GLASILO OBČINE DOMŽALE 12. oktobra 2001 - letnik XL, št. 12 stran 17 V današnji številki boste na športnih straneh prebrali kar nekaj člankov o uspešnih nastopih naših športnikov na različnih tekmovanjih - mednarodnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. V naslednjih številkah bos-te lahko o njihovih življenjskih in športnih uspehih prebrali več, tokrat pa predstavljamo mlado kotalkarito Marušo Ravnikar i/ Domžal, dijakinjo drugega letnika Gimnazije Ledina, ki kotalka od šestega leta in se je letos žc drugič udeležila evropskega prvenstva. Prvič je bila na evropskem prvenstvu kol članica show skupine, letos pa je kot posameznica v obveznih likih dosegla 12. mesto. Maruša, ki najraje nastopa na tradicionalnem med na rod ne m tekmovanju PIRUETA, je povedala, da se kolalkanju ne bi nikoli odrekla. Preberite zakaj, Letošnje HIT-ovo sejmarjenje je malo /motil dež, kljub temu pa se je več tisoč obiskovalcev in obiskovalk zabavalo ob številnih nastopih najbolj znanih glasbenih skupin, po/oriiosl pa so namenili tudi šlevilnim stojnicam. Eden izmed pokroviteljev sejmar-jenja. Občina Domžale, se je letos predstavila s številnimi stojnicami, med katerimi so bile prav vse deležne pozornosti. Kot navadno pa so bili obiskovalci najbolj navdušeni nad starimi običaji. Tokrat so se na sejma r-jenju ob i/dclovalki slamnikov Joži Kosak predstavili tudi ličkarji in pletilje predpražnikov in drugih predmetov i/, lickanja, ki so prišli i/. Turistično rekreativnega društva Konfin Sveta Trojica. 28. seja Občinskega sveta Občine Domžale Proračun, posledice suše, nadzorni odbor, dolgoročni prostorski plan, strategija varstva okolja, prostorski akti Po poletnih počitnicah so se svetniki in svetnice Občinskega s\vl:> Občine Domžale 26. septembra 20(11 oh 16. uri zbrali na 2X. seji. Sejo je vodil mag. Milan Pirman, podžupan. Občinski svet pa je po krajši razpravi Romana kiirmnnška SDS, ki je komentiral v zapisniku zapisano razpravo emga od svetnikov - v točki o odlagališču, s 14 glasovi /A ter I PRO-" sprejel zapisnik 27. seje Občinskega sveta Občine Domžale. V gradivu, *' so ga predhodno obravnavali številni odbori, je bilo najavljenih 17 točk. J'o krajši razpravi, v kateri je Pavel Pevce, podpredsednik Odbora za VO-"'ve, imenovanja in administrativne zadeve, predlagal umik točke Volitve in imenovanja, podžupan Simon Mavsar pa uvrstitev točke »Sklep o dodelitvi denarne pomoči iz Rezervnega sklada Občine Domžale za odpravo posledic suše v kmetijstvu v letu 2001«, so svetniki in svetnice /. IS gla-s"vi /A določili dnevni red 28. seje ter se lotili Realizacije proračuna Občine Domžale za obdobje I.-VI. 2001. Uvodno informacijo k tej toč- pričakovanji ter napovedala manj- I", je podala Metka ('erar, nače. Oddelka /■< gospodarstvo in nance, ki je menila, da jc realizacija primerna, proračunski prihodki in odhodki pa v skladu s /j si rebalans proračuna v oktobru 2001. (iradivo so obravnavali šli rje odbori, katerih stališča so svetniki in svetnice prejeli pred sejo. Nadaljevanje na 3 si rani. EKO AKCIJA V petek, 19. oktobra 2001 v Presarjah in Radomljah Obiščite EVROBUS Kvrobus je potujoča knjižnica in informacijsko središče, v katerem lahko dobijo obiskovalci raznolike informacije o Kvropski uniji in naših pripravah na vstop vanjo. Pri iskanju konkretnih informacij in odgovarjanju na morebitna vprašanja sta jim na voljo informatorki, sicer pa lahko vsakdo, ki ga ta tematika zanima, sam pobrska med najrazličnejšimi publikacijami, strokovno literaturo, revijami, brošurami, pa tudi po spletnih straneh. Vsakomur so na voljo brezplačne publikacije, kijih o Kvropski uniji izdaja I rad za informiranje, nevladne organizacije in drugi ponudniki informacij o Kl I pri nas. NAREJENO 12 SMETI Mineva že več kot leto dni, odkar smo v Domžalah odprli prvi ekološki otok m s tem začeli z akcijo ločenega zbiranja odpadkov. Danes so ekološki otoki postavljenrPoMm,vn.h skupnostih v občini Domžale in občini Trzin, uporabila pa jih več ^0MuwMm zavedajo da lahko le s skupnimi močmi naredimo nekaj za večio kvaliteto našega okolja. I vrohus je projekt, ki ga v okviru programa obveščanja slovenske javnosti o vključevanju v Evropsko unijo vodi Urad vlade za informiranje. Zanj smo se odločili, ker telimo čim širšemu krogu hudi omogočili doslop do cim več informacij o vključevanju Slovenije v 1 vropsko unijo. EU m o po sledicah članstva. (*'im boljše poznavanje, tako prednosti kot slabosti, jc pomembo za vsakega prebivalca naše države, ne samo zaradi referenduma, na katerem se bomo odločali, ali bo Slovenija vslopi-la v I'U ali ne, ampak predvsem /ato. da bo vsakdo sam pri sebi vsaj približno vedci. kaj lahko od vstopa pričakuje, EVROBVS lahko v petek. 19. oktobra 2001 obiščete na parkirnem prostoru ob Osnovni šoli Preserje pri Radomljah od 9.00 do 13.30, ter pred Kulturnim domom Radomlje od 14.00 do IH.Otl ure. Vabljeni! Urad županje Informacije o življenju in delu v Občini Domžale lahko najdete tudi na internetu: WWW.domzale.si stran^^^ DAN ODPRTIH VRAT POLICIJSKE POSTAJE DOMŽALE Vi 1 Policijska postaja Domlale je /«< nekaj letih premora zopet pripravila Odprli /lun. na kate rem so nam predstavili svoje dejavnosti na različnih področjih. Ta dan je našo policijsko postajo obiskalo veliko število ljudi, med njimi zlasti veliko najmlajših, kaj vse pa so videli in doživeli pa lahko preberete v tem sestavku sodelavke Saše Kos. stran Občinska organizacija Rdečega križa Domžale vas vabi, da se ji pridružite pri nekaterih njenih aktivnostih. Tokrat lahko preberete o skupni dobrodelni akciji RKS in Študentske arene, akciji Nikoli sami 2001. pa tudi slovesnostih ob 45. obletnici Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič, stran I V| □K RČ ŽELJA ZA ISTO REKO 2001 V soboto. 29. septembra 2001. se je zaključila akcija osveščunja o vodi in vodnem okolju po-vodja Kaminske Bistrice, kjer so sodelovali m roci enajstih \ rti ev i občin Dum 'tile. Kamni!. Mengeš, Trzin ni Moravče. stran Na tej strani predstavljamo gospo Emo Sker-janc Ogorevc, kije v teh dneh za svoje življenjsko delo na področju dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami prejela naj višje državno priznanje na področju šolstva, čestitamo tovarišu Marjanu Slatnurju. predsed niku Gasilske zveze Domžale ob njegovem življenjskem jubileju, pa tudi msgr. Antonu Kom-paretu. župniku v Domžalah, ki je postal častni občan Občine l/igutec. stran_ VELE - MODNA REVIJA 12 Trgovska družba VELE. d.d. je tudi letos pripravila tradicionalno modno revijo, na kateri so predstavili najnovejše modne smernice za jesen in zimo. Obiskovalci so bili navdušeni. stran__ NAGRADE ZA NASE BRALCE 17 Pet izžrebanih bralcev in bralk bo v teh dneh prejelo pet CD Urobeljski koncerti, v današnji številki, kjer boste našli kur precej oglasov za zbiranje odpadkov, pa vam pravilni odgovor lahko prinese mujico z znakom ločenega zbiranja odpadkov. Občina Domžale je tudi v letošnjem proračunu namenila velika sredstva za investicije na komunalnem področju. Dela potekajo vse leto in pred dobrim mesecem je na vrsto prišla tudi Vodnikova ulica v Domžalah. Ulica ne bo le asfaltirana, temveč je položena tudi kanalizacija, zamenjane so bile vodovodne cevi, postavljena nova javna razsvetljava, zgrajen pa bo tudi oporni zid ob Mlinščici. DOMŽALE Bralci in bralke, dober dan! Življenji' hiti in se ne ustavlja, poletju sledi jesen in kar kmalu bo na vrata potrkala mrzla zima. Ampak do nje je še kar nekaj tednov in priporočamo vam. da prijazne jesenske dni izkoristite za sprehode, za iskanje gob v gozdovih, ki jih je kar nekaj, morda tudi za nabiranje kostanja, predvsem pa za prijetna srečanja z jesensko naravo. Ste že preizkusili energetske točke v Arboretumu Volčji Potok, ki smo vam jih priporočili v prejšnji številki Slamnika. Nekateri pravijo, da priporočila avtorja držijo, drugi so prepričani, da ne, sama pa trdim, da k boljšemu počutju pomaga že, če si vza-meš uro ali dve časa in se sprehodiš po jesensko raznobarvnem parku ali prijetni poti ob Kamniški Bistrici, pomaga pa tudi sprehod do bližnjega gozda. Poizkusite in se prepričajte! Do konca leta je Se dva meseca tet pol in najbrž tudi vam dnevi in ledni kar letijo. Do konca leta bomo še trikrat prišli v vaše domove ter vam prinesli različne informacije, med katerimi bodo tudi številna povabila In omenjam zato, ker nekateri odmevi kažejo, da so povabila in obvestila v SLAMNIKU zelo brana in velikokrat edina informacija o posameznem dogodku. Zato vabim \sc organizatorje različnih prireditev, da v Uredniš-tvo pravočasno posredujejo obveslila in vabila, ki jih, če gre za neprofitne prireditve, objavljamo brezplačno. Žal pa se velikokrat zgodi, da tovrstne informacije dobimo prepozno, ko je številka te v tiskarni, ali celo po izdaji posamezne številke. Zato ne pozabite, tla tudi za vsa povabila veljajo datumi, ki jih objavljamo v tem stolpcu. Pomembni in manj pomembni dogodki si kar sledijo in mi vsi skupaj se trudimo, da bi jim sledili ter vam jih predstavljali. Pri tem brez. naših številnih dopisnikov in dopisnic, ki se jim pridružujejo vedno novi. ne gre, in vsi po vrsti si zaslužijo pohvalo. Rada bi jih le Opozorila, na i svojim prispet kom dodajajo fotografije ter svoje osebne podatke, da jim bomo lahko nakazovali honorarje. Enako velja tudi za vse dosedanje dopisnike. Uredništvo namreč nakazuje honorarje v višini nad 2.000,00 sit le tistim dopisnikom in dopisnicam, ki so v Uredništvo posredovali podatke (ime, priimek, točen naslov, davčno številko in tekoči račun za nakazovanje honorarjev). Vse informacije v zvezi s i/plačilom honorarjev lahko dobite v uredništvu, tudi po telefonu 7214-599. 