The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni 55®xxiii.-_leto xxin. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY,, (SREDA) SEPTEMBER 11, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 214 ^erbka industrija bo pričela s produkcijo letal na debelo department je pozval tovarnarje, naj pripravijo , vse potrebno za izdelovanje letal, čim dobe tozadevne kontrakte. Washington, bra \7 " sepn izvršit pripravijo za I propelerjev, ki bodo stali $57,- ki programa, 1000,000. / letaj z \ izgradnjo 14,394. Ameriška armada pdfeeduje 215se bo izdalo $1, 'danes 3,200 letal, 5,245 pa je na- Vq- .' ! ročenih in v delu. — Knudsen je tem tov je sporočil j izjavil, da se bo pričenši z juli- ,e tudi oied katerimi j jem leta 1942 izdelalo v Zedinje- Sotrebni Pripravijo ves' nih državah po 3,000 letal na BOjijjj ^^terial, da se prične'mesec, in v aprilu istega leta bo 'odDioo?^ ^ f ^^^ava resničen ob- i slopij. ^Varnih kart, ki jih je r kemične anali- tp ? izjavlja, da v lJkaitice - - % čenih na nemškem podeželju že j mnogo kmečkih hiš, kop mrve LUGANO, Švica, 10. septembra. — Bivši rumunski kralj Karol se je definitivno odločil, da se ne bo nastanil ne v Švici ne v Franciji, temveč da bo v dveh ali treh dneh odpotoval v Portugalsko. Bivši kralj se bo odpeljal preko Francije v Španijo, od tam pa bo vstopil v Portugalsko. Na špansko-portugalski meji bo pustil svojih deset luksuznih vagonov, v katerih je prispel s spremstvom iz Rumunije, nakar se bo s svojim spremstvom v dveh vagonih španskih železnic prepeljal v Lizbono. Karol upa, da se bo za stalno naselil v Portugalski, kjer pa se bo moral vzdržati vsake politične aktivnosti in vseh političnih izjav. Z bivšim rumunskim kraljem Karolom je tudi njegova ljubica, madame Magda Lupescu. Zadnja poročila naznanjajo, da sta se Karol in Magda že odpeljala iz Švice. BUKAREŠTA, 10. septembra - Danes je priredilo 100 policijskih uradnikov v domu madame Lupescu hišno preiskavo, ZADNJE VESTI LONDON. — Reševalno moštvo se v potu svojega o-braza trudi, da izvleče izpod razvalin nekega šolskega poslopja še 400 trupel mož, žena in otrok, ki so našli tam svojo smrt. Doslej so spravili izpod razvalin približno 150 trupel. Poslopje je zadel nemški letalski torpedo, ko se je nahajalo v njem okoli 500 oseb. WASHINGTON. — Senator Robert F. Wagner, demokrat iz New Yorka, je izjavil, da je Nemčija ponudila narodom Južne Amerike svoje od\išno orožje in municijo, kar bi jim izročila brezplačno koncem te vojne, ki jo pričakuje Nemčija zmagovito končati že v letošnjem oktobru. Nemčija je naredila to gesto republikam Južne Amerike, da si pridobi njihovo prijateljstvo in naklonjenost. Nemčija zahteva od Francije 58% živil in drugih stvari Glavni smoter nov e g a francoskega poslanika v Washingtonu je, izposlo-vanje pomoči za "Francijo." Kratk iz življenja in sveta h his, kop je trajala 40 minut. Ko so u- žitnih polj m gospodarskih po^gniki odšli, so odnesli s seboj dva mala zabojčka, ki sta vse- - in da so pre-® ^Glnim bombažem in ^ ^jihov učinek tleh, po mestih, 30 W , gozdovih — Ann S .TO gozdovih — eno . -vv tpv ^^ztrosi do četrt mi- t V — se te karte *, h., '*1% Angleži na te očitke molče ter samo naglasa jo nedavne požare v nemškem Schwarzwaldu, v Hartz gorovju ter v drugih nemških gozdovih. boyala najbrže važna pisma in listine. "ŠESTA KOLONA MOLITVE" SAN SEBASTIAN. — Iz Londona poročajo, da nameravajo v Angliji tako zvano "šesto kolono molitve", ki je bila ustanovljena po Halifaxovem govoru, o- K procesa posu- i jačiti še z novo akcijo. i 'saina v P^merni tempe-^zgo ter vzplamte v lenijj palcev visokih ^ ^žigajo okolico o- " teinf so . trtami najnevarnej-"—kako natiskano '"»asi Kardinal Hinsley bo baje o-premil vse katoliške angleške vojake s posebnimi križi, ki naj bi jamčili zmago v vojni. Že v kratkem bo razdeljenih prvih 50,000 takih križev. Denar zanje je bil zbran predvsem v židovskih krogih. ti, ^ysana gniloba v delavskih organiza-^^iah, ki jim stoje na čelu raketirji unijski voditelj Bowles izpričuje v new iu proti zločinskemu delavskemu raketir- (^»liseu, ki je obtožen, da je ukradel nad $60,000 delavskega denarja. proti delavskemu S,. , ®^®Parju na debelo, , "tu bivšemu pred- Service Em-Na '^^tional Unije,, ki je delavski fede- v. .^poklican včeraj kot tudi Dillard G. ;or ^ ^®landa, unijski or-lavo t ki je zanesel v i ujj!. imeni znanih o-i-a raketirjev J. E. les o E. Campbella. ^P^Gjemal v Cleve-^ h ; % building Service Vv načrti komisije i», Scalise v New L imel iHe^ "zaslužil" po $4, § -M j® S ^caii ^^^GČne plače, do-'^služil" po $4,-i® % -ift ki organizator na-McGee-u, ska-^niel sicer nobenega Za časa njune obsodbe sta bila McGee in Campbell cleveland-ska delavsko - unijska voditelja; lylcGee je bil predsednik Laborers District koncila, Campbell pa je bil predsednik Painters District koncila in business a-gent Glaziers unije. Bowles pa je bil business a-gent Bakery Drivers unije v Clevelandu, preden je prevzel sv/)j urad v Building Service u-niji. "Delavski in unijski voditelj" Scalise je obtožen v New Yorku, da je ukradel najmanj $60,087 unijskega denarja, ki je bil last visoko prispevajočega članstva. — Delavci, unijski člani garajo in si pritrgavajo od ust, da jim je mogoče plačevati svoje unij-ske prispevke, katere jim njihovi "voditelji" na debelo kradejo in v veselih družbah zapravljajo . .. Nov grob Včeraj zjutraj je umrl Anton Flack, star 27 let. Živel je v Garretsville, Ohio, na farmi o-četa Franka. Včeraj zjutraj ob 9 uri je prišel v mesto, da obišče zdravnika, pa ga je na Broadway in Union ulici zadela kap. Poleg žalujočega očeta Franka zapušča brate Franka, Stanleya, Louisa in Andreja. Mati mu je umrla pred 13 leti. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Louis L. Ferfolia pogrebnega zavoda na 3515 E. 81st St., v cerkev sv. Lovrenca in potem na Calvary pokopališče. Bodi mu lahka ameriška gruda, preostalim pa naše so-žalje! Seja članice društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ so vabljene, da se v polnem številu udeleže mesečne seje v četrtek 12. septembra. Naredili se bodo načrti za našo jubilejno prireditev v novembru. ANGLEŠKE ČETE V ETIJOPIJI Kairo, Egipt. — Angleške patrulje so prodrle iz Kenya kolonije v po Italijanih zasedeno E-tijopijo, kjer so napredovale do Gorala. Kraj Goral je oddaljen približno petnajst milj od meje kolonije Kenyje. ^ ^ MOŽ NAŠEL V 30 LETIH PETDESET TRUPEL Boston. — Felix Beaudreau, ki je star 87 let in ki se bavi z nabiranjem in iskanjem različne navlake ob vodnem obrežju, je našel izza leta 1910, iščoč razno navlako, ki jo priplavi voda, že petdeset človeških trupel u-topljencev. UBOGI PAPIR, KI MORA VSE PRENESTI! Rim. — Avtoritativen fašistični urednik Virginio Gayda izjavlja, "da je italijanska su-premacija na ' Sredozemskem morju še vedno neoporečena in da so italijanske ' podmornice razširile svoje operacije celo na Atlantski ocean. (Kakor znano, prevažajo angleški konvoji po Sredozemskem morju neovirano svoje moštvo in vojne potrebšči-,'ne, obstreljujejo italijanske vojne baze, in angleške bojne ladje po cele dni brezuspešno iščejo po morju hrabro italijansko mornarico, katere pa ne morejo niti ob belem dnevu z lučjo najti. — To je italijanska suprema-cija na Sredozemskem morju. WASHINGTON, 10. septembra. — Diplomatična poročila, ki so dospela v Washington, naznanjajo, da je predložila nemška vlada formalno zahtevo francoski vladi v Vichyju za izročitev velikega deleža živil in surovin iz neokupirane Francije, kakor tudi deleže vseh onih produktov, ki bi jih Francija v bodočnosti