogenj ljubezni do domovine, do Slovenije, do Jugoslavije. Tudi mladi se moramo naučiti ljubiti domovino, da bi se tudi mi z vsemi močni uprli sovražniku in ne bi dopustili, da bi nam iz rok iztrgali naše največje bogastvo, svobodo. Čeprav smo majhen, neznaten narod med množico držav, ki nas obkrožajo, se moramo zavedati svojih korenin, ki jih ni mogoče kar tako izpuliti. Teh korenin so se zavedli tudi naši predniki v boju in se zaradi tega tudi uprli. Ti ljudje so doživeli malo živijenskih radosti, ki jih imamo mi na pretek. Sedaj, ko svobodo imamo, pa le preradi pozabljamo, da smo jo dobili kot dediščino, z eno samo zadolžitvijo, da jo čuvamo. Spoznati moramo preteklost naše domovine, da bomo še bolj zakoreninjeni v njej in se ne bo treba boriti za njo kot pred petintridesetimi leti v borbi, v kateri so bili postavljeni tudi temOlji nove Jugoslavije. Ireno Hladnik, 8.a razred Vedno zatirano in ponižano ljudstvo je iskalo iz dneva v dan izhod iz bede. Toda kmalu so se pojavili svobodomiselni ljudje, ki so popeljali brazpravno množici v boj proti okupatorjem in zatiralcem. Ustanovili so politične stranke, ki no dale podporo in moč našemu ljudstvu, vodilna politična stranka proletariata pa je bila KP. Iz leta v leto je pridobivala nove člane. Tudi v naši stari domovini - kraljevi Jugoslaviji, je zasejala zrna, ki so obrodila sadove, ki pa so bili često obarvani o krvjo. Svoj pomen pa dobi KP v Jugoslaviji leta 1937, ko pride v vodstvo KP Josip Broz Tito, Oster boj, ki ga je bojevala KP proti njenim sovražnikom, se je stopnjeval iz dneva v dan. Aprila 19^1 se začne obdobje štiriletne krvave vojne. Kazpuščen in osamljen jugoslovanski narod popelje v boj KP s Titom na čelu. Preko gozdov so rjoveli viharji krvavih bojev, kjer so izgubljali svoja življenja borci, ki so se borili za svobodo naroda. Skozi vsa leta nasilja, mučenja in izgnanstva si je naš narod povzpel nad narodi. Izbojeval je boj in ljudstvo popeljal v svobodne dni. Letošnje leto praznujemo AO-letnico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ. S ponosom gledamo našo domovino in se zavedamo iz dneva v dan, na smo za vse to kar uživamo in kar imamo dolžni našim neustrašnim borcem in ljudem, ki so jih vodili skozi težke viharje. Bili smo gozd, skozi katerega so rjoveli viharji? iz tega gozda so rasla drevesa, ki so se zavedala svojih korenin in tam, ktuj jih bodo obdržala, bodo tudi ostala. Ana Bečan, 8.b razred Ü *;- p# US’ f^aSSr'll H« m mm «ii mm: Ä.. nm ; » A«;r IW»wl O m mccmoooo.^^.-.ii,ii>iliii,u>„iÜU|l>wr-><,ll*y10n**,~ '0 M «TA^^twv - ^ ---v-^pW^gfÄW» g »NWWr-WK, :--.|.........~ ■''-•^w»WDQ*oc»>w«;«wW.>9W>,»w * 1 ......■U«*lUUI*UllWU*«*ffli •' t ’ ™T'™A*^?SW!t5S!S-c > WTWWwimniw^ Ryy-Mwvwp^. «Ä1 r-rSj /sr^r ____________ ^ &*r vi/*.jfM9Mnrvw**j««)*ii-.«fi.A