13. številko Slamnika boste v roke prejeli po jesenskih praznikih - to je po prvem novembru. Vaše prispevke pričakujemo do 22. oktobra 2001, kot navadno jih lahko pošljete po pošti ali na naš elektronski naslov vera.voj-ska@domzale.si. k sodelovanju vabimo tudi vse, ki bi v SLAM-XIKi' radi oglaševali. Prazniki se bližajo, zato pokličite in povabite naše bralce in bralke k sodelovanju z vami! Lep pozdrav iti ne pozabite, vsak dan je čudovit, le pravilno ga je treba pogledati! Odgovorna urednica Okrajno sodišče v Domžalah Herkules tudi pri nas nad zaostanke Kot smo lahko prebrali v dnevnem časopisju, se v teh dneh začenja projekt Herkules. v okviru katerega sodni svet na posamezno okrajno sodišče, ki ima triletni zaostanek, prerazporeja višje sodnike in strokovne sodelavce. Njihova naloga je obravnava najstarejših zahtevnejših zadev ter mentorsko delo s sodniki in strokovnimi sodelavci na posameznem okrajnem sodišču. Tudi na Okrajnem sodišču v Domžalah, kjer imajo skoraj na vseh oddelkih triletni zaostanek, v teh dneh začenjajo z uresničevanjem projekta Herkules, zato sem go. Anito Ja-njoš, univ. dipl. pravnico - sodnico, ki je na sodišču v Domžalah od leta 1996, funkcijo predsednice domžalskega sodišča pa opravlja od aprila 2(11)1. vprašala po vzrokih triletnih zaostankov. Vzrokov za omenjene zaostanke je več. Cire za objektivne okoliščine. Najprej je to velika fluktuacija sodniškega kadra, do katere prihaja po zadnji refor- mi sodstva, s katero so se ukinila temeljna sodišča L stopnje in uvedla okrajna in okrožna sodišča. Večina sodnikov, ki delajo na okrajnih sodiščih, po izpolnitvi pogojev za okrožnega sodnika, namreč kandidira za okrožna sodišča oz. višja sodišča. Drugi vzrok je, da so na sodišču v glavnem mlade sodnice, ki praviloma odhajajo na porodniške dopuste. Eden od vzrokov je tudi velik sodni okraj, ki pripada Okrajnemu sodišču v Domžalah in v zvezi s lem (udi pripad nekaterih specifičnih zadev. Iako je veliko sporov povezanih s problemi kmečkega prebivalstva. Ne moremo pa se izogniti niti sta-rostni strukturi prebivalstva, saj je posledično naraslo veliko število zapuščinskih zadev. Vse več- ji pripad zadev tako na pravdnem kot izvršilnem oddelku pa je posledica plačniSke discipline, povezane s plačilnim prometom saj je Ic-la zaradi velikega števila obrtnikov in podjetnikov velik. Kakšna je zasedenost sistemizi-rauih delovnih mest na sodišču? Dobra. Od sistemiziranih šest sodniških mest imamo zasedenih pel. za eno mesto sodnika-ce pa poleka postopek imenovanja. Vsi Zaposleni smo se te doslej trudili, da bi zaostanke odpravili in prepričana sem, da bomo ob pomoči Hcrkulesa uspešni in bomo število zadev v zadovoljstvo vseh državljanov Republike Slovenije zmanjšali. Se je projekt Herkules na Okrajnem sodišču v Domžalah že začel? Že. Na Okrajnem sodišču v Domžalah namreč od 1. oktobra 2001 v okviru projekta Herkules že dela višji sodnik Milan Mesojedec, v teh dneh pa naj bi se mu pridružila še višja sodnica stran Ladislava Polončie. Kaj pričakujete od Hcrkulesa? Predvsem pričakujem zmanjšanje števila najstarejših, navadno tudi najzahtevnejših zadev, saj sta oba višja sodnika prevzela vsak po 150 teh zadev - tudi iz leta 1991, in naj bi jih rešila v naslednjih šestih mesecih. Upam, da bosta, če se bo Izkazalo za potrebno, svoje delo v Dom/alall podaljšala. Hkrati pričakujem, da bomo poleg zmanjšanja števila zadev, kar je posebej pomembno, saj je vsak spis, ki ga rešimo, za stranke pozitivno dejstvo, deležni tudi strokovne rasli. Oba višja sodnika bosta tudi nasa mentorja, ki nam bosta v tem času neposredno na razpolago. Tak pristop bo tudi za nas pomenil možnost za lažje ter kvalitetnejše, morda tudi hitrejše odločanje v posameznem primeru. Hvala. Pogovarjala se je VERA VOJSKA Gradimo, obnavljamo, rekonstruiramo ... Kar nekaj časa je že minilo od asfaltiranja dela ceste, ki povezuje Krtino in Dob. 'A ■ - --v Potem, ko je bila zamenjana ena od avtobusnih postaj v centru Domžal, so v mesecu septembru pričeli z zamenjavo ostalih nadstreškov na avtobusnih postajah ob glavni cesti in regionalni cesti Domžale-Kamnik. Tako bo nov nadstrešek dobila tudi avtobusna postaja na Viru. Čeprav je konec septembra že mimo, obvoznica mimo Tosame do avtoceste še ni dokončana, glede na potek dela pa zaključek resnično lahko pričakujemo v kratkem. Takole so se izvajalci lotili ureditve izvoza in uvoza z glavne ceste Ljubl|ana-Maribor. V petek, 19. oktobra 2001 v Preserjah in Radomljah Obiščite Evrobus EVROBUS je občino Domžale že obiskal v lanskem letu in bil dobro obiskan. Urad vlade za informiranje se je odločil, da v tokratnem kroženju po Sloveniji KV-ROBUS obišče 66 večinoma manjših krajev po vsej Sloveniji, med njimi tudi Preserje pri Radomljah in Radomlje. Tako bo EVROBUS v pele k, 19. oktobra 2001 na parkirnem prostoru ob Osnovni šoli Preserje pri Radomljah od 9.00 do 13.30. ure ter pred Kulturnim domom Radomlje od 14. do IX. ure. Vabljeni! Urad vlade za informiranje • evronabiralnik. Slovenska 29, 1000 Ljubljana • brezplačna telefonska številka evrofon 080 2002 evrofon@gov.si. • http://ev-ropa.gov.si. Lani so EVROBUS obiskali tudi dijaki Srednje šole Domžale. Suša ogrozila tudi kmetijstvo v občini Domžale Na kratko predstavljamo tudi opis škode, ki jo je letošnja suša povzročila v naši občini. Obširno poročilo, ki ga je obravnaval tudi občinski svet Občine Domžale so pripravili Kmetijsko gozdarska zbornica. Kmetijsko gozdarski zavod ter Kmetijska svetovalna služba Domžale, mi pa objavljamo le opis škode na posevkih v Občini Domžale. Na območju občine Domžale je zaradi lokalnih razlik in lokalne spccilikc območij nemogoče podali povprečen odstotek škode, saj je le-ta na eni parceli različen. Podamo lahko le procente prizadetosti po kulturah in sicer ocenjujemo, da so kulture prizadete: - Koruza: (za silažo in zrnje): zaradi spomladanskih obilnih padavin je koruza razvila plitvejši koreninski sistem kol bi ga si cer. Suša jo je tako še bolj prizadela, saj plitve korenine nimajo velike sposobnosti srkanja vode, in hranil i/, nižjih plasti. Koruza zavzema največji delež njivskih površin in ima tudi v prehrani govedi največji pomen. Znaj ki pomanjkanja vlage so se začeli pojavljali v začetku avgusta H sicer na plilvih pšeničnih tleh. kjer se je cela rastlina dobesedno posušila, na ostalih območjih P:l so StOrži drobni, manjši, nedokoii' čani, neoplojcni, zrnje pa je drobno. Zaradi prisilnega dozorevanji1 kol posledica pomanjkanja padavin, so kmetje morali predčasni začeli s siliranjem. Kvaliteta lake koru/c je vprašljiva, ker je merje cela rastlina napram zrni" zelo visoko v korist cele rastline saj zrnja primanjkuje. Veliko nize pa se prideluje I udi za Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalcc, ki jc izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (i številka), 1935 (i številka). Domžalcc je izsel Se v letu 1958 ii šicvilkiik nato pa je 5. ii. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalce in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se jc preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 72-14-599, 72-20-100 (041) 614505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK, ("lani uredništva SAŠA KOS. IONI DRAGAR, PAVEL PEVEC, JANEZ STIB-RIC. MARTA STARBEK. URBAN ŽNIDARSIĆ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARK'. Uredništvo glasila SLAMNIK jc na ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ZABJEK-KOČAR, 72-14-599, 72-20-100. URADNE URE: vsak petek od 13.-14. ure. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona 6 DDV (Ur. list RS. Stev. 89/98) sodi časopi» med proi/vodc. za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana. stran OBČINSKI SVET 28. seja Občinskega sveta Občine Domžale Proračun, posledice suše, nadzorni odbor, dolgoročni prostorski plan, strategija varstva okolja, prostorski akti V razpravi so sodelovali: Bogdan Osolin, N.Si, se ni strinjal, da ni bil sklican sestanek Odbora za Sport, kulturo in druStva, čeprav jc vrsta postavk s tega področja nerealiziranih, SaSa Kos jc kot predsednica omenjenega odbora pojasnila vzroke neskliea; Franc Černagoj, Zeleni, jc vprašal o vzrokih nercalizacijc postavk s področja knjižnice ter hale komunalnega centra, vprašal pa je tudi o izobraŽevanju članov občinskega sveta in nadzornega odbora; Romana L^nassija, N.Si, jc zanimala nc-realizacija postavke turistična društva; Majdo Rudl-Pučnik, SDS, pa nizka realizacija področja komunale, zlasti gradnje cest. Na vprašanja so odgovarjali: podžupan Simon Mavsar, Edvard JcSclnik. direktor Občinske uprave in tajnik občine, Irena On-čar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, Metka Cerar, načelnica Oddelka za gospodarstvo in finance, ter Franc Golorej, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe. po odgovorih jc Občinski svet Občine Domžale s 15 glasovi ZA in tremi PROTI sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale se seznanja s poročilom o izvrševanju proračuna Občine Domžale v obdobju od 1. I. do 3.6.201)1. 20 odstotkov za posledice suše, vendar skupaj ne več kot 6 mio sit Uvodno informacijo jc podala Metka Cerar, načelnica Oddelka za gospodarstvo in finance, ki jc povedala, da jc letošnja suša povzročila veliko škode na kmetijskih zemljiščih povsod po Sloveniji in tudi na območju Občine Domžale ter predstavila predlog občinske uprave za sanacijo nastale škode. V razpravi so sodelovali: Roman Lenassi, N.Si, mag. Milan Pirman, LDS, dr. Marko Starbek, NSi, Jurij Berlot, SKD+SLS, Slovenska ljudska stranka. Bogdan Osolin. NSi, Pavel Ceiar, LDS, Majda Pučnik-Rudl, SDS, Frane Gerbec. ZLSD, Janez Grmek, M jc v imenu SDS tudi predlagal odmor. Pred njim so svetnice in svetniki prisluhnili Se nekaterim odgovorom, ki sta jih podala Edvard Jcšel-nik, direktor uprave ter tajnik Občine Domžale, ter Metka Cerar, načelnica Oddelka za gospodarstvo in finance. Po odmoru je Janez Grmek, SDS, Predlagal, da se finančna pomoč posameznemu upravičencu določi v visini 20% glede na ugotovljeno ocenjeno škodo, hkrati pa je predlagal ce-lostno obravnavo kmetijske problematike tudi z vidika preventivnih "krepov v zvezi z naravnimi nesrečami. Sledila |e ponovna razprava, v kateri so sodelovali; Janez Stibrič, SDS, <(,man LenajsL N.Si, Bogdan Oso-lln- NSi, Majda Pučnik Rudi, SDS, Prane Gerbec, ZLSD, Janez Grmek, SDS, v razpravo pa se je vključila tudi županja Cveta Zalokar Oražem, podžupan Simon Mavsar ter Edvard jcšelnik, direktor Občinske uprave in tajnik občine Domžale Svetniki in svetnice so se s predlogom SDS strinjali ter z večino sprejeli naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da je v poletnih mesecih v letu 2001 na območju občine Domžale prišlo do pojavu suše, katere posledice, na podlagi in v skladu z vsebino Odloka o načinu podeljevanja denarne pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, predstavljajo naravno nesrečo večjega obsega. Za namen pomoči pri sanaciji posledic suše bo Občina Domžale iz rezervnega sklada namenila 6 mio SIT. 2. Do enkratne finančne pomoči so upravičeni prebivalci občine Domžale, ki imajo status kmeta in so škodo prijavili pristojnemu občinskemu organu najkasneje do 1. 10. 2001. Osnova za določitev finančne pomoči je s struni popisno-cenilne komisije določena škoda, kije nastala nu zemljiščih, katerih lastnik, zakupnik ali najemnik je upravičenec in ki ležijo na območju občine Domžale. Najemni ali zakupni status upravičenci dokazujejo z najemno ali zukupno pogodbo, evidentirano na pristojni Davčni upravi. 3. Enkratna finančna pomoč se posameznemu upravičencu določi v višini 20% glede na ugotovljeno ocenjeno škodo iz 2. sklepa. 4. Občinska uprava naj čimprej pristopi k celostni obruvnuvi kmetijske prnblemutike oz. k preventivi pred naravnimi nesrečami. Navedeno naj se pripravi do predlogu proračuna za leto 2002. 