lahko uvažala. Berlin zahteva od Petainove vlade 58 odstotkov teh produktov. V očigled nacističnih izjav, da je glavni smoter novega francoskega poslanika za Zedinjene države Gastona Henri-Haye-a, ta, da izposluje v Zedinjenih državah pomoč za Francijo v obliki izvoza živil in drugih potrebščin, je pričakovati, da bo to poročilo še ojačilo naziranje Amerike, da se v Francijo in druge po Nemcih zasedene dežele ne bo izvažalo živil in drugih potrebščin. S to nemško formalno zahtevo francoski vladi, je dokazano, kako prav je imela angleška vlada, ko je izjavila, da bo blokirala ves uvoz v Francijo in v ostale dežele, ker bi se^s tem u-vozom okoristila samo Nemčija. veliko razdejanje londona; treskanje bomb v berlinu Stotine žrtev v ruševinah šolskega poslopja, izpod katerega še vedno izkopavajo trupla. ANGLEŠKI LETALCI BOMBARDIRALI OSRČJE BERLINA Kultura BERLIN, 11 septembra. —' Angleški bombniki so napadli danes osrčje Berlina z vžigalni-mi in eksplozivnimi bombami, ki so padle na poslopje parlamenta in na druga vladna poslopja na cesti Unter den Linden, ki je najlepša ulica v Berlinu. Ena bomba je treščila skozi streho Reichstag poslopja. Poslopje se je vnelo, toda ogenj so kmalu pogasili. Neka 500 funtov težka bomba je treščila na ulici Unter den Linden, komaj 300 jardov od poslopja ameriškega poslaništva, ki pa je ostalo nepoškodovano. Nadaljne bombe so padale na najlepšo ulico, ki vodi skozi Tiergarten, katera ulica je Hitlerjev ponos. Bombe so povzročile v uličnem tlaku 12 čevljev globoke jame. Nadaljna bomba je padla poleg poslopja notranjega ministrstva, v katerem so bila v pritličju iztrgana iz zidu skoro vsa okna. Dalje so bombe angleških letalcev zadele dvoje bolnišnic, dom ja., pstarjle ŽWe, ^ iieko ^-partment hišo in neko telovadnico. V stotinah hiš so bila razbita okna. Revolta kolonij proti vladi v Vichyju se razširja Francoska Indija se je odpovedala Petainovi vladi. — Aretacije zarotnikov v Francoskem Maroku. CANKARJEVA SEJA Nocoj se vrši seja dramatičnega zbora "Ivan Cankar" v navadnih prostorih in ob navadnem času —. ZAMENJAVA STREH NA LONDONSKIH KOLODVORIH LIZBONA. — Iz Londona poročajo, da so Angleži začeli odstranjevati steklene strehe z železniških postaj in da polagajo mesto njih klobučevino. Dosedaj so vzeli steklo z dveh glavnih postaj v Londonu. Tako bodo železniški uradniki na postajah morali delati pri e-lektrični luči. Seja V petek večer ob 7:30 uri se vrši seja društva Svoboda, št. 748 SNPJ v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vse članice so prošene, da se seje gtoovo udeležijo, ker je za rešiti več važnih reči, posebno glede plesne veselice. POGODBA ZAVRŽENA Kakor se nam naznanja brzojavno s konvencije J. S. K. Jednote v Waukega-nu, III., je bila združitvena pogodba po SSPZ delegaciji omenjene organizacije soglasno zavržena. Podrobnosti slede v našem poročilu o poteku konvencije. POROTA ZA TRGOVCE S SMRTJO New York. — Včeraj je bila sestavljena porota, ki bo sodila o krivdi Harryja Straussa in Karyina Goldsteina, voditeljev tako zvane Murder Inc., ali kor-poracije morilcev, ki ima na vesti nič manj kot 83 človeških življenj in ki je v posameznih slučajih morila tudi proti nizki nagradi $5. NEZASLIŠANO ZVERSTVO ČLOVEŠKE BESTIJE PLATTSBURG, Mo., 10. septembra. — Danes so tukaj aretirali Harry-a Aitkena, strica 14 mesecev stare Berthe Lorene Aitken, ki je bila dne 1. septembra kriminalno napadena in u-morjena. Nečloveški zločinec je bil baje Aitken, kakor je izjavila njegova lastna žena. Mrs. Aitken je podala sedem pol dolgo pismeno izjavo, v kateri je obtožila strašnega deja-| konca Aitken nja svojega moža, katerega je' trok. policija zaslišala, toda Aitken dejanje dosledno taji. — Aitkena so nemudoma prepeljali v Kansas City, ker se je bilo bati, da razjarjena množica napade jetnišnico ter se ga polasti in ga ubije. Aitkenova žena je izjavila policiji, da ji je njen mož povedal, da je "dete zadušil ter ga pustil med želom in plevelom." Za-imata troje o- Predavanje Ne zamudite predavanje, ki ga bo imel dr. Sanford v Slov. nar. domu v sredo 18. septembra ob 8. uri zvečer! Pozdravi Tony Drenik in A. Baraga pošiljata pozdrave s 16 redne konvencije JSKJ iz Waukegan, 111. Ples V Slovenskem društvenem domu v Euclidu se vrši v četrtek 12. septembra ples. Igrala bo W. P. A. Music Project god^a. Pri-četek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. — Frank Levar, tajnik. Osem ur napadov na London LONDON, 11. septembra. — Baš preden je bil končan današnji nemški zračni napad na London, ki je trajal osem ur in 29 minut, je bila porušena na londonskem glavnem trgu neka a-partment hiša. Nemški letalci so od štirih strani napadli London. Angleško časopisje pravi: "Telesa so trudna in živci napeti, toda duh Londona je ne-zlomljen." Strašni prizori Izpod ruševin nekega šolskega poslopja spravljajo reševalci še vedno človeška trupla, katerih število bo šlo najbrže v stotine. Med trupli, ki so jih potegnili izpod razvalin, sta tudi trupelci dveh dojenčkov, katerih eden je bil šest, drugi pa de-Vet mesecev star. Časopisje poroča, da je bilo' v šolskem poslopju stotine mož, žena in o-trok. Med devetdesetimi trupli, oziroma telesi, ki so jih potegnili izpod ruševin, je bil samo en človek še živ. To šolsko poslopje je zadel zračni torpedo. Materialna škoda, ki so jo povzročile bombe nemških letalcev v Londonu, je velika. Porušenih je mnogo poslopij, dokov in drugih važnih naprav. Angleški napadi širom Nemčije LONDON, 11. septembra. — Agleški letalci so bombardirali osrčje Berlina, doke v severni Nemčiji in koncentracije ladjevja v raznih pristaniščih. Najhujši napad je bil izvršen na doke v Hamburgu, na katere je padlo mnogo ton angleških bomb. Dalje so bili bombardirani doki v Bremenu, Wilhelmshavenu in Kielu, koncentracije pamikov in bark v Ostende, Calaisu, Flush-ingu in v Boulogne-u ter tovarne v Essenu in Barnsdorfu. V Berlinu je bila zadeta po bombah neka plinarna, v Bruslju, glavnem mestu Belgije, pa neka elektrarna. PONDICHERRY, Francoska India, 10. septembra. — Lois Bonvin, governer Francoske In-' dije, francoske kolonije, ki obse-Iga 196 štirjaških milj ozemlja in 'šteje 300,000 prebivalcev, je iz-; javil, da se Francoska Indija I pridružuje generalu De Gaulleu, j voditelju "svobodne" francoske ! vlade v Londonu. Governer na-'znanja, da se je petero francos-I ko-indskih kolonij odreklo Petainovi vladi ter izjavilo pokorščino generalu de Gaulle-u. ALGERICAS, Španija, 10. septembra. — Danes sta pripluli iz Afrike v Gibraltar neka francoska torpedovka in neka tovorna ladja, ki sta se stavih na razpolago Angležem. Nemški radio poroča iz Madrida, da je bilo v Rabatu, v Francoskem Maroku, aretiranih več prominentnih Francozov, med njimi tudi mnogo demobili-ziranih vojakov, ki so kovali zaroto proti Petainovi vladi v Vichyju. Radio sporoča, da so bili vsi aretirani pristaši generala de Gaullea, ki poziva iz Londona svoje rojake na vojno proti Nemčiji. Poroke V soboto ob 10. uri zjutraj se poročita v cerkvi sv. Vida Mižs Ann Breskvar, hčerka Mr. in Mrs. Frank Breskvar iz 1244 Norwood Rd. in Mr. Roland Cresante, 4723 West 25th St. Mlademu paru želimo mnogo ,sreče! i I V soboto ob 9. upri zjutraj se j poročita v cerkvi Marije Vnebo-I vzet je na Holmes Ave. Miss A-Inita Race, hčerka Mr. in Mrs. j Anton Race, 15226 Holmes Ave. j in Mr. Emil Moras. Naše pestit-jke! ' Zabava SNPJ delavcev Odbor Clevelandske federacije S. N. P. J. prireja za delavce, kateri so delali na SNPJ Dan malo zabavo. Vse delavce se o-pozarja na točnejši opis te prireditve na drugi strani tega lista. Srečna oseba Včeraj se je oddalo pri seji, Slovenskih Sokolic lep prt, ki ga je darovala Zofka Birk, ki je zdaj v Kamniku. Prt je dobila Angela Kern, 19104 Mohawk Ave. in številka je 444. Omenjena naj se zglasi pri tajnici Julii Žerovnik na 16405 Trafalgar Ave. Otvoritev V soboto in nedeljo bo otvoritev novih gostilniških prostorov, ki jih lastujeta Mr. in Mrs. John Pole. Prostor se nahaja nasproti prejšnjega, na 660 E. 152nd St., vogal Saranac Rd. ' 2. 