202 Beseda o plemstvu. Menda ne bo brez koristi, ako se enkrat nepri-. stranska beseda o plemstvu (žlahni gospodi) sprego- vori, ker so zlasti pri nas jpojmovi o tem stanu zel^ zmedeni, deloma pristranski, (deloma površni in nejasni Plemstvo je nekaj čisto naravnega, kajti naha-jamo ga skoraj pri vseh narodih. Tudi mi Slovenci smo za svojega časa imeli narodno plemstvo; ko pa iQ Nemec podjarmil naše kraje , izginilo je domaČe plenv stvo, in na njegovo mesto stopilo je nemško, ki brea spoznanja, brez srca in sočultja za naš narod gospoda* rilo je brezobzirno in trdo. Zato med našim narodom plemstvo ni na dobrem glasu.; al naš narod, premalo podučen v tej sodbi ni objektiven , kajti on narodnega plemstva in njegove koristi ne pozna. Na Nemškem je dolgo časa trajal boj med p le in. stvom in meščanstvom za prvaštvo, za nadvlado* kakor znano, zmagalo je meščanstvo. Od tega boja se datira sovraštvo nemškega meščanstva do plemstva* zato tudi sodba nemškega meiščanstva ni nepristranska. Nemško meščanstvo skriva to sovraštvo pod krinko liberalnosti; pa na tej liberalnosti je le nekaj resničnega; meščanstvo o breku je plemstvo najbolj zavoljo svoje nadvlade, liberalnosti nasproti kmečkemu in proti delavskemu stanu ne pozna. S tisto lakomnostjo, ki meščana v obče karakterizira, zavida višemu plem« skemu in nižemu delavskemu in kmečkemu stanu vsak košček veljave, ki si je ta ali uni pribori. Ni toraj liberalnost toliko, ko lakomnost in zavist meščanska glavni vir tistega sovraštva do plemstva, ki se nam pridiguje iz Nemčije; semkaj. Res jako slabo umejo tisti brati v človeških isrcih, ki vira tega sovraštva ne poznajo in ki mislijo, da sovraštvo do plemstva morajo tudi med nas Slovemce zanesti, ako hočejo biti ,,liberalni". Po listih nemškega meščanstva oslepljeni in vneti za liberalizem, sza naše ramere popolnoma neprikladen, nabijali so po komandi Zarnikoviin Vošnjakovi tudi slovenski „liberalci" ob času volitve grofa Barbota plakate na vogle z napisom: „grofov ne volimo"; in še danes vemo, da mislijo naši liberalci Bog vedi kako dobro delo storiti, ako nasprotujejo cel6 majhnemu številu naših narodnih plemenitašev. Mi nečemo s temi vrstami nobene nove zdražbe delati — vsaj je stare že pneveč! — al predmet sam nas napeljuje na to, kajti ,,ko)žuh oprati, a ne razmočiti ga", to ni mogoče. Da pa pridemo nazaj do svojega predmeta , vprašajmo se najprvo: kakošen n;amen ima plemstvo v državi, v narodu? Po našem mnenji je plemstvo v prvi vrsti poklicano, braniti narodom njiho>vo neodvisnost, politične pravice. Poglejmo na Ogensko; kaj bi bili Ogri ali | prav za prav Madžari brez pleimstva? Le narodno plemstvo, ponosno in svojemu narodu vdano, je rešilo Madžare pogube, in jih še sedaj po konci drži. Poljsko plemstvo je sicer mnogo zagrešilo na svojem narodu, al priznati se mora, da je vendar še njegov glavni steber. (Konec prihodnjič.) 210 Beseda o plemstvu. (Koneec.) \ Da je plemstvo varuh p>olitičae neodvisnosti narodov, nam potrdi kratko premiišljevanje. Kmet se trudi v potu svojega obraza za bo>rni košček kruha, on ne najde časa in nima veselja, da bi se pečal s politiko, tudi si ne more dovoljne pollitične izobraženosti pridobiti; — meščan se mora piriklanjati na desno in na levo ljudem, da kupujejo njegove obrtniške izdelke; H trgovec ima kupčijo v glavii; vesten in skrben trgovec „A more dosti z drugimi posli pečati: uradnik je Ovisna reva; — duhovnik je sicer najmanj odvisen, tudi njegov glavni posel ni politika, in ko se drzne t aoiti svoj narod, s katerim v najožji zvezi živi, kri-v-r*o mu nasprotniki na ušesa: „ti nimaš s politiko nič ravitH" in ta krik slišali smo cel6 iz slovenskih libe-°PjDih ust! — Kdo nam potem še ostane? Edini plemič. On je toiiko premožen, da mu ni treba delati v 0jU svojega obraza, da mu ni treba vklanjati se komurkoli, da si zamore pridobiti politične znanosti, da najde čas in veselje, pečati se s politiko. Narodno jemstvo je pravi blagor za politično neod- visnost narodov. Da bi se Cehom ne bilo izneve-verilo mnogo plemstva, kako krepko bi danes stali! In ja bi rni Slovenci imeii bogato in v resnici narodno nlemstvo, koliko na boljem bi bili! Bog nam daj mnogo (jojzovinBarbotov! Se ve pa, da tako plemstvo, ki je narodu tuje, ki narod zaničuje, med katerim živi, to je kletstvo narodovo, in žalibog, naše plemstvo je večinoma te vrste! Naše plemstvo je bilo uničeno, in bore narod, kateremu se uniči plemstvo! Kakor čreda brez pastirjev se porazgubi, se pobija po skalah! Našli smo sicer narodove voditelje, izrastli so večidel iz kmečkega stanu. Pa berite njih životopise; koliko grenkosti in trpljenja je tam zapisanega! Z eno r0ko si mora pridelovati z veiicimi težavami svoj vsakdanji kruhek, z drugo roko naj bi narod vodil in branil! Zavoljo revščine ne najde tistega zaupanja med ljudstvom, ki je voditelju potrebno; zavoljo politike mora zanemarjati svoje privatno gospodarstvo; nasprotniki mu izpodkopavajo tla; nima pristopa pri cesarskem dvoru, ne pri inostranih mogočnikih; nima denarja za potovanje, ne za aranžiranje političnih izjav. Koliko lože vse to bogati, neodvisni plemič opravi. O j, krvava pot je, ki jo hodi reven prvak in voditelj ljudstva! Ce se že advokatom in zdravnikom taka godi, kaj hočejo še le uradniki reči? Oni devljejo s politiko na vago svojo eksistenco! In koliko tudi koristi narodu taka velikodušna žrtev? Prav malo ; vsaj si ubog uradnik ne more mnogo vpliva pri ljudstvu dobiti, ki gleda najprvo na imetje; en sam vdarec ga vrže na tla: ob službo djan mora skrbeti za svoj obstanek, in politika pojdi rakom žvižgat! Ali hočemo še dalje dokazovati? Menda ne bo več treba! Jasno je tedaj, da ndrodno plemstvo, bogato in čuteče s svojim narodom, najlože bojuje politične boje. Ni je toraj veee bedarije od te, zametavati in sovražiti plemstvo sploh. S tem pa nismo hoteli reči, da plemstvo ne more škodljivo postati, ako se napuha prevzame, in narod tlači, namesto da ga brani. Vsi stanovi morajo delati vzajemno, in harmonično vsak na svojem mestu; le potem je narod srečen in živi pod krilom prave svobode. - 211