5. Enkratna finančna pomoč se po- nJc in tu naslajajo problemi, ker zrnja ni, da bi pospravljali koruzo za zrnje. Tudi obstoj koruzne silaže je zelo vprašljiv, saj jc listje presuho in taka silaža s prevelikim deležem suhega listja in pre-fnajhnim deležem zrnja se ne tlači in se kasneje rada kvari. Problem "<> tako s količino in kvaliteto kr-me- ki jo kmetje potrebujejo za krmljenje svoje živine. Za ohranitev obstoječega staleža živine bo Ve'iko kmetovalcev prisiljeno kr-mi> kupovat (nekateri jo že morajo). Travniki in pašniki: zaradi vitkih temperatur v juliju in avgus-tu in pomanjkanja padavin so prizadete tudi travne površine. Zaradi različne intenzivnosti rabe 'ravinja je tudi delež izgub različen. Tako je 70-90% izpad tretje košnje ali druge košnje, kjer jc Poznejša vegetacija. Celoletni pri- delek lovi s travnikov je tako razpo-Uen. Najbolj so zopet prizadete Površine na plitvih peščenih tleh v ravnini, v hribovitih območjih Pa Predvsem prisojne lege. - Zlta: tudi žita niso povsem uš-la posledicam pomanjkanja padavin. Predvsem poznejše sorte pse" nicc niso uspele do konca napol-["li zrn in tako jc letošnji pride-lek žit zmanjšan za približno 30%. • StrniSčni krmni dosevki: v ze-1o slabem stanju so tudi strniščni "rnni dosevki, saj je bil vznik za-T*1' sušnih pogojev večinoma slab ,n se rastline (repa, ajda, TDM, tetraflorum, _) slabo razvijajo. Po-nckod zaradi suhih zbitih tal se- tev dosevkov v izsušena tla sploh ni bila možna. Tako namesto da bi si kmetje krmili svežo krmo krmnih dosevkov, ker le te ni, morajo krmiti seno in silažo, torej krmo, ki je sicer namenjena za zimsko krmljenje. - Vrtnine: prizadete so predvsem vrtnine, katere niso bile namakane. Te so v celoti propadle na peščenih tleh. Na na-makanih površinah bodo pridelovalci sicer imeli večje in boljše pridelke, vendar tudi precej višje stroške pridelave. Zelo kritično je bilo stanje posevkov vrtnin s sadikami (po strniščih). Tudi ti so brez. namakanja propadli, ponovne saditve pa bodo zahtevale nakup novih sadik, kar predstavlja velik strošek. Velik izpad pridelka je na zelcnjadar-skih področjih kjer niso mogli posaditi zelja in druge zelenjave. Povprečen procent škode pri vrtninah je tako okoli 60% izpad. - Sadovnjaki: od maja dalje so sledila tudi neurja s točo, tako da jc pridelek bil že pred nastopom suše prizadet. Tako dolgotrajno sušno obdobje pa je dodatno neugodno vplivalo na notranjo in zunanjo kakovost sadja. Plodovi so začeli zaradi opeklin odpadati. V najhujših primerih pa so propadla tudi drevesa, tudi tu je suša vplivala na pridelek in kakovost pridelanega sadja, saj plodovi odpadajo in tudi prisilno zorijo. sameznemu upravičencu določi v sorazmernem delu priznane škode, vendar največ 20% celotne škode. Nadzorni odbor Uvodno informacijo k točki Seznanitev z letnim programom nadzora nadzornega odbora občine Domžale o delu za leto 2001 - nadaljevanje prekinjene razprave na 22. seji v januarju 2001 jp podal Janez Cerar, podpredsednik nadzornega odbora. V razpravi so sodelovali Franc Černagoj, Zeleni (kako je z nad/ornim pregledom CNC), SaSa Kos, LDS (zakaj tako dolgotrajni pregledi npr. Slamnik) ter podžupan Simon Mavsar. Po odgovorih in po-jasniHh Janeza Cerarja je Občinski svet z 20 glasovi ZA sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale se seznanja z letnim programom nadzorov Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2001. Sprejet prostorski plan Po odmoru se je 21 svetnic in svetnikov Občinskega sveta lotilo osrednje točke tokratnega dnevnega reda: Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, dopolnitev 2001. Uvodno informacijo je podal Zoran Viiorovič, načelnik Oddelka za prostor varstvo okolja, ki je predstavil sprejemanje omenjenega plana od leta 1997 do danes in pojasnil vsebino plana ter posebej posamezne sestavine plana. Povedal jc, da je občinska strokovna služba od prejetih več kot 400 posegov, ministrstvom in Vladi predlagala 120 posegov, od katerih jih je bilo 70 sprejetih. Gradivo sta obravnavala Statutarno pravna komisija in Odbor za prostor in varstvo okolja, katerega predsednik Franci Gerbec je menil, da gre za sprejem enega najpomembnejših aktov za nadaljnji razvoj občine. Strinjal se je, da občina o predlogih, ki na posameznih - do dveh ministrstvih niso dobili zelene luči, vodi nadaljnji postopek usklajevanja. V razpravi so sodelovali: Breda Kokalj I jmbek. NSi, jc vložila amandmaja, s katerima je predlagala, da se zazidalne površine - južne Rova - izloči, v prostorski plan pa vnese zahteva po zazidljivih površinah 32 zainteresiranih občanov na Rodici (po pojasnilu je ta amandma umaknila), opozorila je tudi na neupoštevanje cerkve Sv. Katarine in pokopališča na Rovah v okviru kulturne in naravne dediščine ter vprašala, ali je upoštevan predlog spremembe namembnosti zemljišča ob nekdanji OS Rova; Janez Grmek, SDS, je z amandmajem predlagal razširitev območja zazidlji-vosti zemljišč ob Savski cesti in v če-tverokotniku Savska-Cankarjeva in Radio cesta - linija zadnje hiše na Radio c., saj je brez tega posega onemogočen razvoj južnih Domžal -tudi za potrebe terciarnih dejavnosti, po pojasnilu je amandma umaknil; Franc Cernagoj, Zeleni, pogreša določitev posameznih površin v ha, sprašuje, zakaj tri industrijsko-obrt-ne cone, predstavil pa je tudi svoje pojmovanje demokracije; Roman Lenassi. NSi, pogreša obsege posameznih zemljišč; sprašuje, kaj je z zemljišči ob Kamniški Bistrici ter opozarja na redakcijske pripombe, vprašal pa je tudi, kaj lahko spremenimo oz. ali jc predlagani plan sploh mogoče spremeniti; Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za okolje in prostor pa je pojasnil, da spremembe predlaganega plana niso mogoče, saj bi povzročile nezakonitost plana in bi vlada sprožila ustavni spor. Marko Vresk, LDS, je povedal, da bo svetniška skupina LDS podprla sprejem plana, pohvalil pa jc upravo, ki je pipravila dober dokument in obžaloval vse, katerih predlogi niso bili upoštevani. Opozoril je na občutljivost sprejemanja tovrstnih odločitev, posebej pa je podprl predlagani sklep o nadaljevanju usklajevanj. Dr. Marko Starbek, NSi. se ni strinjal da jc Krumperk v Krtini in vprašal po lokaciji zadrževalnika visokih voda Zelodnik zaradi poplavne nevarnosti; Franc Dovč pa jc kot predstavnik zainteresirane javnosti opozoril, da prostorski plan onemogoča novogradnje za potrebe njihovih otrok; po njegovem mnenju pa vzroki za neupoštevanje njihovih predlogov (kvaliteta zemljišč, kulturno-zgodo-vinska dediščina) ne vzdržijo. Po zaključeni razpravi so svclni-ki in svetnice z glasovi 9 ZA, II PROTI zavrnili izvzetek Širitve novega naselja južne Rova, skupaj z amandmaji pa so bili sprejeli naslednji sklepi: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejemu Odlok o spremembuh in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2001) in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, dopolnitev 2001 skupaj s sprejetimi amandmaji. 2. Občina Domžale bo pristopila k ponovnim postopkom usklajevanj za pridobitev pozitivnega mnenju vseh ministrstev za »Rodico«. 3. Za vse posege, ki so neusklajeni z obveznimi republiškimi izhodišči enega ali največ dveh resorjev, se ponovi postopek usklujevunj ter pridobitve mnenja Vlade RS o usklajenosti prostorskih sestavin dolgoročnega planu Občine Domžale zu obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega planu Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Domžale, dopolnitev 2001, z obveznimi republiškimi izhodišči. Ker je bila ura že več kot 21 jc Občinski svet sejo prekinil in jo nadaljeval 3. oktobra 2001 z obravnavo in sprejemom Poročila o izvajanju Strategije varstva okolja v Občini Domžale. Uvodnemu poročilu Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za varstvo okolja je sledila daljša razprava, v kateri so sodelovali: Roman Kurmanšck. SDS, Bogdan Osolin, N. Si, dr. Marko Starbek, N. Si, Franc Cernagoj, Zeleni, Janez Grmek, SDS, ki je glede na podane pripombe predlagal prekinitev točke. Roman Lenassi, N.Si, Anton Preskar, LDS, mag. Milan Pirman, LDS, odgovore pa sta posredovala Zoran Vitorovič ter podžupan Simon Mavsar. Točka je bila prekinjena in se bo nadaljevala na eni od naslednjih sej, ko bo poročilo dopolnjeno s konkretnimi rezultati. Nato je Občinski svet brez razprave z 22 glasovi ZA sprejel Odlok o lokacijskem načrtu za obvozno cesto Vir s tremi amandmaji, in enako tudi Program priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta območja V 7 Helios z amandmaji. Program priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta območja D 20 - Nad športnim parkom je bil skupaj z dvema amandmajema sprejet z U glasovi ZA, 10 PROTI po razpravi Jurija Berlota, SKD+SLS, Slovenska ljudska stranka. Romana Le-nassija, NSi, Janeza Grmeka, SDS. Poročilo o štipendiranju Poročilo o štipendiranju dijakov in Studentov v naši občini je pripravil Oddelek za družbene dejavnosti, ki je orisal podelitev štipendij v letu 2000 ter podal podatek, da trenutno prejema Stipendijo 35 upravičencev. V razpravi so sodelovali: SaSa Kos, LDS (zakaj se denar od nepodeljenih štipendij za druge štipendije ne bi porabil za Stipendiranja nadarjenih dijakov). Jurij Berlot, SLS+SKD, Ljudska stranka (denar od nepodeljenih Štipendij za dijake iz kmečkih družin naj se vrne kmetijstvu), dr. Marko Starbek. N.Si (kriteriji za nadarjene, seznam štipendistov), Bogdan Osolin, N.Si (kaj pomenijo dokazila o posebnih nadarjenostih) ter Maida Rudi Pučnik, SDS (več štipendij za nadarjene). Po odgovorih Kristine Slapar iz Oddelka za družbene dejavnosti je Občinski svet poročilo s 23 glasovi ZA sprejel. Pohvalno o prizadevanjih za povečanje števila mest za izvajanje programa vzgoje in varstva predšolskih otrok Celovito uvodno informacijo, ki smo vam jo predstavili v prejšnji številki Slamnika, je podal podžupan Simon Mavsar, v razpravi pa so sodelovali: SaSa Kos, LDS, ki je povedala, da glede na predvideno devetlet-ko in sedanje številko odklonjenih otrok stanje ni kritično; Majda Pučnik Rudi, SDS. ki je pristop občinske uprave k reševanju tega problema pohvalila, predlagala pa, da se prizidek ob Vrtcu Kekec nameni za najmlajše otroke, predlagala pa je tudi preučitev odločitve v zvezi z vrtcem v OŠ Homec; Jurij Berlot, SKD+SLS. Slovenska ljudska stranka, je predlagal, da se OS Homec nameni mladinskemu turizmu, Martina Urba-nija, SDS, je opozorila na poseben problem varstva otrok od 1. do 3. leta in menila, da glede Številnih pozidav mest ne bo preveč. Po odgovorih podžupana Simona Mavsarja so svetniki in svetnice s 23 glasovi ZA informacijo sprejeli. Spremenjene komunalne takse in Tarife občinskih komunalnih taks Uvodno informacijo je podal Edvard Jeselnik, direktor občinske uprave in tajnik občine, v razpravi pa so sodelovali Anton Preskar, LDS, Marko Vresk, LDS, Jurij Berlot, SLS+SKD, Slovenska ljudska stranka; Janez Grmek. SDS, Pavel Cerar, LDS, Roman Lenassi, NSi, ter Bogdan Osolin, NSi. S 14 glasovi ZA in 1 PROTI so sprejeli naslednje sklepe: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejemu Odlok o spremembuh Odloka o komunalnih tuksuh v občini Domžale. 