11. septembra, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »enakopravnost« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaSalcu v Clevelandu, ga celo leto....................................................................$5-50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3^mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike In druge inozemske države: %a celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 urednikova posta Entered as Second Clags Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. )04 Progresivne Slovenke, št. 1 Poročano je že bilo v Enako- pravnosti, da bomo razstavo ročnih del, dne 30. no vembra, 1. in 2. decembra t. 1. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. kjer si ogledamo državno kaznilnico, nato se pa podamo še . v Madison, Wise., da tudi tam priredile vidimo zanimivosti državne hiše (State Capitol) in še več drugih zanimivih in podučnih stva- ri. , Izlet se vrši v soboto 21 sep-Sevedas W in sicer z busom, zato .ste vsi, kateri se hočete vdeleži- čeno ogromno delo, najsibo s pa s pripravlja- DOBRUDŽA IN TRANSILVANIJA Gornji dve deželi sta danes predmet zanimanja vsaga sveta, ker ju mora Rumunska odstopiti Madžarski in Bolgariji, oziroma mora odstopiti gotove kose teh ozemelj. Dobrudža, ki meji na jugu ob Bolgarsko, na zapadu in severu ob Donavo, na vzhodu ob črno morje, je danes s svojimi 24,000 štirijaškimi kilometri in okroglo 800,000 prebivalci del rumunskega kraljestva. Prebivalstvo kaže p I ecej pisano narodnostno sliko, poleg Rumunov živijo ni njenem ozemlju Bolgari, Tatari, Turki in nekaj Nemcev. Najvažnejša njena mesta ležijo ob prometni črti Do-1 ave in ob obali črnega morja. V starem veku je Dobrudža spadala k rimski pro-\ inci Meziji. L. 679. je zavladalo nad njo mongolsko ljudstvo Bolgarov, ki je od tod odhajalo na pohode proti za-padnemu dely Balkanskega polotoka in do Bizanca. V stoletnih borbah so zmagovali potem zdaj Bizantinci, jdaj poslovanjeni Bolgari, dokler nista bolgarska narodna junaka Peter in Ivan Asen 1. 1186. dežele dokončno osvobodila bizantinskega jarma. Po 2001etni dobi cvetenja je turški sultan Bajazit za dolgo zrušil bolgarsko samostojnost, Dobrudža je bila podrejena rumelijskim beglerbegom, ki so do 1. 1836. vladali v Sofiji. Ko je 1. 1854. zavoljo notranje slabosti otomanskega carstva in ruskih teženj po Bolgarski prišlo do krimske vojne med Rusijo na eni in Turčijo ter njenima zaveznikoma Anglijo ter Francijo na drugi strani, so Rusi pri Braili, Galacu in Tulcei prekoračili Donavo, zasedli mesto Macln, si uredili neosvojljivo gorsko postojanko ter so tako na tej strani ustavili Turke. V poletju istega leta je vkorakala sicer francoska divizija pod generalom Espinassom v Do-brudžo, pa je zavoljo pomanjkanje vode, vročine in kolere doživela strašne igigube. S svetoštefansko mirovno pogodbo je Dobrudža pripadla Rusiji, ki so pa rajši od Rumunov sprejeli Besarabijo in jim v zameno Dobrudžo prepustili. Pozneje so si Rumuni z mirovno pogodbo v Bukarešti 1. 1913. priključili še popolnoma bolgarsko okrožje Silistrije, ki predstavlja južnozapadni podaljšek Dobrudže. S ponovno mirovno pogodbo v Bukarešti 7. maja 1918., torej še med svetovno vojno, so poraženi Rumuni na zahtevo Nemčije in Avstrije pristali na to, da pripade vsa Dobrudža Bolgarom, ki so se borili na strani osrednjih sil. Zaradi turškega ugovora je prišlo v praksi le do izročitve južnega konca Dobrudže. Bolgari pa so se morali po mirovni pogodbi v Neuillyju umakniti še iz tega dela. Svojim prastarim zahtevam do cježele med Donavo in Črnim morjem se niso nikoli odpovedali. šivanjem ali njem istega. Na tej razstavi bo tudi vklju I ti tega izleta, prošeni, da se do 'sobote 14. septembra zagotovo r prijavite pri sledečih uradni-ceiio rn(,8ko rcxxow (lelo. SSelo mia W[ar)r Fale, Jlntonia lie- veseli, da riaro. twdo tudi njusijte, Jotianai Afoliar, FTaiices Zla- mozje priskonli ,ia ,,omac irraru;,s Milostnik, Joseplii- benčanje ne pozabite se oglasiti! s svojo suho robo. Saj znano, da zna vsak moški kaj napraviti, pa naj bo Ribenčan ali pa Kra-šovec, kateri se tudi znajo postaviti s svojo kamenito robo. Čim več stvari bo na razstavi, tem lepše lahko uredimo dvorano, in pokazali bomo tudi drugim narodom našo in naših prednikov znanost od katerih smo se naučili domačih ročnih del. Razstava se bo vršila tri dni in vsaki dan bo pripravljena na Dragan in Frances Skrube. Na one, kateri se pozneje priglasijo se ne bo moglo ozirati, kajti vozni stroški morajo biti teden prej plačani. Več podrobnosti lahko izveste pri omenjenih uradnicah. Obširno sem že poročala o namenu tega našega združenja, zatorej še enkrat povdarjam važno točko radi ameriškega državljanstva. Onim, kateri še niste ameriški državljani, je gotovo znano. Zabava za delavce SNPJ Odbor, ki je imel v svojih rokah priprave za praznovanje Ohio SNPJ Day, ki se je vršil dpe 2§. julija, naznanja vsem delavcem in delavkam, ki so pomagali pri dotični prireditvi, da je priredil nekakšen sestanek in nekoliko zabave za vse te delavce. Ta zabava se bo vršila v nedeljo, dne 15. septembra ob e-iji uri popoldne na Federacijski farmi na Heath Road. Delavci in delavke dobe proste vstopnice pri tajnikih svojih društev ali pa pri Joseph Terbižanu, tajniku Federacije. Mihehčev truk bo na razpolago tistim, ki nimajo svojih avtomobilov. Toraj zglasite se gotovo pri tajniku vašega društva za višo vstopnico, katera vas čaka. iz stare do- druga zanimivost. Vstopnina bo j (ja se morate registrirati. V slu malenkostna. j čaju, da se ne registrirate. Vas Ker čutimo potrebo, da se zadene stroga kazen. vsaj enkrat na teden snidemo skupaj v svrho šivanja in da se Ponovno vabim vse Slovence, posebno pa še tiste, kateri niste pogovorimo o prireditvi, ste državljani, da se pridružite na-vabljene članice, da pridete na šemu A. S. Z., da vam bo potom dom sestre Anne Prime 378 E. večerne šole pomagano dobiti 161 St. danes v sredo, 11. državljanstvo. Mr. E. A. Hicky septembra in prinesite s se-, (Clerk of Court) bo začel v to-boj ročno delo. Marsikatera bo rek 24. septembra učiti vse Slo-zamrmrala saj doma več vence in sicer zvečer od 7:15 v pravim" res je članice, aU doma,Vocational School. se ne morete pogovq,rjati s štiri- i . rpi stenami. Prošli ted^ smo bi-1 zamudite te prilike in pole pri sestri Pauli Kline in je v j v šolo in pomagajte s pogovoru in delu čas tako hitro I samim sebi, da boste dobili inirml, da sunoimblile, dkiiiam je I anieriško clržavljaaustvo, ()b sestra Kline uro pomaknila na- idokažete Amefikan- j cem in učitelju g. Hickitu, da že- jUte postati dobri Amerikanci in Vabljene ste, da se udeležite državljani. prihodnjega sestanka. Prispst- ^ , vovala IK) tudi članica kr()žka! Eleje JLmenskega, Slovenske-šit. 2 grospa (3vati mrasčeškin. |ISa SSdruzenja se vršijo vsaJk zad- Ann torek v mesecu ob S. uri zve-__čer v Flundernikovi dvorani. o, , 1 . oi • I Vabimo vas vse, da se zopet Sheboyganski Slovenci ^ obilnem številu. Ameriško - slovensko združe-; Prijateljski pozdrav vsem nje se pripravlja, da priredi Slovencem širom Amerike, skupen izlet v Waukegan, Wise., I Mary Fale Nesreča s projektilom Matulje, avgusta. — V grgu-du y m^tuljski občini se je zgo (Jila težj^ nesreča ? vojriiih stre lovom, ki bi lahko bUa po obsegu še bolj tragična in bi lahko zahtevala kar tri človeške žrtve Trije otroci in sicer Emil Hrova-tin, Emil Brjson jn Josip Ujčič, vsi stari okrog 5 let, ?o ^e igrali na polju v bližini yasi. Med grmičjem so našli projektu in so se nevede, da imajo opraviti z nevarno stvarjo, začeli z njim igrati in tolči po njemu. Projekti! je eksplodiral in ra-i}i| vso trojipo. Pql^ in klici na popoč 80 priklicali rnirnoidoče ir) ^ delavce na polju, ki so jim nudili prvo poinoč. Ti so spravili vse trj ranjence na avtomobil, ki jih je odpeljal na Reko v bolnišnico. Ujčič je najteže ranjen in ima številne rane na sencih, obrazu, rokah, prsih in nogah. Njegovo stanje je precej nevarno in zdra viti se bo moral okoli 40 dni, če ne nastopijo kake komplikacije. Ostala dva dečka sta zadobila lažje poškodbe po rokah in o-brazu ter bosta se zdravila le kakih 10 dni. skem v torek dne 30. julija in ga položili v domačo grobnico, kjer že počiva njegova življen-ska družica. Naj bp pri tem omenjeno, da je pokojnik pred nekaj leti šel prisrčno praznoval v družinskem krogu redko slavnost, namreč 60-letnico poroke. S pokojnikom izginja z Goriškega znana in markantna o-sebnost. Ob koncu prejšnjega stoletja je bil pokojnik vadniški učitelj. I^yen službe se je prav vneto bavil s petjem in je bil znan kot vztrajen pevovodja in javni delavec. Pozneje je postal profesor na učiteljišču. Ob svetovni vojni pa je stopil V pokoj. Tedaj je imel na razpolago v^s čas in je vse sile posvetil plodnemu kulturnemu delovanju. Že preje so ga zelo zanimali zvonovi, v pokoju pa se je še bolj poglobil v študij zvone-nja in pritrkavanja. Tako se je z zvonovi bavil dolgo vrsto let ter je na koncu kot plod dolgega študija izdal prvo slovensko knjigo o zvonovih "Pritrkova-nec". Knjiga je ob izidu vzbudila mnogo pozornosti, saj je bila to knjiga, ki je nin^ajo niti narodi mnogo večji od našega ter obenem značilen prispevek k našemu visoko razvitemu glasbenemu življenju. URM žena: "Joj, sanjalo - ^ da so v hišo vdrli J:) Mož: "Nikar me ne spanja." žena: "Morala sem te: ,trab." cati, ker me je tako s Mož: "Kar lepo zaspi ^ njaj naprej, da so oroz ' bojnike že polovili. • • Novoporočenka: "M' j kaj je lepše na svetu o »i m >Iic ^ Novoporočenec: Zora . . . Sicer P:' sega, kosilo že kuhane 9" Učitelj; "Katere človek najzadnje?" Mihec: "Zlate." zoiJ® I ■» Fani Dolenc roj. Nabergoj Na Proseku je pred kratkim umrla vsem dobro znana gospa Fani Dolenc po rojstvu iz zavedne kraške rodbine Nabergoj. Pokojnica zapušča številno sorodstvu tu in onstran meje. Pozor! Važno! - Registrirajte se! Morda ni bilo še nikoli tako važno kakor letos, da gredo vsi volilci na volišče, zlasti naši slovenski volilci, da oddamo svoje glasove za predsednika Roo-sevelta, proti kateremu bodo ■ napeli reakcionarji in kapitalisti vse sile, da ga porazijo. Pomnite, da bo vsak glas važen in vsak glas bo doprinesel k odlo- češ: bodo že brez mene opravili- Erdeljska, Sedmograška ali Transilvanija, kakor ju imenujejo po latinskem, je dežela s površino okrog 62,000 štirjaških kilometrov, ki jo od vseh strani Obdajajo visoke gore in je sama zelo gorata. Prebivalcev šteje več negojčitvi. Zato naj ob letošnjih vo-tri milijone in sicer so rumunskega madžarskega in nem- 'itvah nihče ne ostane doma, škega porekla. V starem veku je Erdeljska pripadla kraljestvu Dakov, ki ga je ob začetku 2. stol. po našem štetju zrušil cesar Traanj. Rimljani so se morali pozneje umakniti Qotom, ti pa so deželo prepustili Vandalom in Gepi- gtore vsak delavnik od zdaj pa dom. 567. so Obri premagali kraljestvo Gepidov in med do 7. oktobra, če gredo y u-obrsko vladavino ^o se v deželo priselili tudi Slovani.! rad Board of Elections, ki se na Ostanke teh Slovanov so si podjarmili proti koncu 9. stol. ^ Mpstm hisi ffiitv Hnin \ Madžari. Do 11. stoletja je bila Erdeljska potem kot ob- volilka, ki je volil ali volila zadnji dve leti bodisi pri splošnih, primarnih ali posebnih volitvah, je kvalificiran za volitev in se mu ni treba registrirati. Prav tako se ni treba registrirat) onemu volilcu ali volilki, ki je tekom zadnjih dveh let pa-znanil na Board of Elections i?premepibo svojega nasloya. — Tqd^ ženska yolilka pa se rnqra registrirati, ako je bilo tekom I??.: !! potke jrlltrirtpSZ! njeno njeno ime. se volilci registrirajo. Oni, ki se mprajo registrirati, to lahko haja v Mestni hiši (City Hall) v prvem nadstropju. Po novih odredbah se ni tre- me jna pokrajina le v rahli zvezi z jedrom madžarske registrirati sledečim volil-dežele. Stoletni boji so jo izpraznili tako, da sta kralj cpm in volilkam: Tisti volilec ali Prodajo krme je treba prijavi# Porica, avgusta- — Ministrstvo za kmetijstyo je odredilo, da je treba vse seno, slamo ij:| ostalo živinsko krjno, ki je določena za prodajo, naznaniti posebnim prehranjevaJnifp pokrajinskim uradom. Toča Gorica, avgusta. — Letošnje leto je posebno bogato z vremenskimi neprilikami, ki bodo marsikje občutno pokvarile letošnjo letino. Poleg raznih neviht, ki so včasih prav hude, je obiskala deželo tudi že toča. Tako je konec julija napravila toča .. , . , .na Goriškem precej škode. I? Registracijska wac^ v Mestni, nad Čepovanom poro- hiši je odprt vsak 4an izvzepiši ob sobotah od 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, ob sobotah pa od 8:30 zjutraj do opoldn^e- Pb ne-d^ljab in praznikiji je registracijski urad %aprt. Torej, registrirajte se! Geza 11. in Andrej II. poklicala v deželo Saše in nemški viteški red, da bi jo kolonizirali. V istem času so tuaijso se eideljWd Madžari ob začetku 18. stol. priključili madžarski naseljenci, znani pod imenom Sekulci, dobili i uporu Franca Rakoczija. Pozneje je Erdeljska delila v posebne pravice. Erdeljski vojvode, ki so jih imenovali glavnem usodo Madžarske, deželni zbor v Klužu v maju ogrski kralji, so si znali ustvarjati čedalj bolj neodvisen' 1848. je sklenil spojitev z Madžarsko, kar se je pa po položaj. L. 1437. je prišlo do ustanovitve zveze madžai - J porazu Madžarov spet razveljavilo. Erdeljska je postaja skih plemenitašev, Sasov in Sekulcev, ki so predstavljali posebna avstrijska kronovina. A pri tejn ni PSt^lo, kajti "t)'ojico erdeljskih narodov." Za druge narode, zlasti Ru- ))o nagodbi 1. 1868. se je pripojitev k Madžarski vendarle mune, se ni brigal nihče, ti so predstavljali spodnjo plast- izvršila, čeprav na stroške dotedanje erdeljske avtono- Ko so Tijrki 1, 1541. zavzeli Budim, je postala Ei'- niije. deJjska od Madžarske neodvisna velika kneževina, ki se' Med svetovno vojno je rumunska vojska ob koncu je pa postavila pod zaščito Avstrije, ko je ta zasedla avgusta 1916. dospela v Erdeljsko, a se je morala po Madžarsko. L. 1691. je postala avstrijska kronovina. Ay- bitkah pri Sibinju in Brašpvu spet umakniti. Ko sta prp- čajo, da je hudo oklestila vse pridelke. Toča je padala tudi po Furlaniji, tako na pr. v Tarčen-tu. Žalostna vest Trst, avgusta. — Drij^ina U-Ijenik v Strunjanu pri Piranu v Istri je pr^d kratkim prejela od merodajnih oblasti poročilo, da je sin Pino, star komaj 24 let nenadoma umrl v Južni Italiji, kjer je bil zaposlen kot pilot. Za njim žalujeta oče in mati, brat, sestri in zaročenka in velik krog prijateljev in znancev. IVAN MERCINA, prvi slovenski zvonoslovec Gorica, avgusta. — Dne 27. julija je umrl v Gorici Ivan S. Jakob Ercigoj Pred kratkim je preminil v Trstu trgovec Jakob Ercigoj, poznana osebnost v slovenskih krogih. Pokojnik je bil tast ravnatelja