2. Tarifu štev. 3, točku d) Turife komunalnih taks se spremeni tuko, da glusi: d) za drugo uporabo javnega prostoru za začusne numene (letni ali zimski vrtovi ipd). - po m'.......5 točk. 3. Tarifi štev. 5, točku u) se dodu nov odstavek, ki se glusi: Zu reklamne nupise in tuble, ki so nameščeni nu pročeljih stuvb, stenuh in podobno in se nanušujo nu oznuko in reklamiranje dejavnosti lastnika ali najemnika prostora na katerem je nameščen taksni predmet se odmeri komunalna taksa po naslednji tarifi: • Do 20 m2...................2 točki • Nad 20 m2.................20 točk. Za urejene zelene površine Predlog Odloka o zelenih površinah na območju Občine Domžale so svetniki in svetnice obravnavali prvič, z njim pa bo spremenjen odlok iz leta 1986. Z odlokom uprava želi jasno določiti oz. razmejiti zelene površine, nad katerimi prevladuje javni interes in jih je potrebno tudi varovati, za vse ostale zelene površine pa so dolžni skrbeti lastniki zelenih površin sami. V razpravi so sodelovali Franc Černagoj, Zeleni; Roman Lenassi, N.Si, Bogdan Osolin, NSi, Jurij Berlot, SL+SKD, Slovenska ljudska stranka, Janez Grmek, SDS, Andreja Jarc Pogačnik, ZLSD, nato pa je občinski svet občine Domžale z 21 glasovi ZA Odlok o zelenih površinah na območju Občine Domžale sprejel v prvi obravnavi. Spremenjena uprava brez finančnih posledic Edvard Jcšelnik, direktor občinske uprave ter tajnik občine je predstavil predlog Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Domžale. V razpravi so sodelovali: mag Milan Pirman, LDS, Saša Kos, LDS, Bogdan Osolin, N.Si, ter Roman Kurmansek, SDS, nato pa je Občinski svet z 20 glasovi ZA omenjeni odlok sprejel v prvi obravnavi. O ravnanju z odpadki - še enkrat Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Domžale določa vrsto in način zbiranja ter odlaganja komunalnih odpadkov, zaračunavanje ravnanja s komunalnimi odpadki, ravnanje z neurejenimi odlagališči odpadkov, nadzor nad ravnanjem z od- Dnevni red: 1. Obravnava in sprejem Realizacije proračuna Občine Domžale za obdobje l.-VI 2001 2. Obravnava in sprejem Sklepa o dodelitvi denarne pomoči iz Rezervnega sklada Občine Domžale za odpravo posledic suše v kmetijstvu v letu 2001 in poročilo o škodi, ki jo je povzročila suša na območju občine Domžale 3. Seznanitev z Letnim programom nadzora Nadzornega odbora Občine Domžale o delu za leto 2001 4. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavih Dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Sednjeročne-ga družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Domžale, dopolnitev 2001 5. Obravnava in sprejem Poročila o izvajanju Strategije varstva okolja v občini Domžale 7. Obravnava in sprejem Programa priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta območja V 7 HEIJOS 8. Obravnava in sprejem Programa priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta območja D 20 - Nad Športnim parkom 9. Obravnava in sprejem Poročila o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale 10. Obravnava in sprejem Informacije o pogojih in možnostih zagotavljanja novih prostorskih kapacitet za izvajanje programa vzgoje in varstva predšolskih otrok 11. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah Odloka o komunalnih taksah v občini Domžale in Predlog spremembe Tarife občinskih komunalnih taks 12. Obravnava in sprejem Odloka o zelenih površinah na območju občine Domžale - prva obravnava 13. Obravnava in sprejem Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Domžale - prva obravnava 14. Obravnava in sprejem Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Domžale - prva obravnava 15. Ukinitev javnega dobra 16. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta padki ter kazni za nepravilno ravnanje z odpadki. V razpravi so sodelovali Franc Poznič, DeSUS (problem ureditve plačevanja odvoza odpadkov vikendašev). Roman Kurmansek, SDS (problem višine kazni). Andreja Jarc Pogačnik, ZLSD (podpira obračunavanje glede na volumen odpadkov). Roman Lenassi, NSi (obveščanje o odvozu odpadkov). Anton Preskar, LDS, mag Milan Pirman. LDS (kam z odpadki, če v bližini ni ekoloških otokov), Emilijana Srebotnjak, SKD-SLS, Slovenska ljudska stranka (kazni za izvajalce). Bogdan Osolin, N.Si (predlog za prekinitev točke), Majda Rudi Pučnik. SDS, odgovore in nekatera pojasnila pa sta posredovala podžupan Simon Mavsar ter Franc Golorej, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe. Nato je Občinski svet s 16 glasovi ZA sprejel še sklepe o ukinitvi javnega dobra in na vrsti je bila zadnja točka Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta Prvi je v tej točki sodeloval Marko Vresk, predsednik Statutarno pravne komisije, in v imenu komisije predlagal, da Občinski svet Občine Domžale pooblasti županjo, da sproži pobudo za presojo ustavnosti določb sektorskih zakonov, ki urejajo varovanje s področja naravne in kulturne dediščine. Občinski svet je njegov predlog podprl. Emilijana Srebotnjak, SKD + SUS Slovenska ljudska stranka, je predlagala podaljšanje roka za oddajo zahtevkov za sanacijo suše, Jurija Berlota, SKD+SLS, Slovenska ljudska stranka, je zanimalo delo Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu, podal pa je tudi predlog, da bi ljudi pozvali naj predlagajo črne točke v prometu, opozoril pa je tudi na neprimeno postavljeno tablo na Rodici; dve vprašanji s področja urejenosti - kosenje pod panoji ob VELE, zapuščeni objekti v STOBU je postavila Saša Kos, LDS; Franc Cernagoj, Zeleni, je postavil vprašanje v zvezi s hrupom; Roman Kurmansek. SDS, je vprašal o možnostih sanacije hrupa z AC, o menjavah avtobusnih postaj ter pokvarjeni luči v sejni sobi. Martina Urbanija, SDS, pa je predlagala, da bi kmetje ob zahtevkih za sušo oddajali le posestne liste in ne tudi zemljiško knjižne izpiske, nekatere odgovore je podal podžupan Simon Mavsar in seja je bila zaključena ob 20.30. uri. ODGOVORNA UREDNICA DOMŽALE Oktober - mesec požarne varnosti v Občini Domžale Oktober je že vrsto let mesec požarne varnosti. Vsako leto povzročijo požari velike materialne škode, včasih celo človeške žrtve, zato gasilci vselej, posebej pa v mesecu oktobru, dajemo poseben poudarek zlasti preventivi - preprečevanju nastankov požarov. Hiter tehnični razvoj v industriji, prometu in indivi-dulanih gospodinjstvih pa kljub povečani budnosti še vedno grozi i našim sovražnikom - ognjem. Tako imamo v naši občini tudi v tem letu gasilci kar dovolj dela. Iz podatkov, ki smo jih zbrali v Centru požarne varnosti Ko-ličevo, je razvidno, da je bilo že v letošnjem letu opravljenih 43 akcij gašenja, ter 31 akcij tehničnega reševanja, štiri akcije reševanja nevarnih snovi (razlitja) na območju Občine Domžale. Iz navedenih podatkov ugotavljamo, da imamo tako gasilei-prostovoljci kot gasilci Centra požarne varnosti Količevo zadosti dela in da s svojim prostovoljnim delom prepreCujerno velike materialne škode. Z odprtjem nove avtoceste se je požarna nevarnost še povećala in potrebno bo misliti tudi na nabavo nove sodobne reševalne opreme. Poseben problem pri gasilskem delu pa v naši občini predstavlja intenzivna stanovanjska gradnja. Tudi ta trend razvoja nalaga gasilcem dodatne obveznosti, lako se bomo morali opremljati z novo sodobno teh-nično-reševalno opremo, se izobraževati in biti pripravljeni na vsakovrstne akcije v korist občanov. Gasilska zveza Domžale se vse bolj zaveda požarne ogroženosti, zato je na letošnjem rednem letnem občnem zboru sprejela Srednjeročni program razvoja gasilstva v Občini Domžale za obdobje 2001-2005. V tem programu je opredeljena nabava gasilsko reševalne opreme gasilskih društev. Upravičeno lahko trdimo, da so želje in potrebe domžalskih gasilcev v tem programu skromne, zato bomo morali stremeti k cilju, da uresničimo vsaj to, kar je programirano, /.e sedaj pa se kažejo nujne potrebe po obnovi gasilskih vozil, saj starost nekaterih že presega 20 let. Zal ob tem ugotavljamo, da ne bo zadosti sredstev. Posledice tega bodo daljši intervencijski časi enot m s tem v zvezi povečane požarne škode. Danes vam predstavljamo Program aktivnosti Gasilske zveze Domžale za letošnji OKTOBER - MESEC POŽARNI: VARNOSTI in ob tej priložnosti vabimo občane in občanke Domžal, da se udeležijo in sodelujejo v aktivnostih, ki jih pripravlja Gasilska zveza Domžale. Predsednik Gasilske zveze Domžale MARJAN SLATNAR Letošnji odprti dan Policijske postaje je bil zelo dobro obiskan. Dan odprtih vrat Policijske postaje Domžale V sredo, 3. oktobra 2001, je po nekaj letih Policijska postaja Domžale v okviru DNEVA ODPRTIH VRAT ponovno pripravila predstavitev svojega dela. Številni obiskovalci, dopoldne so bili to zlasti otroci iz vrtcev in šol, so se seznanili z opremo in načinom dela policistov, pogoji njihovega dela, delom vodnikov službenih psov, policistov konjenikov, policistov prometnikov in kriminalistov, predstavili pa so tudi najmodernejšo opremo, ki jo uporabljajo na posameznih področjih svojega dela. sebej opozarjali na varnost pešcev in kolesarjev. Pomemben del predstavitve dela policistov je bila vrsta zloženk, s katerimi poskušajo osvestiti javnost /a čimboljje zavarovanje pred morebitnimi kaznivimi dejanji. Informiran so nas o zavarovanju pred ropi, tatvinami, vlomi ter krajami, goljufijami, hkrati pa so predstavili tudi delo kriminalistične službe. V sobi za prikaz njihovega dela na področju kriminalitete je bil poudarek na problematiki različnih zasvojenosti (z. alkoholom, tobakom, mamili itd.), še posebej pa so opozorili na problematiko zasvojenosti z d roga mi (ekstazy, marihuana, hašiš, opiati, heroin, koka- stran in ipd.), ki povzročajo fizično in psihično odvisnost posanic/nika in statistika kaže, da je problem vse bolj aktualen tudi v naši lokalni skupnosti. Veliko pozornosti je bilo namenjene policistom-konjenikom ter policistom vodnikom službenih psov, na dvorišču Policijske postaje Domžale pa miki si lahko V razgovoru s komandirjem Policijske postaje Domžale, Božidarjem Fekonjo, sem izvedela, da so Dan odprtih vrat pripravili z Kako lep policijski pes! željo, da s svojim delom v čim-večji meri seznanijo javnost, saj si brez sodelovanja z javnostjo ne predstavljajo uspešnega dela policije. Obiskovalci so si pod strokovnim vodstvom najprej ogledali prostore, v katerih so pripravili kronološko razstavo zgodovine domžalske policijske postaje, na ogled so postavili dosedanje policijske uniforme, predstavili pa so tudi svoj delež v vojni za Slovenijo. Policisti so obiskovalcem predstavljali svoje delo oz. delo posameznih služb na različnih področjih: področje javnega reda, kriminalitete, delo gorske policije, delo vodnikov službenih psov, policistov-konjenikov, prometnikov, policistov-kolesarjev in drugih enot. Poseben poudarek, zlasti pri mlajših obiskovalcih, je bil namenjen spoštovanju cestno-promet-nih predpisov, pri čemer so po- Priprava jamarjev V soboto, 15. septembra, smo člani Enote za reševanje iz jam pri CZ Domžale izvedli pripravljalno vajo na Kaninu. Kljub slabi napovedi smo se zbrali na Jamarskem domu okoli poldneva. Cilj je bil izredno zanimiv, najgloblja slovenska jama Čehi 2. Podatek o globini jame naježi kožo že izkušenemu jamarju (-1370 m), ko pa prebereš še opis ekspedicij, ki so dosegle