Mariborske tiskarne g. Detele. Umrl je v 72. letu starosti. čez P' lol! Sinko: "Kaj, še ni la?" Mati: "Ne, šele Mihec." . Sinko: "Tako? torej prehiteva za p® knjige, boste shuj®'^^ ' kil." ' „ Dame: "Dobro, izvode ..." % tem sam ranjen. bila tudi opazovalni c fotograf, ki sta istota na svojih mestih- Strel iz angleške s zadel dovodno cev za . I samo pilotovi prisebn ' bilo zahvaliti, da ni 1 1 Nesreča v Ilirski Bistrici Ilirska Bistrica, avgusta. —, ;%] Ko je hotel stopiti s kamjona, I Končno je s ^ se je ponesrečil 56-letni Matej 1°' J® angleško ^jgilij Jakšič. Z rešilnim avtomobilom ^ pomerjenim so ga prepeljali v tržaško bolniš-'"^i^u- Italijanski . nico, kjer se bo moral zdraviti t®daj že v na]S a mesec dni. ' ^e z nadčloveškim » je mogel pilot vodit mačemu letališču. ^ Ko je tam prista > bencinskem tanku m ' . Na trup«. Doživljaj posadke italijanskega bombnika Italijanski listi poročajo o junaški!) dejanjih posadke nekega bombnika. Iti je pred dnevi dobila povelje, naj napade angleške pristaniške naprave na Malti. Letalo je i? višine 40P0 m odvrglo svoje bombe in se okrenilo z namenom, da se vrne domov. Nenadno se je pojavilo angleško lovsko le.talp, ki je obsu-}q italijanski bombnik s točo krogel iz strojnic. / Strojnik italijanskega letala je dobil po obrazu in nogah hude poškodbe, navzlic temu pa je odgovarjal na Angležev ogenj. Tovariš fadjotelegrafi§t mu je hotel priti na pomoč pa je bil pri goriva več. JNa našteli nič manj kov, večji del posa' vel iz težkih ran. Svojo nalogo pa j® le opravila. dKe m ......- : Zakrajsek Home, 6016 ST. CLAlB Tel: PNdicPlli v. i im v JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ppjaic*' Avtomobitl In bolniški voz redno in ob vsaki uri na Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežW' 492 jEast 152nd Street COLLINWqODSKI URAP: mm I Mercina, upokojeni profesor, v, strijski posežki v njeno politično avtonomijo in avstrij- padli osrednji velesili, so erdeljski Rumuni v decembru častitljivi starosti 89 let. Poko-sko podpiranje protireformacije so imeli za posledico, da 1918. proglasili priključitev dežele k Rumuniji. pali so ga v Gočah na Vipav- FUNLRAL HOM pogrebi se lafikg iiaroče za vsako ccno, k| jo zmorete AUGUST F. SVETEK PpGJBEBNI ZAVQTp gol« 478 E. 152nd Street KEunio''® NA RAZPOLAGO INVALIDNI VOZ II' septembra, 1940. STRAK H. Nespečnost y Zedinjenih državah imajo nego pol milijona ljudi, ki ^i]o za nespečnostjo, in poseb-ki izdeluje vsako-P^Pomočke in preparate ki v\®P®čnost. Ti pripomoč-., nekoliko centov do tpm? ° dolarjev. Navzlic vah ^ Zedinjenih drža- bljajo poza- so tudi v Zedinjenih drža-1 žene, ki ne poza-dov ^^čine iz dobe prade- Tako i^jo 2 so Amerikanci, ki odha-SDat 1 "mokrimi nogavicami ia vleče hlad- Wo P^^tašev ima tudi me-mi# Franklina, ki je VolioL .. ^^taja nespečnost za- ■"^njavai in ki je hotel z injekcijami u-smrtiti njeno mat^r. Ta nekrvava drama je dobila epilog v petek popoldne na zagrebški policiji. Junakinja je 16-letna Angela Panic, nameščena v mlekarni, pri sestri svoje matere, Anki Ištvaničevi. Ta Anka je pred nekakšnimi desetimi dnevi prišla na policijo in izpovedala, da njena nameščenka Angela že od ranega detinstva trpi od čira, ki se razvija v njeni glavi. Ker se je v zadnjem času počutila posebno slabo, jo je delodajalka poslala na mestni fjzikat, da bi jo tam pregledali. Ko se je dekle vrnilo, je imelo glavo obvezano. Izpovedala je, da je na stopnicah fizikata srečala dva gospoda, ki sta jo vprašala, kaj ji je, nato pa jo napotila v Martičevo ulico, kjer da stanuje neki zdravnik, ki jo bo z i^jek- ""noci je seveda še | šla zdravnika, ki ji je dal 10 in-udovik XVI. ki je' jekcij in ji obvezal glavo. Na Gčk, sto posbdjan, r,. jo, a J za nespečnost- io ^ tistem času ze- lje spiš mnenju, da bo- pfoti glavo obrnjenp Ma] severu ko ni mogel spati, cijami brezplačno ozdravil. Res postelje. (Zaradi tega ] je šla v Martičevo ulico in na-ponoči if* oa ' « verj^ ^°3e nočl°, prespal j vprašanje, kako je zdravniku i- me, dekle ni vedelo odgovora. Delodajalki spočetka to ni bilo sumljivo, ko pa je začela Angela vse bolj pešati, se je vznemirila, posebno ker je dekle začelo zelo pogosto zahajati po injekcije in tako je sklenila, ob- Knpt \r- ~ ----J- vestiti o zadevi policijo. Tedaj pretak 1.^. ^ s tečajev so so zagrebški detektivi začeli is-aiitako i-1- - kati "doktorja z brado." Policija je zaslišala tudi Angelo, ki je ponovila, kar je bila že prej povedala svoji delodajalki. Dodala je, da dobiva injekcije skozi plašč in obleko. Policija se je vznemirila; šlo je morda za kakšnega mazača sadista ali patološkega človeka in zadeve se je bilo treba lotiti čim bolj previdno. Ko je šla Angela spet P° injekcije, jo je spremljal g. I- ^oge pa proti ju-' toki s tečajev so ''"našaii skozi telo in so (ti čag ^ y®^J mislili ljudje ti-P^®^telj potoval po Phi ygv državah, si hotelirji %ai ,• ^ znali razlagati, Vpac ^'^haj^l slavni mož ^ ^ spalnico Engj, postelje v ki jih je izu-^ tu(ji proti nespečnosti, iVe T krav in podobne irang P^ tam tudi pre- 8(JaiYji z nashkanimi & -jp nekoliko jjr, s in določeno naševič in da je bančna uradnica, njen mož pa trgovec. Ko stražnika na stanovanju nista našla nič sumljivega, zakonski par pa na prijaznem uradu, ki ni bil pravilno prijavljen, sta povabila gospo Banaševičevo s sabo. Na policiji pa je že čakala tudi Angela, ki je prestrašeni Banaševički trdila v obraz, da ji je ona dajala injekcije, ko je, kakor je trdila, doktor z brado moral odpotovati k vojakom. Trdila je celo, da ji je ga. "doktorica" ponujala 200 dinarjev, da ne bi nikomur ničesar povedala. Gospa Štefica je bila vsa iz sebe. O vsem tem ni imela niti pojma. Vendar so jo pridržali na policiji, dokler se vsa zadeva ne razjasni. Naslednjega dne je šel detektiv z Angelo v "doktorjev©" stanovanje in tu so nastopila prva protislovja. Izkazalo se je, da je stanovanje popolnoma drugače opremljeno, kakor je bila izpovedala Angela. Tudi nihče v sosedstvu ni nikoli videl kakšnega človeka z brado, ki je zahajal v to hišo. Vsa zadeva je postala še bolj nejasna, ko je drugi dan v mlekarni klical telefon in ko je ga. Ištvaničeva prišla k aparatu, je slišala človeka, ki se je predstavil za "doktorja" in izjavil, da je Štefica Banaševičevo samo njegova pomočnica in da mu detektivi ne morejo do živega in da bo dekletu še naprej dajal injekcije. Isti glas je potem še enkrat klical in hotel govoriti z Angelo Paničevo, ki pa ni bila v bližini. Tedaj je izjavil, da bo ubil njeno mater z injekcijami iz maščevanja nad Angelc, ki ga je bila prijavila policiji. Dekle, ki je kmalu na to prišlo v mlekarno, je hotelo operaciji in trinadstropno hišo. Šele zdaj so detektivi spoznali, da dekle laže in so jo pridržali na policiji. Tu je kmalu priznala, da si je vso to "afero" od prve do zadnje črke izmislila. "Fantek, trikrat eks!" Kajpada, še o vinu in popivanju nam boste lamentirali v teh časih, ko človek itak nima drugega priboljška, kakor kupico vina! ... Vse lepo in prav. Toda nič ne pomaga: primer, ki nam ga opisuje prijatelj z de-že^e, zasluži, da ga pribijemo na temle meslu. V okolici našega ljubkega trga se je na izletu znašlo več družin, seveda so imele s seboj tudi otroke. Namah je okrog neke skupine nastal vrišč in jok! Vsi so jokali: oče, mati in kakih pet let star fantiček. Poslednji je i-mel največ vzroka za obupno stokanje. Na glavi, tik nad očmi, mu je zijala široka in precej Kakor je povedal kasneje neki gost pri sosednji mizi, je moral fantiček spiti zapovrstjo kar tri kozarce vina. Petletni fantiček: trikrat "eks!" . . . Gostje pri tej mizi so se s tarši vred zadovoljno muzali fantičku in ga hvalili, kak junak je, ker prenese toliko pijače. Komaj se je o-troče naluckalo vina, ga je začelo zanašati po dvorišču in vsi so se mu smejali, ker je fante tako smešno šantalo in koračilo sem in tja. Druščina je na fantička brž pozabila^ ker so si medtem sami pridno nalivali. Malo kasneje ga je privedel gostilničar iz kleti, kamor je ubožec padel po stopnicah, ko je kolovratu sem in tja po hiši. Dobro, da je tu odnesel brez poškodb. Nato se je fantiček, ki je bil kar naprej močno vinjen in brez nadzorstva, zavlekel za hišo. Tu je treščil v strugo in si prebil glavo. Kljub hudi rani pa druščina še ni imela namena, da bi odšla domov. Šele na prigovarjanje o-stalih gostov, ki so sodili, da se je fantek le prenevarno potolkel. štvanič, ki naj bi previdno raz- ^^koj domov in reklo, da ji je gledal vso zadevo. Ko sta P""' <',joktor" že prej pretil s tem in šla do hiše, je dekle postalo j. pQ^ujal 40 tisoč dinar- ^ekaj časa zadeva- pripomočki 3 da • Pomagajo, iz česar %ij. avtosugestija pač Zdravilo za to zlo. ^ ^Nekcij lažnega zdravnika 'klicil : avg. - Y Zagre-' ^ Beg dni išče maza-Marticevi ulici dal vznemirjeno in prosilo je strica, naj jo počaka zunaj, ker je zdravnik nervozen in bi se razjezil, če bi šel z njo. Stric se je dal pregovoriti in je res počakal zunaj, dokler se ni njegova nečakinja vrnila in izjavila, da je vse v redu. Potem je šel na policijo in prijavil. Na policiji so sklenili napraviti hišno preiskavo, posebno, ker so dognali, da v hiši sploh ni zdravnika. jev, če se da pri njem operirati. Prav toliko da ji bo dal po globoka rana, iz nje je curela kri in oblivala fantičku obraz in o- saj mu je rana segla morda ce- bleko. Le kako je prišlo do nesreče? Fantiček se je smukal za hišo, koder teče potok, pa je bogvedi na kak način prišel na rob brega in se je zakotalil zviška na ostre skale, ki pokrivajo dno. Padel je tako nesrečno, da si je prebil glavo. Taka nesreča se lahko primeri vsepovsod. Toda ostali nedeljski gostje, ki so od svojih miz ogledovali strahotno rano, so zvedeli, da je prišlo do nesreče samo po krivdi staršev. Delavska družina si je precej pridno natakala in so v brezupni lahkomiselnosti nataknili pijačo tudi petletnemu fantičku. OHIO GAL. WINE 59^ CONCORD »»?!"• ' ■ ' Tax paid in your container Ted Mandel's Winery 831 E. 222nd St. KE. 3445 I V V Isce s% ^ pošteno dekle za hišno delo pri dohri družini; samo 2 osebe; mora imeti priporočilo; dobra plača. — Pokliče se MU. 1069. do do možgan — so otrokove starše toliko pregovorih, da so se odločili za povratek in za pot do zdravnika. Povejte, ljudje božji in slovenski: kako naj krstimo tako ravnanje ? Ali je to brezvestnost ali zabitost ali kriminal? Ali morda vse skupaj? — Kakor-koU, kultura se to ne imenuje. Prekanjena široko-gri^dnpst prla je čakalnico, ki je namenjena spremljevalcem klientk, pa naj bodo to možje, očetje ali kavalirji. To je salon, ki je na najodličnejši način opremljen. Številni listi in revije so jim tu na razpolago in se ozirajo na vsak okus. Možem delijo smotke in cigarete, a izvrsten bar skrbi za okrepčila. Vse to "zastonj." Na vsako kupčijo, ki jo sklene dama, se dovoli namreč določen popust, ki rabi za plačilo spremljevalčevega "zapit-ka." To se pravi, če napravi dama račun za 100 dolarjev, dobi mož od tega zase da si čakanje v salonu s kajcšnim okrepčilom omili. A kaj je pravo ozadje te ši-rokogrudnosti? Podjetje ima od nje dvojni dobiček: pri tem jim in to je glavno — preprečuje, da bi se na kakšen koli način vmešavali v nakupovanje. Celo najbolj uslužni možje, ki spremljajo ženske pri nakupovanju, kvarijo posle, kajti če stopajo od oddelka do oddelka in jih ženske tisočkrat vprašajo, za nasvet, pa jih nikoli ne upoštevajo, postanejo kmalu slabe volje in vplivajo tako v slabem smislu na nakupovalno strast klientk. Čakalnica jih s svojimi prijetnostmi drži v primerni oddaljenosti in jih napravlja milejše. A če se mož potem vendarle pritožuje nad pretiranimi izdatki, mu lahko žena s prijaznim nasmeškom odgovori: "Dragi moj, saj sem to storila zavoljo tebe! Kozarček ti vendar tako prija .. Oglašajte v — "Enakopravnosti WOMEN! read how thousands have been able to GET NEW ENERGY IMPORTANT Medical Tests Beveal WHY Famous Lydia L PinMtam's VetetaUi Compound Has Been Helping Weak, Rundown, Nervous Women For Over Half A Century! If you feel tired out, limp, listless, moody, depressed—if your nerves are constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, peppy women—SNAP OUT OF IT! No man likes a dull, tired, cranky woman. All you may need is a good reliable tonic. If so try famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compcmnd. Let it stimulate gastric juices to nelp digest and assimilate more whole- some food which your body uses directly for energy—to help build up more physical resistance and thus help calm jittery nerves, lessen female functional distress and give you joyful bubbling energy that is fleeted thruout your whole being. Over 1,000,000 women have reported marvelous benefits from Pinkham's Compound. Results should cfe/i^hfyoii! Telephone your druggist right now for a bottle. V San Franciscu je uvedla velika blagovnica za obleke in opremo originalno novost; od- Naprodaj Proda se 1934 Hudson Coach, | tajerji, motor in barva, vse v j Naslednjega dne sta dva stra- dobrem stanju; privatni last- j Delo dobi faijt, ki je vajen delati v gro-ceriji in mesnici. — Delo ^ dobi takoj. Pokliče naj KEnmore 4325. F & J Market žnika potrkala na vratih tret-'nik; cena samo $125.00. Vpra-jega nadstropja hiše št. 14. Od- ga se na 19371 Ormiston Ave. off prla jima je svetolasa gospa. East 200 St., nasproti Roosevelt Stražnika sta jo legitimirala in gole. dekletu 100 injekcij ugotovila, da se piše Štefica Ba 3718 Fulton Ave. FL. 8&22 Najboljše vrste meso po zmerni ceni. I Se priporočamo vsem. Joseph Ewalskl ' in Frank Crepinsek, lastnika. Sobq se oclda Odda se velika in čedna soba z vso opremo za enega fanta. Naslov se izve v uradu tega lista, ali pa pokličite HEnderson 5311. IMPORTANT! medical tests reveal how thousands of WOMEN HAVE BEEN ABLE TO GET NEW ENERGY Proda se grocerijo in mesnico Prav po znierni ceni se proda grocerijo in mesnico, zaradi bolezni. Predmet je dober in v slovenski naselbini. — Za naslov izveste v uradu tegal ista, ali pokličite HEnderson 5311. If you feel tired out, limp, listless, moody, depressed—if your nerves are constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, peppy women—SNAP OUT OP I"!! No man likes a dull, tired, cross woman— All you may need is a good reliable tonic. If so, just try famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound made especially for women. Let it stimulate gastnc juices to help digest and assimilate more wholesome food which your body uses directly for energy fa help build up more physical resistance and thus help calm jittery nerves, lessen female functional distress and give you joyful bubbling energy that is reflected thruout your whole being. Over 1,000,000 women have reported marvelous benefits from Pinkham's Compound. Results should delight you! Telephone your druggist right now for a Dottle. WELL WORTH TRYING. WHAT A DIFFERENCE mAClE WHIP MAKES Hi SAIADS! locao! nii^es- 3O0OI its flavor is so lively So "W-illiono prej^cr ii Da ir C« m Preženemo dolgčas se največkrat za-Se y ^ k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo ^3logi: ^^CIFER — TARZAN, SIN OPICp — TARZAN IN SVET razprodajamo dokler so v zalogi, Pošiljamo tudi po pošti. Za post- P^idejati lOc za vsako l^njigo. Pošljete za naročilo. kinj se te izredne prilike in pišite po ® dokler sr še v zalogi Enakopravnost ^ Clair Avenue.