dno ali presegle -1000 m, ugotoviš, da je jama vredna vsega spoštovanja. V svetu velja jama, globlja od 1000 m, za ekstrem, ki ga primerjajo z vzponom na katerega od osemtisočakov. Mi smo se jame lotili z veliko previdnostjo, za ogrevanje smo izkoristili transport skupne jamarske opreme v jamo. Oprema za bivakiranje: dvesto metrov vrvi, dvajset vponk in prav toliko ploščic smo razdelili na štiri. Prišteti moramo še osebno jamarsko opremo, tako da mi je po par korakih vzelo sapo. Po dveh urah in pol smo utrujeni dosegli bivak na 2000 m. za zimo! DATUM OPIS AKTIVNOSTI IZVAJALEC od 1. do 31. oktobra Dejavnosti po prostovoljnih gasilskih društvih, dnevi odprtih vrat, obiski šol, vrtcev, sektorske vaje Prostovoljna gasilska društva in sektorska poveljstva od 15. do 31. oktobra Nenapovedani nenadni pregledi PGI) po sektorjih Poveljstvo Gasilske zveze Domžale petek, 19. oktobra Svečana akademija v Gasilskem domu Ihan POD Ihan in Gasilska /veza Domžale petek, 26. oktobra Srečanje vetcranov-gasilcev v Gasilskem domu Žeje-Sveta Trojica PGD Zcjc-Sveta Trojica in Gasilska zveza Domžale sobota, 27. oktobra Osrednja gasilsko-rcšcvalna akcija zveze Poveljstvo Gasilske zveze Domžale Z vozilom CZ Domžale Hy-undai Galloper do planine Krnica, naprej pa dobro otovorjeni do bivaka. Sama sreča, da smo se s terencem pripeljali po gozdni poli do planine Krnica, od koder smo se povzpeli do bivaka in prespali dokaj mirno noč. Zjutraj smo znosili skupno opremo na globino 70 m in upamo, da nas bo oprema čakala tam, ko bodo vremenske razmere dovoljevale nadaljevanje akcije. Pri sestopu nas je ujel dež. Problem Čehov 2 je, da je jama za ožino na 70 m izredno mokra in bo nujno počakati zimo, ki bo Kanin okovala v led. Takrat pa bo dostop izredno zahteven. Zc sam prevoz iz Domžal do Bovca je velikokrat problem, nato do B postaje kabinske žičnice in naprej peš do vhoda na višini 2030 m. Računamo, da bo dno dosegljivo okoli novega leta 200^, ALES Za otroke je bilo posebej zanimivo srečanje s policisti - konjeniki. Otroci so pozorno prisluhnili predstavitvi dela kriminalistov. ogledali najmodernejša prometna sredstva, ki jih pri svojih posegih uporabljajo. Policisti so opozorili tudi na vse bolj aktualen problem kraje koles, ki so vsak dan številnejše in obiskovalcem delili zloženke z opozorili, kako take kraje preprečevati. Zelo zanimiva je bila predstavitev policistov kolesarjev, ki že uspešno delajo v Ljubljani, obstaja pa želja, da bi ob finančni pomoči Občine Domžale za nakup koles tako enoto oblikovali tudi pri nas. Dan odprtih vrat Policijske postaje Domžale je bil zelo odmeven in dobro obiskan SAŠA KOS Ivo Pustotnik - vodja policijskega okoliša Ste vodja policistov, ki skrbijo za varnost v okolišu. Koliko zaposlenih opravlja to funkcijo? Vodja policistov je dokaj neposrečen izraz za moje delovno mesto, ki ima uradni naslov vodja policijskega okoliša. Gre namreč za delo z ljudmi na terenu, v obliki razgovorov v šolah, vrtcih, v podjetjih in podobno, pri čemer se zasleduje osnovni cilj, to je odprtost in zbliževanje Policije / ljudmi. Moje delo torej ni vodenje policistov, za to je zadolženo vodstvo policijske postaje. Na domžalski policijski postaji smo štirje vodje policijskih okolišev, ki imajo razdeljeno postajno območje, torej območje vseh petih občin - Trzin, Mengeš, Domžale, Lukovica in Moravče. Kakšna pooblastila imate v primeru nasilja v družini, morda zapor ali kakšnega drugačnega prestopka? Načeloma kot vodja policijskega okoliša ne sodelujem neposredno pri interventnih nalogah policije, torej nisem neposredno udeležen pri intervencijah. Družinska nasilja, ki ste jih omenili, pa so navadno prijavljena kot interventna naloga, ki jo opravijo policisti v patruljah. No, zapor, ki ste ga omenili, naj pojasnim, da ne spada med policijska pooblastila, kajti izrekanje zapornih kazni je v pristojnosti sodnikov za prekrške in sodišča. Policisti pa lahko v zvezi z omejitvami prostosti uporabijo le pooblastilo pridržanja, pri čemer se kršitelja ali osumljenca kaznivega dejanja pridrži v prostorih za pridržanje za določen potreben čas. Ste morda opazili, kdaj imate več klicev? Je to ponoči? Klicev je vsekakor in neprimerno podnevi več kot ponoči, a se tu in tam tudi kakšna noč po klicih približit dnevu. Pri svojem delu vidite marsikaj. Bi si želeli, da se v naši zakonodaji kaj spremeni? Imate dovolj pooblastil? Res je, da pri svojem delu marsikaj vidim, slišim in tudi občutim, glede pooblastil pa menim, da ima policija v trenutnih razmerah, dovolj pooblastil. Res pa jc tudi, da je policijsko delo zelo transparentno in ljudje avtomatično pričakujejo, da bodo policisti rešili sleherni problem, za kar pa velikokrat res nismo pristojni. Srečujete se z mladostniki, kaj opažate pri njih? Mnogi so zasvojeni z alkoholom, mamili itd.? Mladostnikom posvečamo posebno pozornost. Glede na pestro paleto problemov, ki pesti to populacijo, se velikokrat pozitivno obrestujejo že pogovori z njimi. V velikem odstotku jc opaziti, da mladostnikom doma premalo prisluhnejo starši, kajti v občutljivem obdobju njihovega odrašačnja nedvomno potrebujejo nekoga, ki se mu lahko zaupajo in od njih ludi pričakujejo včasih le kanček razumevanja in ne nazadnje tudi pomoči. Ne moremo pa mimo podvigov mladoletnikov, ki izvršujejo težka kazniva dejanja in jim jc ob upoštevanju povratništva težje pomagali. Tudi prepovedane droge, cigarete in alkohol ne smejo biti več tabu teme pri mladostnikih. O teh stvareh se jc potrebno res veliko pogovarjati in osveščati mladostnike z negativnimi posledicami. Kaj bi svetovali staršem takšnih prestopnikov, so to iz urejenih ali iz neurejenih družin? Deloma sem na to vprašanje odgovoril že pri predhodnem vprašanju in ne bo odveč če poudarim še enkrat. Pogovori med starši in otroki, ki morajo bazirati na trdnih »prijateljskih« vezeh, morajo biti vsakodnevni, spontani in odkriti. Teme pa ne smejo biti vsiljene s starševske strani, ampak moramo starši znati prisluhniti težavam mladostnika. Se enkrat pa naj poudarim, da jc prepozno graditi tovrstne vezi, ko problemi že nastanejo, vezi je potrebno gradili »od malih nog«. Govoriti o urejeni ali neurejeni družini jc tudi nehvaležno, kajti zelo različna so merila, po katerih bi lahko eno družino okarakterizirali kot urejeno ali neurejeno. Tukaj pride še kako v poštev reklo »ni vse zlato, kar se sveti«. Konfliktne situacije nekaterih družin spremljate že več let. Kakšne so posledice za otroke, ki odraščajo v teh družinah? Za nekatere družine lahko po svojih lastnih izkušnjah rečem, da drži trditev, da jabolko ne pade daleč od drevesa. No, veliko pa je takšnih, kjer otrokom uspe prebroditi otroštvo, pa če tudi ni bilo najbolj rožnato in nato stopijo na svojo življenjsko pol, kjer si skušajo ustvarili boljše pogoje življenja. Nekaterim seveda to dokaj dobro uspe, nekaterim pa žal nc. Kako sodelujete z ostalimi institucijami? S socialno službo, zdravstvenim domom itd.? Je kdo od njih prisoten ob posegih? Sodelovanje z drugimi institucijami sicer obstaja, vendar si zakonodajo, predvsem Zakon o varstvu osebnih podatkov, veliko ljudi tolmači po svoje in se kar nekako občuti izolacija in zaprtost samega vase. Z eno besedo lahko rečem, da bo potrebno na tem področju še kakšno reči in osvežiti oz. zbližati odnose v skupnih ciljih. Menite, da smo občani Domžal varni, dovolj poskrbite za to? Bi nam kaj priporočili. Kako naj vam pomagamo pri vašem delu? Menim, da so Domžale varno mesto, kljub lomu, da se včasih ob branju vrstic črne kronike pojavi utemeljen strah o lastni varnosti oz. varnosti našega premoženja. Pravim, da je tako tudi prav, kajti le na takšen način sc ljudje »zdramimo« in začnemo razmišljali ludi o samozaščitnih ukrepih. Torej o tistih ukrepih, ki jih lahko sami storimo za lastno varnost in varovanje premoženja. Ker največji del kriminalitete odpade na tako imenovane premoženjske delikte, bi svetoval vsem bralcem in bralkam, da sledijo in upoštevajo opozorila ter nasvete Policije, pa bodo s tem storili lasten korak k večji varnosti. Zadolženi ste za okoliško varnost, kaj to pomeni? V primeru, da ste na mejnem območju z mestnim vodjem? Kako posredujete tedaj? Policijski okoliš jc glede teritorialne razdelitve le del območja, ki ga pokriva policijska postaja in bi bilo nerazumno govoriti, da sem samo jaz kot vodja enega izmed policijskih okolišev odgovoren za varnost na tem območju. Moja prvenstvena naloga in vloga jc v poudarjanju preventivnega dela, torej, tistega segmenta dela Policije, ki je ljudem bolj tuj. Vsakdo policijo po- Ivo Pustotnik zna le po njenih represivnih ukrepih. Moja naloga pa ni le to ampak tudi svetovanje, opozarjanje, sodelovanje pri vseh vprašanjih povezanih z varnostjo tako na cesti kol tudi drugje in podobno. Glede drugega dela vprašanja o »mejnem območju« pa ne velja izgubljati besed, kajti delo in dobre ideje ne smejo poznati teritorialnih meja. Mi opišete, kako si s kolegom, ki je zadolžen za okolico, »pokoličita« meje? Tudi na to vprašanje sem deloma že odgovoril in res jc, da je policijski okoliš označen, vendar le »na papirju«. To pomeni, da ima svoje začrtane meje, kar pa tako strogo nc velja za mejo v »naravi«.Tam sc delo prila-gaja problematiki in bi bilo tudi nedopustno gledati na drugo stran mejc in se »tolažiti«, saj to ni na mojem terenu. In kako poteka preiskava ropa v Banki Jarše? Ali ima kakšno povezavo s trzinskim? Na to vprašanje vam lahko odgovorim le s pozivom vsem bralcem in bralkam, da nas o morebitnih informacijah pokličejo in obvestijo, kajti tudi še lako majhna informacija je lahko Sc kako koristna. Kako komentirate pristojnost policista, da lahko p° novi zakonodaji sam odloča o prestopku? Tudi v preteklosti jc imel policist za določene prekrške možnost takoj na kraju izreči kazen in tudi sedaj; če mislite na odločanje o »manjših« prometnih nesrečah, niso skorajda nikakršna novost. SAŠA KOS stran OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI riskovna konferenca Od AC do problematike otroškega varstva in nove šole do Demeter stojnice, Vrča želja in Glasbe treh dežel Prva jesenska tiskovna konferenca, ki so se je udeležili številni novinarji in novinarke, med njimi prvič g. Miro Štebe, novinar TV Slovenije, je prinesla vrsto aktualnih tem, o katerih sta spregovorila /upanja Cveta Zalokar Oražem ter podžupan Simon Mavsar, »neohčinske« teme pa so predstavili gostje. Problematika realizacije sporazumov in dogovorov med investitorjem avtoceste skozi na-Se območje Icr Občino Domžale jc bila prva točka, v kateri sta oba sogovornika poudarila, da si občina prizadeva, da bi investitor čimprej uresničil dogovorjene investicije ter na tak način skupaj z občino zagotovil nc le realizacijo, temveč tudi večjo prometno varnost. Novinarje jc ob terminih o uresničitvi sprejetih dogovorov najbolj zanimala realizacija ceste od To-samc do priključka na AC, ki naj bi bila realizirana do konca septembra, vprašanja pa so poslavljali tudi v zvezi z obvoznico Vir, ki naj bi bila zgrajena skupaj s pločniki za pešce in kolesarje. Oba sogovornika sta pojasnjevala tudi problematiko podvoza Dragomelj, kjer so bili investitorji pravočasno opozorjeni na visoko talno vodo. Opozoril niso upoštevali, tako da je podvoz že ob najmanjšem nalivu neprevozen, problem pa ostaja tudi povezava z Malo Loko. Informacijo o zgrajenem prizidku ter celoviti obnovi Osnovne šole Preserje pri Radomljah, katere slovesno odprtje bo predvidoma konec oktobra oz. v začetku novembra, lahko preberete posebej. Novinarje jc zanimalo, kdaj sc bo na Soli pričelo z devetletko. Odgovor je bil, da je vodstvo Sole že vložilo vse potrebne dokumente, da bi s prvim razredom devetletne osnovne Novinarja Miro Štebe, TV Slovenija, in Matjaž Brojan, Radio Slovenija, na tiskovni konferenci šole začeli v prihodnjem šolskem letu, ob tem pa je bila dana tudi informacija o ureditvi otroškega igrišča v sklopu šole, novinarji pa so prejeli tudi celovito pisno informacijo o predvideni gradnji Osnovne šole Dragomelj. Precej vprašanj jc bilo tudi v zvezi z reševanjem problematike zagotavljanja ustreznih pogojev za organizirano izvajanje otroškega varstva v Občini Domžale Predstavljene so bile možnosti, s katerimi občina namerava v prihodnjem letu zagotoviti dovolj prostora za varstvo predšolskih otrok: začetek gradnje prizidka ob vrtcu Kekec v Radomljah, sklenitev koncesijskih pogodb za organiziranje varstva na Homcu ter v Domžalah in začetek urejanja vrtca Karitas na Rovah. Projekt Vrč želja je predstavila direktorica Instituta za celostni razvoj okolja, ga. Marta Vah-tar, in povabila vse novinarje, da se udeležijo zaključne prireditve. Na Glasbo treh dežel, zaključno prireditev Poletnega festivala Studenec 2001. pa je prisotne povabil tudi g Alojz Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jare Skocjan, ki je povedal, da so s festivalom, ki ga je doslej obiskalo več kot 12.000 obiskovalcev, zelo zadovoljeni. Novinarji so prejeli tudi informacijo o odprtju premične DEMETER stojnice, na kateri txxio člani Društva Ajda Domžale vsak konec ledna prodajali energijsko polne ter ekološko neoporečne kmetijske pridelke in izdelke svojih kmetu, županja pa jc spregovorila tudi o pomoči občine vsem kmetom, ki jih je prizadela duša. Veliko vprašanj so novinarji in novinarke postavljali tudi v okviru točke RAZNO, kjer so bili podani odgovori v zvezi s potekom pridobivanja potrebnih dovoljenj za ureditev parkirnih mest na prostoru opuščenih železniških tirov, v zvezi z. nadaljnjimi postopki pri sprejemanju zazidalnega načrta na območju sedanjega Heliosa, pcpo novo znamenje, ki stoji nedaleč od kraja, kjer je nekdaj že stal križ, boste lahko občudovali vsi. ki sc boste kdaj podali po pešpoti od ZalggJ P" jI i cerkvi na Sv Trojici ROK RAVNIKAR Blagoslov novega križa Od tu in tam po KS Jarše-Rodica V PuP-u 4 se že gradi komunalna infrastruktura. Tudi gradnja stanovanjskih hiš je v teku. Ali ni cesta preozka? GROBEUSKI DREVORED Nekaterim je urejenost tuja, zato se znašajo nad žico in stebrički. V Pup-u 3 ob reki kamniške Bistrice se je pričela gradnja stanovanjskih hiš in komunalne infrastrukture, je za to delo že pridobljena dokumentaci-ja? Postala sem lepša, upam, da se po meni ne bodo »sprehodili« grafiti. KS Jarše-Rodica stran ČESTITAMO Ob življenjskem jubileju Iskrene čestitke tov. Marjanu Slatnarju Kar že nekaj desetletij je z imenom Marjan Slatnar povezana dejavnost Gasilske zveze v naši občini. Navadno sva se pogovarjala o tej temi in sogovorniku ni nikoli zmanjkalo besed. Tokrat je bilo drugače, saj sem želela izvedeti nekaj o njegovem življenju med nami, o tem, kakšen je, koje brez gasilske uniforme. Okrogli jubilej, povezan z dnem rojstva v letu 1941 v Mariboru, od koder so se preselili v letu 1946 v Domžale, je bil vzrok, da sva se v pogovoru dotaknila predvsem njegovega privatnega življenja, ki pa je, kot boste lahko opazili, tesno prepleteno z gasilstvom in ga pravzaprav ni mogoče ločiti. Za mojega sogovornika bi lahko rekla, da je zvest Človek: zvest Domžalčan. kjer si je z ženo Jožico ustvaril dom, v katerem sta našla toplo zavetje sin Marko, absolvent kemijskega inženirstva in hCcrka Sonja, študentka Visoke policijsko varnostne šole; zvest Hc-liosu, kjer sc jc i. 10. 1960 zaposlil po konćani nižji gimnaziji in srednji tehnični Soli in zvest gasilski organizaciji, katere član jc od leta 1951, ko jc postal član POD Domžale. Njegovi prvi spomini na Domžale so povezani s pogledom na prijetno veliko vas, ob makadamu postavljene lepo urejene hiše, ki so morale dati prostor velikim stanovanjskim poslopjem. Škoda, pravi in se spominja fotografij z majhnimi hišicami ob Ljubljanski cesti, ki ostajajo le v spominih. Malce manj novogradenj, s katerimi Domžale izgubljajo svojo prvobitnost in vse preveč postajajo mesto številnih blokov in ljudi, ki sc ined seboj nc poznajo, bi želel. Vse to prinaša gostejši promet, slabšo varnost, večjo požarno ogroženost, pri tem pa sogovornik ne pozabi, da gre živ- ljenje naprej in ga ni mogoče zaustaviti. Med spomini na mladost sta tudi obiskovanje nižje gimnazije in spomin na profesorja llcrina, avtoriteto, za dijake »strah in trepet«, zanj pa še danes iskrenega prijatelja. Absolviral je na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju, še nekaj izpitov mu manjka do konca..., največ je krivo delo v gasilski organizaciji, kateremu jc zvest pet desetletij, danes je za izpite prepozno, sc smeji. Nekaj več kot štiri desetletja jc zvest Hcliosu, kjer jc začel v razvoju in dolga leta opravlja funkcijo vodje obrata. Na delovnem mestu je zelo zadovoljen. Če ne bi bil, bi že zdavnaj zamenjal, pravi. Pa ni: zaradi zadovoljstva pri delu v obratu, zaradi prijetnih sodelavcev in uspešnega sodelovanja z upravo. Če le ne bo kaj nepredvidenega, bo tu ostal do upokojitve. Menda jc delavec z najdaljšim delovnim stažem, za katerega vsak dan pomeni nov izziv in o katerem jc ob jubileju g. Marjan Bolhar zapisal: »l'o toliko letih dela v tovarni sc niti najmanj nc počuti kot .inventar'. Tudi za Marjana Slatnarja, ki že več kot 39 let dela v Kemični tovarni Domžale, bo jutri nov dan in nov začetek. Toliko o delovni poti, ki je vseskozi povezana z delom v sindikatu, v nekdanjih SIS, na področju otroškega varstva, kjer jc bil tudi v republiškem odboru in Se kje. Delo v štabu civilne zaščite je povezano z njegovim delom v gasilski organizaciji. Zanj ga je navdušil nekdanji sosed Marjan I^narčič in skupaj sta začela z delom v PGD Domžale v letu 1951, prvih gasilskih veščin pa ga je učil gospod Mihajlo in tega znanja ni nikoli pozabil. V društvu je prehodil pot od člana, tajnika, referenta za mladino in predsednika. Skupaj s prizadevnim delom mu je strokovno znanje omogočilo hitro napredovanje, saj jc bil nekaj manj kot deset let kasneje že gasilski častnik, nato višji gasilski častnik, v letu 1993 pa jc opravil izpit za visokega gasilskega častnika ter sc uvrstil med nekaj več kot 10 visokih častnikov v Sloveniji. Pri tem je ostal enak: prijazen človek, ki rad pomaga, sc rad pogovarja, pohvali dobro opravljeno delo in se za vsako svojo dolžnost, pa naj bo spomnila številnih prijetnih trenutkov z njimi, ki jih je bila deležna tudi sama. Čestitala je vsem rogistom, posebej pa njihovemu predsedniku g. Gregorju Otmar-ju Rcttingerju. G. Miloš Starbck n g. Pavel Pevec sta rogistom čestitala v imenu Območnega odbora Sklada ljubiteljskih dejavnosti in obenem Anžetu Koroš- u izročila bronasto Gallusovo Skupni nastop vseh skupin rogistov je vod Ivan Kozarič. 10 let Domžalskih rogistov Ne znamo vedno povedati, znamo pa zaigrati Naslov sem si izposodila iz enega številnih govorov, ki smo jih slišali na slovesnosti ob 10-letniei Domžalskih rogistov, ki je bila 15. septembra v Osnovni šoli Domžale. Domžalskim rogistom in njihovemu predsedniku Gregorju Rettingerju je čestitala tudi župan|a Cveta ZaTokar Ora-žem. Slovesnosti so se pričele s prihodom najboljših rogistov iz cele Slovenije ter skupine iz. Avstrije, ki jim je zgodaj popoldne slovesen sprejem pripravila domžalska županja. Po pozdravu so se rogisti odpravili na mengeško lovsko kočo, kjer jc sledilo druženje in uigravanje, nato pa jih je pot vodila na HIT-ovo sejmarjenje sredi Domžal, kjer so domžalski rogisti skupaj s svojimi prijatelji zaigrali številnim obiskovalcem in jih povabili na slavnostni koncert, s katerim so proslavili prvih deset let uspešnega nastopanja. Po skupnem nastopu vseh skupin rogistov. pod vodstvom g Ivana Kozarica, smo prisluhnili nastopom vseh gostujočih rogistov: Prekmurskim rogistom iz Murske Sobote; Rogistom Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož, Štajerskim rogistom iz Nove Cerkve, Zasav- skim rogistom Litija, JBG Feldkir-ehen iz Avstrije ter Škofjeloškemu lovskemu pevskemu zboru. Prisluhnili smo veselim in žalostnim melodijam, ki so nam pričarale zelene gozdove, prijazne domačije, predvsem pa so nas spominjale na lovstvo in vse. kar je povezano z njim. Prijetni koncert, vodila ga je rogislka Irena Kešin, sc jc zaključil tako, kot seje začel, z nastopom vseh sodelujočih ter glasnim aplavzom vsem nastopajočim. Koncertu so sledile številne čestitke, saj so Domžalskim rogistom in njihovi 10-letnici zaželeli vse najboljše predstavniki vseh sodelujočih glasbenih skupin, pevci iz Škofje Loke pa so jim ob 10. rojstnem dnevu čestitali kar s pesmijo. Številnim voščilom in najboljšim željam se je pridružila tudi županja Cveta Zalokar Oražem in se ob tem Center za mlade Domžale in Mladinski klub vabita na okroglo mizo »POTREBE MLADIH V DOMŽALAH« Srečanje bo v sredo, 24. 