—Cleveland, Ohio HAIE-BEEADTH HAKRY novica... SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... KL SELL REDUCING PILL«! WHAT A ObSHEft SOU ARE.SIR! , HAW! HAW.' We,LL,WEU. MR. RASSENOALE) WHAT IS YOUR BUSINESS ' East 68 Street ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312. Lahko jo sporočite nasim zastopnikom ^ « JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ ^ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W JOHN PETERKA ENdicott 0653 IUJUIU STRAN 4. ENAKOPRAVNOST EMERSON HOUGH: možje rdeče krvi ROMAN "Mirujte pravim!" je s stro-. gim obrazom kriknil doktor. Mislim da je bil najpoštenejši človek, ki je kdaj živel na svetu. Spet je vrgel svojo tolsto postavo pred polkovnika Sheratona, ko sem ga jaz izpustil. "Povem vam, da nama ta dečko obema laže. Povem vam, da njega ni moči dolžiti te stvari in da vem, zakaj ne. Vem, pravim! Jaz sem tukaj zdravnik. Cujte, Sheraton — nikar ne divjajte zoper človeka, kt se je zlagal kot gentleman — samo zato, da bi priza-nesel vam in dekletu." "Vrag vaju vzemi oba," je polkovnik razburjen bruhnil iz sebe. "Pustite me! Ali ga mar nisem slišal — ali ga niste slišali, da sam priznava?" Iztrgal se je in težko diha je obstal sredi sobe, med tem ko sva ga midva stregla, da ne bi prišel do orožja. "Harry!" je ostro kriknil. Vrata so naglo odletela. "Puško — revolver — da j. mi nekaj, dečko! In tudi sam se ob oroži, da ubijeva tegale —" "Harry!" sem viknil zdaj tudi jaz. "Ne poslušaj ga! Če ne, bos imel opravka z menoj! Jaz sicer marsikaj potrpim, a ne vsega — kolnem se, da ne potrpim od nikogar izmed vas ničesar več! Poslušajta me! Poslu-šajta, pfavim — to, kar trdi doktor Bond, je resnica!" Zdaj sta vendar že utihnila in prisluhnila. "Ni res, da bi bil ponižal ali tudi le želel ponižati kako damo iz te rodbine," sem nadaljeval. "Poslušata svojo lastno misel in vest! Zvmita krivdo tja kamor spada! A nikar ne mislita, da me bosta s silo primorala storiti nekaj, česar ne ponujam iz svoje volje!" "Resnica je," je rekel doktor Bond. "Povem vam, da ne more biti niti senčice dvoma o tem, kar pravi. Saj se je šele pravkar vrnil domov! Vse poletje je bil odsoten!" Polkovnik Sheraton je tipal okoli sebe po naslanjaču, se zgrudil vanj in skril posinjeli o-braz med dlani. Bil je ponosen in odločen človek. Misel, da mora počakati z maščevanjem, ga je kar dušila. "Nu," sem rekel, "k vsej tej zgodbi moram nekaj dodati. U-pal sem, da bom mogel del svoje istorije enkrat za vselej za-molčati vsem, razen gospodični Grace in samemu sebi. Tudi jaz nisem brez krivde. Iz tega razloga sem bil pripravljen, da iz svoje volje — ne pod pritiskom — storim vse, kar morem, da se kaznujem in pomagam njej. A zdaj, ko je prišla stvar na dan, ne morem delj prizanašati ne nj|ej, ne sebi, ne komurkoli izmed vas. Zdaj moramo iti prav do dna." Vrgel sem na mizo zvitek, ki sem ga bil prinesel seboj, da bi ga pokazal gheratonovi Grace — to je, tisti kos bivolje kože, ki je bil popisan z mojo roko in Ellen Meriwetherjeve. "Treba je, da vam to pokažem," sem nadaljeval. "Polkovnik Sheraton, moja krivda je bila velika. Več mesecev sem prebil z drugo žensko sam v divjini. Ljubil sem jo zelo. V tistem času sem pozabil na vašo hčer, kajti spoznal sem, da je ne ljubim tako, kakor ono. Okolnosti so nanesle, da seni živel s tisto drugo nekaj mesecev v zelo bližnjih stikih. Nikake možnosti skorajšne rešitve nisva videla pred seboj. Ljubil sem jo in o-na je ljubila mene — priznam, da je bil to v mojem življenju e-dini čas, ko sem spoznal, kaj pomeni prava ljubezen. Sklenila sva med seboj ta poročni dogo-vcg". Izvršila ga nisva nikoli. Nikoli se nisva vzela, zakaj dogovor ni bil nikoli podpisan po naju obeh. Tukaj je — oglejte si ga." Ležal je pred nami. Zdelo sej mi je, kakor da bi njegove besede usodno strmele vame. Spet sem videl pred seboj one visoke gore, nebo brez najmanjšega o-blaka in mirne očrte gričev, iz-gubljajočih se v daljnem obzorju. In neprestano, neprestano so mi gorele pred očmi besede dogovora: "Jaz, John Cowles — jaz, Ellen Meriwetherjeva te vzamem — te vzamem — za dobre in slabe čase — dokler naju smrt ne loči — ".In tam spodaj je bilo zapisano njeno ime: "Ellen." ^ "Harry," sem rekel in se naglo obrnil k njemu. "Vaš oče je star. Mislim, da se tiče ta stvar samo mene in vas. Kmalu vam bom na razpolago." Njegov obraz je prebledel. Toda obraz njegovega očeta je bil zdaj ves siv in star. "Izdajstvo! Iznevera! Zavrgli ste mojo hčer. Tako mi Boga, gospod, ne sme vas vzeti, pa da umre zaradi tega! Tole —" tako govoreč je iztegnil roko po zvitku bivolje kože. "Ne," sem mu rekel, "to je moje. Spomin na mojo krivdo je moja last. Vas zadeva samo \'prašanje moje kazni!" "Tu smo štirje možje," sem rekel čez trenutek, "Mislim, da je naša prva dolžnost, pomagati ženski, ki nas potrebuje. Razen tega ponovim, čeprav njen pregrešek ni obenem tudi moj, jo je vendar zapeljal vanj užaljeni ponos in gnev zoper mene. Gordon Orme ji je rekel, da sem se ji izneveril, in je k temu pridal še lažnive besede o tisti drugi ženski. To je bil Gordon Orme, polkovnik Sheraton, o tem ne morem dvomiti — zakaj našel sem ga, gospod, tu na vašem dvorišču, o polnoči, ko sem bil zadnjikrat tukaj. In luč je bila, gospod — luč — Poizkusil sem se nasmehniti, a bojim se, da sem samo spačil obraz. "Dogovoril sem se z vašo hčerjo, da je bila to nedvomno luč, ki jo je kaka služkinja po naključju pustila na oknu." Nikoli več ne bi hotel slišati takega stoka, kakor je planil v tistem trenutku iz starčevih ust. Bil je ves strt in zlomljen, ko mi je podal roko. "Usmilite se, dečko!" mi je rekel. "Odpustite mi — če morete —" "Ali morete vi meni odpustiti?" sem odvrnil, kažoč na zvitek. "Priznam, da še vedno ljubim Ellen Meriwetherjevo in jo bom zmeraj ljubil. Če se kedaj oženim z vašo hčerjo, gospod, bo to samo zato, da jo še tisti uro zapustim." Vsi smo obmolknili. Harry je postavil steklenico na mizo in srebrni podstavek je glasno za-žvenketal. Nihče se ni ganil razen doktorja Bonda, ki se je z naočniki na nosu sklanjal na podpisano kožo. "Zdi se mi, polkovnik Sheraton," je rekel naposled, "da je tu med nami vsako prerekanje odveč. Vsi hočemo ukreniti najboljše, da popravimo tisto, kar ni bilo najboljše. Gospod Cowles nam je podal vse dokaze, ki bi jih vobče mogli zahtevati. On hoče storiti vse, kar je mogoče — in to, mislim, z velikimi žrtvami s svoje strani — da reši srečo in čast vaše hčere. Svojo lastno krivdo je v vsem obsegu priznal." Pogledal me je in po-žugal s prstom obenem pa nadaljeval : "Tudi jaz, zdravnik, ki mi je že po poklicu usojeno, da vidim globoko^v notranjost človeškega bitja, sem morda — kakor vsak drugi — upravičen, da rečem: njegova krivda je manjša, nego bi mu jo prisodila človeška družba. Tisti, ki je brez greha, naj vrže prvi kamen nanj! Malo nas je takih, kakršni bi morali biti, a zakaj? O dvojnem življenju govorimo — nu, mi vsi živimo dvojno življenje — ves svet živi dvojno življenje; življenje spola in življenje družbe, življenje prirode in življenje po-edinca. Povem vam, gospoda, da ima ves svet dvojno lice. Zato moramo dobro premisliti, preden prisodimo kazen; in prav tako prizanesljivi, kakor smo sami do sebe, moramo biti tudi do bližnjih. Tu gre samo za staro, staro vprašanje ljubezni in zakona." "A počakajte trenutek," je vzdignil roko, ko se je polkovnik Sheraton zganil. "Povedati vam morem še nekaj drugega. Časih se ukvarjam tudi z drugimi vedami, ne samo s svojo: zdaj berem kaj pravniškega, zdaj kaj bogoslovnega, zdaj kaj iz literature. Nu, in govern vam, kolikor morem presoditi po tem, kar sem bral o pravu, nastaja za nas važno vprašanje, ali nista tista dva, ki sta podpisala ta poročni dogovor, v tem trenutku že mož in žena." Tako govoreč je potrkal s prstom na bivoljo kožo. Vsem, ki smo bili v sobi, je hkratu zastajala, sapa. V naslednjem trenutku smo se vsi štirje sklanjali nad zvitkom. "Poglejte," je rekel stari doktor. "Tu i-mamo jasno, obojestransko obljubo, namen, ki izhaja iz obeh strani, zatrdilo obeh, da hočeta isto — z eno besedo vse, česar je treba. Dogovor je jasen in celo datum je napisan pod njim. Ta dogovor je očividno izraz eno-dušne volje." "Ali podpisan ni!" sem ga prekinil. "Le poglejte, da ni podpisan. Rekla je, da bo vsak teden napisala po eno črko — teden za tednom — dokler se končno to, kar je najina zaroka, s poslednjo črko ne izpremeni y najin za kon. Gospoda," sem jim rekel, "to je bil pošten dogovor. Uva-ževala sva vse formalnosti, ki sva jih poznala in storila vse, kar sva mogla storiti. Kakor stojim zdaj pred vami, sem zaročen z dvema ženama. Pred Bogom sem bil zaročen z njo edino. Ljubil sem jo. Več, nego sem storil, nisem mogel storiti." "Saj je bilo dosti," je suho rekel doktor Bond in vzel ščepec tobaka. "To je bila poroka." "Poroka? Nemogoče!" je proglasil polkovnik Sheraton. "Zakaj nemogoče? Seveda je mogoče," je rekel doktor. "Poroka bi mogla biti neveljavna samo iz razloga, to je, če bi vztrajali na tem, da ni bila dokončana. Vprašanje zadeva samo podpis, v kolikor vobče gre za to, ker v bistvu zadošča istovetnost Ellen Meriwetherjeve, ki je napisala formulo, pod katero stoji njen nedokončani podpis. Nič ne kaže, da bi si bila v tej pogodbi kje izgovorila, da mora prej napisati svoje polno ime, preden postane poroka izvršeno dejstvo. Tisti ustni dodatek, ki ga omenja gospod Cowles, namreč, da bo k svojemu podpisu dodala črko za črko, nima po zakonu nikakega vpliva na veljavnost. Ta pismeni dogovor mora biti po zakonu prav tako napravljen, kakor je, natanko s temi besedami, tako, da lahko služi v trajni dokaz. Jasen in viden dokaz tukaj pa je to, da je bila oseba, ki je pri- čela svoj podpis, Ellen Meriwetherjeva — to je, tista oseba, ki je napisala drugi oddelek pogodbe. Rokopis je isti — in na tem. bi bila vsa teža dokaza, če bi hotel kdo oporekati." "Gospoda," je nadaljeval, hodeč po sobi. z rokami prekrižani-mi na hrbtu in mahaje z veliko rdečo ruto, ki mu je visela izza škricev suknje, "jaz smatram, da je pojasnilo gospoda Cowlesa o tem, kako je ravnal pred sklepom tega dogovora in po njem, resnično. Mislim, da nam je že dokazal, da je gentleman. V o-nem drugem svetu—ki se popolnoma razlikuje od tega sveta — je ravnal kot gentleman. Tam je bil dolgo časa odvezan vseh družabnih šeg. A zdaj, ko je v tem življenju spet podvržen zakonom družbe, nam znova dokazuje, da je tu prav tako gentleman, kakor je bU tam. Nedopustno bi bilo prenašati razloge iz onega sveta v zadeve tega sveta. Pravim — in nadejam se, da sem dovolj pošten človek, da morem to reči — da ga ne moremo grajati in mu v tem svetu očitati stvari, ki so se godile tam. Od vsakega moža smemo zahtevati, da je v obeh svetovih gentleman; ne moremo pa zahtevati od njega, da bi bil to v obeh na enak način. Nu, in zdaj preidemo k vprašanju, v katerega izmed teh dveh svetov spada gospod Cowles? Sodišče bi reklo, da pomeni ta kos kože svatbeni obred. Gospoda," se je mrko nasmehnil, "danes potrebujemo tu vsega hkratu — zdravilstva, bogoslovja in pravoslovja! Mislim, polkovnik Sheraton, da je vsekakor treba pravniškega posveta, preden pripravimo za tega člo-j veka novo poroko." "Ali tu ni o tem nič rečenega" sem se oglasil. "Nikake take o-pazke ni/' "Ne," je rekel doktor, "samo na vas je, za kateri svet se odločite." Pogledal sem ga, a on je dodal: "Seveda je to tudi vprašanje morale. Če uničite ta zapisek, ostane druga stran brez vsakega dokazila v tej stvari." Spet si je otrebil nos in šel nekajkrat okoli mize, zamišljeno pobešaje glavo. Nato se je o-brnil k meni: "Navada je, da predajo poročni list soprogi. Zakon, svečeniki in zdravilstvo, vsi ti poklici se strinjajo v svojem gledanju na relativno vrednost zakonske zvestobe med obema spoloma. Žena je tista, ki potrebuje dokazov. Vsa priroda ščiti ženski spol. Ona je zrenica v o-česu Prirode — tudi zakon to ve." Stopil sem k okrajku kamina in vzel nož, ki je ležal na njem. Nato sem se vrnil k mizi in z dolgo potezo prerezal kožo na dvoje. Oba kosa sem vrgel v kamin. "To je moj dokaz za to, da Ellen Meriwetherjeva. ne potrebuje nikakesra iisLa,' sem dejal. "Jaz sem v tej stvari priča za njo!" Polkovnik Sheraton se je opo-tekel k meni in mi tresoč se podal roko. "Svobodno vam je, da se oženite z mojo hčerko," je pričel. "To je obenem dokaz," sem nadaljeval, "da se ne bom nikoli več srečal z Ellen Meriwetherjevo in da se prav tako ne bom srečal z Grace Sheratonovo, kakor hitro se oženim z njo. Vse, kar bo potlej, ni več moja stvar. Moja stvar — in tudi vaša, polkovnik Sheraton, in najbrže tudi stvar vašega sina," sem se nasmehnil Harryju, "je samo to, da najdemo Gordona Ormea. Najprej si ga izgovorim zase. Če ga jaz ne ubijem, tedaj storite to vi— in končno, če bo tre- ba, vi, Harrv, Vn: "-'.t ma'i.i «poc-obni." "Tedaj je dogovorjeno,! da?" sem vprašal. Vrg ' nož na kamin in se obrnil K fJ "Jack," je rekel moj sta" linec doktor Bond, "BoS da ne bi nikoli več vi e ; v takem položaju. Žena. jo jaz ljubil, je zdavnaj Predobra je bila — _ kot zdravnik M m več dobre — kot z rečem, da so vse Samo v razporoki, ki njimi in nami, je nekaks^ ka, ki nam dovoljuj^) oltarjem lažemo sami moški smo zato na sve tt ljubimo — da jih nje, ki so zrenice očesa Obrnil se je proč, v oK je nekaj drgetalo. "Ali se strinjate s te _ ^ strogo vprašal polkovnui^ ratona. fDalje sledi '' ' ■ ' ISi i| ii i i I h i! i m / M 0 * m Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 II! i i i i i i i NAROČITE SE NA Mesečnik za leposlovje in pouk cankarjev glasnik NAROČNINA JE: Za celo leto $3; za pol leta $1.50; za 3 mesece $1 Z avgustovo številko se bo pričelo objavljati zgodovino naših kulturnih, gospodarskih organizacij in drugih naših ustanov. Pozneje pridejo na vrsto podporna društva, klubih i.t.d. Sedaj je še čas, da si zasigurate prvo številko v^ kateri se bo pričelo z zgodovino. Ko bo zgodovina končana boste imeli zbirko na katero boste upravičeno ponosni — bo vredna več kot boste plačali za naročnino. Pošljite naročnino na naslov: cankarjev glasnik 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 0 1 o i NAJLEPŠI VRTOVI so TISTI, KI so OBDELANI Z najboljšim orodjem V trgovini Superior Home Supply* ^ a Superior Ave., Cleveland, O., dobite ^ orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrs^^ grablje, vile, motike, ogrebalnike, stroje za zanje trave, škarje za prirezavanje žive j' sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za r vrt. Velika zaloga raznega semena. THE HANDLE THAT WONT BREAK RAY VI EW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE SOLID ASH HANDLt- superior home suppl* 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik O: g [0E30E ao o q o Ravnokar je izšla... velepomembna knjiga "the slovenes: a socl" history" [til \k [ I S K \h spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Kl*'^ Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši ^ rojena mladina, da se mladina sezna^ zgodovino Slovencev. Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti« 6231 St. Clair Avenue C I % s