10., ob 18. uri v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale. Pogovor bo vodil dr. Albert Mrgole. Lepo vabljeni. značko, v imenu Zveze kulturnih društev Domžale pa jc rogistom za njihov poseben pečat, ki ga dajajo kulturi, čestitala tudi ga. Dragi Jeretina Anžin. predsednica zveze. Priznanja so ob svoji desetletnici podelili tudi Domžalski rogisti. Spominske plakete s knjižnimi darili so prejele vse sodelujoče glasbene skupine, še posebej so se spomnili g. Ivana Kozarica, ustanovnega člana in umetniškega vodja rogistov. Predsedniku g Gregorju Rcttingerju so priznanje prinesli tudi njegovi prijatelji iz Avstrije, s strani Lovske zveze Slovenije pa je prejel red zaslug 3. stopnje. Enako priznanje so dobili tudi rogisti kot celota, plaketo so jim izročili tudi predstavniki Zveze lovskih družin Ljubljane, rogista Ireno Keš in Anžeta Korošca pa je s plaketama počastilo Lovsko kinološko društvo Ljubljana Slovesnost ob 10-letnici domžalskih rogistov, ki sc kljub mladosti lahko pohvalijo z več sto nastopi, je izzvenela v iskrene čestitke in zahvalo fantom in dekletom ki jim igranje na rogove pomeni način preživljanja prostega časa in ki v vseh letih obstoja niso odrekli igranja. Naj bo tako ali še bolj uspešno tudi naslednjih deset let skupnega igranja - v njihovo in naše zadovoljstvo. O. u. sodelovanje na tekmovanju ali slavnostni govor, vedno dobro pripravi in ni nikoli v zadregi. »Ne le zaradi morebitne zadrege, pravi, temveč iz spoštovanja do vseh, ki me poslušajo,« in na hitro se sprehodiva še po njegovi gasilski »funkci-onarski« poti, ki se je v letu 1968 začela z izvolitvijo v vodstvu zveze, 1972. leta nadaljevala z izvolitvijo za podpredsednika, v letu 1993 pa je mesto predsednika prevzel od tov. Rihtar Aleksandra, ki mu je odslej kot člastni predsednik zveze predvsem svetovalce in iskren prijatelj. O svojih sodelavcih vc povedati le najboljše: iskreni, delovni, strokovni, tovariški, izredno dosledni, kar se dogovorimo, brez izjeme izvedemo, seje vodstva so kratke, dobro obiskane, točne in konkretne in ni se še zgodilo, da ne bi šel z veseljem na sestanek, pa naj bo to le priprava za akcijo ali redni kolegij ob sredah, ko se dogovorijo za delo v posameznem tednu. Ob vodenju Občinske gasilske zveze je od leta 1972 I tabli predavatelj, član republiške komisije za strokovno vzgojo in izobraževanje, predavatelj na nivoju republike in regije, pa tudi vodja tečajev, v katerih je od leta 1972 s svojim znanjem ter sodelavci usposobil najmanj 1500 ljudi. »Sem zadovoljen, zelo zadovoljen človek,« pravi, »saj mi je vse, kar sem delal doslej, prinašalo zadovoljstvo in uspeh, na poklicnem, gasilskem in privatnem življenju, priznam, brez razumevanja mojih domačih nc bi šlo. Zato so za uspeh zaslužni tudi oni in če sc bo le izšlo, jim bom skušal v prihodnje nameniti več časa, istočasno pa tudi prijateljem, ki so me tako prijetno presenetili ob življenjskem jubileju in sc jim za prijetno mokro reševalno akcijo iskreno zahvaljujem.« Nc pozabiva niti na sodelovanje z občino, ki bi bilo lahko šc boljše, na večno temo o pomanjkanju sredstev za gasilsko opremo in na lestev, ki jo gasilci nujno potrebujejo, in na številne gasilce, ki s svojim prizadevnim delom opravljajo plemenito poslanstvo varovanja pred požari. Hvala jim. V uniformi visokega gasilskega častnika, med prijatelji v društvu, med pobratenimi gasilci v Koprivnici ali na prijetnem srečanju z eno od gasilskih desetin, pa tudi med sodelavci v Heliosu, tov. Marjan Slatnar, ki mu ob jubileju Iskrene čestitamo, ostajajo iskrenost in de-javnost, strokovnost in prijaznost odlike, ki jih boste pri tov, Marjanu Slatnarju vedno deležni. VERA VOJSKA Najvišja državna nagrada na področju šolstva gospe Emi Skerjanc Ogorevc Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva je na predlog Skupnosti osnovnih šol občine Domžale, kateremu so se pridružili tudi Društvo defektologov Slovenije ter občine Domžale, Moravče in Lukovica, odločil, da nagrado za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami letos prejme GOSPA EMA SKERJANC OGOREVC, specialna pedagoginja in dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Roje. Gospa Ema Skerjanc Ogorevc je štiri desetletja pomembno prispevala k razvoju vzgojno izobraževalnega dela za otroke s posebnimi potrebami v prvi vrsti v nekdanji občini Domžale, njeno delo pa je segalo tudi izven občinskih meja, največ v občino Kamnik. Po uspešno zaključenem iskanju se je v šolskem letu 1960/61 ga. Ema zaposlila na Osnovni šoli Venclja Perka Domžale, kjer so nastajali zametki prve osnovne šole s prilagojenim programom v tedanji občini. Ob takratnem razumevanju drugačnosti se je vseskozi spopadala s skrbjo za zaupane ji otroke, obenem pa je morala vsem s trdnim delom dokazovati, da so tudi njeni učenci lahko uspešni, predvsem pa se je sama zavedala, da so potrebni pomoči in načrtnega strokovnega dela. Slednje jim je bilo omogočeno v novi Soli tedanji Posebni Soli na Homcu, kjer je ga. Ema nekaj časa opravljala dolžnost pedagoškega vodja, od leta 1971 pa do upokojitve pa dolžnosti ravnateljice. V tem obdobju je s svojim prizadevnim delom vzgojno izobraževalnemu delu in skrbi za otroke s posebnimi potrebami na domžalsko-kamniškem območju, dala neizbrisni pečat. S svojimi sodelavci, ki jih je znala motivirati za nesebično delo, je sledila vsem novim razvojnim trendom na področju vsebine, didaktičnih materialov, opreme ter strokovne in MSGR. Anton Kompare, župnik v Domžalah Častni občan občine Logatec Občine podeljujejo različna priznanja za zasluge in življenjsko delo svojim občanom. S tem pokažejo, da vrednotijo posameznikova prizadevanja in uspehe skupin v blagor skupnega dobrega. Redkokdaj taka priznanja dobijo duhovniki. Duhovnik je eden izmed poklicev (če ni danes edini), ki se celostno posveti službi ljudem v določenem okolju. Žrtvuje družino, zapusti sorodnike, njegov delovni čas traja 24 ur, nima plače .... deluje pa na družbenem, pedagoškem, umetnostnem in kulturnem, socialnem področju in tudi na gospodarskem. Pogosto mora opravljati terapevtske naloge, biti mora psiholog, svetovalec in tudi tisti, ki napove, kaj se bo zgodilo, če bo človekovo delovanje protinaravno in nehumano (vse, kar je proti dostojanstvu človekovega življenja). Redkokdaj kje jc danes duhovnikov prispevek družbi družbeno ovrednoten. Mislim na tisto obliko, ko institucija civilne oblasti v besedi, v dejanju ali v kakšni simbolni obliki to izrazi. Če poslušamo različne nastope in govore predstavnikov občinskih ali državne oblasti se zdi. kakor da ta poklic in ta delež v blagor ljudi ne obstaja. Še veliko bo potrebno storiti, da se bodo stvari normalizirale. Čeprav je te zaostalosti v naši državi še zelo veliko, se marsikje kažejo tudi že drugačni pristopi: bolj civilizirani, bolj sodobni, bolj evropski in bolj normalni. Enega takih doživetij sem bil deležen v občini lx>gatec, ki je 20. septembra podelila PRIZNANJI' ČASTNI OBČAN OBČINE LOGATEC MSGR. ANTONU KOMPARETU, ŽUPNIKU V DOMŽALAH. V listini je zapisano, da gre to priznanje za izredno pomembne dosežke v 20-letnem delovanju v Občini Logatec. Prepričan sem, da je marsikateri duhovnik osebno proti takim oblikam vrednotenja svojega dela. Njegov namen in cilj meri drugam. To je bolj potrebno za druge, ki skozi priznanja spoznajo in dobijo spodbudo, da je družba, v kateri živijo, zdrava in da vidijo tisto, kar je zares vredno pozornosti: nesebičnost, požrtvovalnost, služenje in pokončnost FRANC HERLE svetovalne službe. Ni se zadovoljila z normativno določeno svetovalno službo, ampak je dosegla, da so imeli njeni varovanci poglobljeno svetovalno delo, da bi jih pravilno usmerili v poklice in jim pomagali, da uspejo v skladu s svojimi sposobnostmi. Šola, ki je v času njenega rav-nateljevanja nosila ime (žsnovna šola Olge Avbelj in kasneje Osnovna šola Roje je pod njenim vodstvom veliko prispevala k vzgoji mladih kadrov, saj je vrsto let uvajala študente v to družbeno pomembno in humano delo. Ob rednem šolanju otrok, ki je bilo iz leta v leto bolj kvalitetno, je gospa Ema izgrajevala tudi vse druge oblike skrbi in pomoči za duševno prizadete otroke v obeh občinah. Na njeno pobudo, največkrat pa je bila tudi sama izvajalka, se je v občinah ustanovila mobilna ortope-dagoška služba, nastajali so oddelki za usposabljanje, oddelki predšolske vzgoje, dislocirane enote pri osnovnih šolah, delovati je začela zobna ambulanta, nenazadnje so se njeni varovanci v 80-ih letih veselili nove stavbe, ki je omogočila Se prijetnejše in strokovnejše delo. Pomagala je pri ustanovitvi Društva za pomoč duševno prizadetim Dom-žale-Kamnik, dolga leta opravljala dolžnost tajnika, na njeno pobudo pa je zaživel tudi Invalidski center Mengeš, ki je danes eden najuspešnejših zavodov na področju skrbi za odrasle duševno prizadete osebe v državi. Njeno strokovno delo sega tudi izven meja občine Domžale, saj je uspešno opravljala delo predsednice Društva defektologov Slovenije, se vedno je članica glavnega odbora in predsednica odbora za mednarodno sodelovanje. Nepozabljeno je tudi njeno delo v skupščini socialnega varstva, kjer je bila predsednica skupščine, članica različnih komisij in odborov, odmevno je bilo tudi politično delo v državnem merilu (republiška skupščina otroškega varstva, republiška poslanka), dolga leta je porotnica, nesebično pa je prevzela tudi skrbništvo trem duševno prizadetim osebam, ki so v njeni skrbi še sedaj, ko se je upokojila, prizadevno pa dela tudi na področju dobrodelnih organizacij, ki se trudijo, da bi imeli otroci s posebnimi potrebami Se boljše pogoje za svoje delo. Aktivna je tudi v domačem kraju in v občini Domžale, kjer je prejela več priznanj, med njimi tudi srebrno plaketo Občine Domžale. Gospa Ema Skerjanc Ogorevc je najvišje državno priznanje na področju osnovnega šolstva prejela za svoje nesebično delo na vseh področjih, katerih cilj je bil in ostaja pomagati ljudem, ki so potrebni njene strokovne, še bolj pa človeške pomoči. Te gospa Ema ni nikoli odrekla, saj je enako kot starši otrok s posebnimi potrebami, svojo ljubezen, skrb in vse življenjske moči vlagala v uresničitev želja, da bi bil svet lep in prijetne - za vse ot roke. V. VOJSKA IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK IN SINDIKATA stran Posvet vodstev LDS iz bivše »Občine Domžale« Na pobudo LDS Domžale so se sestali predsedniki in sekretarji občinskih vodstev LDS Iz občin Mengeš, Lukovica, Trzin, Moravče in Domžale. Ker je bila tema pogovorov tako delo do sedaj, predvsem v občinskih svetih, kot delo in načrti za naprej, so medse povabili tudi vodjo svetniške skupine LDS iz Domžal mag. Vreska, domžalskega podžupana Simona Mavsarja in poslanko v Državnem zboru in županjo občine Domžale gospo Cveto Zalokar Dražem. Po pregledu dela v občinskih svetih vseh občin in delovanju strank v občinskem političnem življenju, so sc predsedniki in sekretarji dogovorili tudi o sodelovanju pri pripravi na volitve v naslednjem letu, ki bodo poleg lokalnih tudi županjske, dr-žavnosvetniške in predsedniške ter tudi volitve v svete krajevnih skupnosti. Potrebno bo izbrati kandidate, ki bodo v naslednjem mandatu »izkupiček« LDS na volitvah izboljšali v povprečju za 20%, vsi kandidati za župane pa morajo kandidirati z enim samim ciljem - biti izvoljeni. Dogovorili so se tudi za termine naslednjih srečanj, ki bodo vsakič v drugi občini. Na koncu pa so se udeleženci pogovorili tudi o aktualnih lokalnih temah in tudi o situaciji v državi in parlamentu. T. D. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LDS Dob o prostorskem planu Na sestanku sredi septembra 2001 so se sestali člani LDS Dob. Njihov namen je bil, da se seznanijo s predlaganim Odlokom o spremembi in dopolnitvi prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale. Pavle Cerar in Anton Glavač sta prisotne seznanila tudi z drugimi točkami, ki so na programu občinskega sveta v jesenskem času. Hkrati so se člani LDS Dob odločili, da v okviru programa do konca oktobra pripravijo tudi obisk objektov naravne, kulturne in zgodovinske dediščine v Ribnici in na Kočevskem. LDS Podopustniška seja Območnega odbora ZLSD Območni odbor /ASI) je na podopuslniški seji razpravljal o aktualnih političnih temah, vezanih na delovanje stranke. Predsednik Območnega odbora Mirjan Trampuž je poudaril pomen programskih svetov v stranki, ki naj bi se ukvarjali s strokovnimi vprašanji in jih posredovali poslanskim ali svetniškim skupinam. Člani programskih svetov naj bi bili strokovnjaki različnih poklicev, ki bi pripravljali programske temelje za politično delovanje stranke in tako izboljšali njeno delo. Druga pomembnejša tema, s katero se ukvarjajo v ZLSD, pa je regionalizem in s tem povezane ustavne spremembe ter oblikovanje novih občin, kjer so za dosledno upoštevanje kriterijev pri ustanavljanju novih občin. Na seji se tudi niso mogli izogniti razpravi o zunanjepolitičnih dogajanjih v svetu, povezanih s terorističnim napadom v ZDA, kjer stranka podpira »konstruktiven« odnos glede na težnje Slovenije po vključitvi v NATO in EU. Po drugi strani pa problema terorizma v svetu ni mogoče reScvali predvsem ali izključno s povračilnimi vojaškimi ukrepi, ampak bi bilo treba razmisliti, kako organizirati svet v razmerah globalizacije in velikega razkoraka med razvitim in nerazvitim. Mladi forum ZLSD se pripravlja na predsedniške volitve v forumu. V okviru kampanije jih je obiskal predsedniški kandidat iz Kopra I.uka Juri, s katerim ima Mladi forum Domžale tradicionalne dobre odnose in računa na njihovo podporo. ZDRUŽENA LISTA KRISTINA BRODNIK socialnih demokratov iikatov 0$ Zvem Svobodnih Sindikatov w Slovenije Pričakovanja pri plačah so velika Odkar so se plače pojavile kot nadomestilo za opravljeno delo, so bile vedno predmet velike pozornosti. Za liste, ki plačo prejemajo, je praviloma premajhna, za druge, ki plačo dajejo, pa previsoka. Zaradi plač v podjetjih in drugod nastajajo spori in socialni nemiri. O plačah se povsod pogajajo, jih usklajujejo, popravljajo in urejajo, pa tudi tožijo, odrekanja pa tudi niso redka. NaSa država ima sedaj zelo zapleteno plačno politiko in z njo ni nihče zadovoljen. V desetletju tranzicije je poslala naša plačna politika tako zapletena nenačelna in nepoštena, da je skoraj nihče več ne razume. V njej je veliko rešitev, ki jih celo strokovnjaki različno tolmačijo. Pri nas poznamo zajamčeno plačo, izhodiščno plačo, minimalno plačo, osnovno plačo, nadomestilo plače, plačo po kolektivni in individualni pogodbi in kdo ve kakšno plačo še. Uvedli smo tudi eskalacijo plač, ki je različna za gospodarstvo in javni sektor. Vse to nas je v praksi pripeljalo do absurdov. Tako denimo zaradi prepočasne rasti izhodiščnih plač po kolektivnih pogodbah v gospodarstvu že skoraj vsi delavci od prvega do četrtega tarifnega razreda to je nekvalificiranega delavca pa do delavca s končano poklicno šolo, prejemajo enako, to je minimalno plačo, od I. 8. letos znaša 92.186 tolarjev. Medtem, ko je v gopodarstvu v nižjih tarifnih razredih zavladala popolna uravnilovka, pa so razlike v plačah v javnem sektorju nerazumljivo visoke. Ob tem pa naša plačna politika čedalje bolj poglablja tudi socialne razlike. Zato so si socialni partnerji enotni v ugotovitvi, da je plačna politika v državi resnično slaba in jo je treba v celoti spremeniti. Slabo, zapleteno in nepošteno plačno politiko mora zamenjali nova, ki bo spodbujala prizadevnost in ustvarjalnost in bo hkrati bolj poštena za vse. V VELEJU, TOSAMI, ASU in še nekaterih podjetjih domžalskega območja so že začeli pripravljati spremembe plačnega sistema. Pri tem aktivno sodeluje tudi sindikat, ki ugotavlja, da oblikovanje dobrih sistemov plač in nagrajevanja ni preprosto. Seveda ni nemogoče, vendar pa moramo najprej vedeti, kaj sploh želimo doseči. Potem pa je potrebno še veliko znanja in ustvarjalnosti, predvsem pa veliko volje in vztrajnosti. Med zaposlenimi se v procesu spreminjanja sistema plač in nagrajevanja pojavi vzdušje pričakovanja in vsi pričakujejo nove, višje plače. Pričakovanje je v celoti zelo težko izpolniti, a zelo neprijetno lahko v določenem okolju postane, če iz pričakovanj nastanejo razočaranja Zato v sindikatih pričakujejo, da bodo uprave s strokovnimi delavci, ki se ukvarjajo s plačami in nagrajevanjem zaposlenih v podjetjih, poskrbeli, da bodo novosti izpolnile pričakovanja večine. Prav bi tudi bilo, da bi se plačna politika uredila po meri uspešnih podjetij v razviti Evropi, saj mora večina delavcev po evropskih normah in standardih delati že sedaj v naših tovarnah. J. A. Za člane sindikata Ugodna varčevalna in posojilna ponudba Delavska hranilnica je za člane sindikata pripravila ugodno posojilno in varčevalno ponudbo, in sicer: 1. Varčevanje DEPOZIT PLUS lahko sklenete pod pogoji: • doba varčevanja je 3 do 6 let, • prvi mesec se vplača depozit v znesku najmanj 50.000 SIT, • najnižja mesečna vloga v nadaljevanju je 10.000 SIT, • obrestna mera je TOM + 6,0% 2. Obročno varčevanje lahko sklenete pod pogoji: • doba varčevanja je I do 5 let • obrestna mera TOM + 4,50% do TOM + 5,S0% odvisna od dobe varčevanja, • varčevanje je možno prekiniti po vsakem varčevanju in ohraniti obrestno mero zadnjega leta varčevanja 3. Rentno varčevanje lahko sklenete po pogojih: • doba varčevanja je 5 do 20 let, • obrestna mera je TOM ♦ 5,8% • najnižja mesečna vloga je 5.000 SIT. Poleg zgoraj navedenih varčevanj lahko pri Delavski hranilnici sklenete tudi: • stanovanjsko varčevanje »Moj dom« • klasično depozitno varčevanje • varčevanje - varčevalna knjižica Poleg varčevanja lahko člani sindikata pri Delavski hranilnici dobijo kratkoročne in dolgoročne kredite pod ugodnimi pogoji. Posebno ugodna posojila lahko člani sindikata dobijo tudi • za nakup računalnikov • za koriščenje apartmaja v zdravilišču Atomske Toplice • za zagotovitev oddiha in zdravstvenih storitev v katerem koli slovenskem zdravilišču, v hotelih slovenskega Primorja ali v drugih turističnih krajih v Sloveniji. Izkorisite izjemno ugodnost, ki vam jo ponuja naša hranilnica KAJ MORATE STORITI? Čimprej pokličite na sedež Območne organizacije ZSSS Domžale, teL štev. 01/72-41-325 ali pa se osebno oglasite v pisarni območne organizacije, kjer vam bodo prijazno postregli še z drugimi dodatnimi informacijami. J. A. SLS *iSKD Slovenska ljudska stranka Vabi na 2. TABOR FESTIVAL SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, ki bo v soboto, 20. oktobra 2001, v Celju. Program: 13.00 sveta masa v cerkvi Sv. Duha v Celju 14.00-15.00 sprejem udeležencev 15.00 Uradni del: nagovor župana Celja g. Bojana Šrota nagovor predsednika mag. Francija Buta nagovor predsednice Nove generacije gdč. Nataše Kavas nagovor gosta iz tujine Sledi družabni kultumo-zabavni del, ki ga bodo popestrili Alfi Nipič in njegovi muzikantje ter Prifarski muzikantje. Organizirano bo tudi otroško varstvo. Na tradicionalno osrednjo množično prijateljsko in družinsko srečanje se bomo skupaj podali tudi iz Domžal. Vabljeni vsi dani, simpatjzerji ter ostale občanke in občani, da se nam pridružite! Da bi to naše druženje pripravili kar najbolje, vas prosimo, da nam okvirne prijave sporočite čimprej! Prijave in informacije: Marija 041755 347 Janez 017227986 Ali po pošti na naslov: SLS+SKD Slovenska ljudska stranka OO Domžale Ljubljanska c 70/1,1230 Domžale Za prevoz, jedačo, pijačo in presenečenje bo poskrbljeno! Občinski odbor SLS*SKD Slovenska ljudska stranka Domžale Sindikalna izobraževanja imajo svoj namen Sindikalisti prek celega leta izvajamo sindikalni program Sestavni del programa je tudi sodelovanje na različnih seminarjih, posvetih, študijskih delavnicah. In zakaj omogočiti oz. vzpodbujati k udeležbi: • na seminarjih sindikalni zaupniki in člani preverjajo svoje znanje in s tem vrednotijo svojo osebno rast in napredovanje, hkrati pa sindikalni zaupniki lahko ocenjujejo kakovost svojega dela (kaj dobro delajo in kaj je potrebno izboljšati), • na seminarjih in drugih oblikah izobraževanja se na najbolj neposreden način krepi povezanost v sindikatu, gradi timski duh in razvija sposobnost za odločanje, • razne oblike sindikalnega izobraževanja ponujajo niz novih znanj, hkrati pa se krepi čut za solidarnost in pomoč, ko sindikalnemu kolegu pomagaš pri reševanju problemov. • na seminarjih in delavnicah se učimo - zaupanje vase, ki je pomembno občutenje in odločilno za vsako prizadevanje, - odločnosti pri reševanju problemov, - in različnih spretnosti za uspešno uresničevanje ciljev, • na izobraževalnih srečanjih se sklepajo prijateljstva izmenjujejo izkušnje, in Sekaj. Vsekakor dovolj razlogov, da se izobraževalnih oblik ki jih organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, udeležujemo. Seveda moramo udeležbo načrtovati in se nanjo tudi pripraviti. Narčtovanje je ena od pomembnih nalog, pa naj gre za izvajanje programa sindikata v podjetju, zavodu, območju ali republiki. Zato je ena od podpornih nalog ZSSS tudi oblikovanje koledarja izobraževanj, ki pomaga za pravočasno pripravo na udeležbo. Koledar je objavljen v Novi Delavski enotnoti, prejeli pa so ga tudi vsi predsedniki sindikatov v podjetjih in zavodih. Člani sindikata lahko informacije o koledarju izobraževanj dobite tudi na sedežu Območne organizacije ZSSS Domžale in na internetnem naslovu: http//www-sindi-kal-zssvsi. NAČRTUJTE, SODELUJTE IN SE VIDIMO! j. ARNUŠ Domžalski socialdemokrati pripravljamo program bodočega razvoja naše občine Čeprav je do lokalnih volitev Sc dobro leto, smo domžalski Socialdemokrati žc sredi priprav programa razvoja nase občine za naslednje nekajletno obdobje. V preteklih treh letih sedanjega mandata v domžalskem Občinskem svetu smo, kljub temu, da smo po zastopanosti svetnikov v Občinskem svetu v izraziti majšini, poskušali delovati konstruktivno. Naši predlogi pa kljub argumentom največkrat niso bili sprejeti - ne zato, ker bi bili slabi, temveč zato, ker so bili naši. Ker smo prepričani, da so naše idejne vizije razvoja ne samo mesta Ižomžalc, temveč celotne občine, ljudem vsekakor sprejemljivejše, kot te, ki jih izvaja sedanja vladajoča garnitura, smo pri izdelavi osnutka programa uporabili tisto, kar je bilo do sedaj dobro (tega na žalost ni bilo veliko) in spremenili ter aktualizirali vse ostalo, kar je bilo slabo. Tako je nastal osnutek programa, narejen po sklopih. Formirali smo delovne skupine, ki bodo vsak posamezen programski sklop obdelale z različnih vidikov ter pripravile končno verzijo. Osnova za izdelavo programa je Program SDS, sprejet na kongresu v Portorožu. K njemu dodajamo lokalno problematiko, pri čemer nam kot opora in dodatne informacije za njih služijo tudi mnenja in predlogi naših članov, simpatizerjev ter vseh občanov, ki si žele napredka in ureditve ter izboljšanja stanja v naši občini (pa naj bo to na socialnem, kulturnem, športnem, komunalnem ali katerem koli drugem področju). SDS Zato bomo veseli tudi vaših predlogov, ki nam jih lahko posredujete v pisni obliki na naslov SDS, p. p. 95, Ljubljanska 70, 1230 Domžale, lahko jih prinesete tudi osebno v času uradnih ur (torki od 18. do 19. ure) ali pa nam jih pošljete prek elektronske pošte na elektronski postni naslov janez.stibrie@k2.net JANEZ STIBRIČ V Ihanu zanimiva nogometna tekma med SDS in veterani NK Ihan Nedavno so svoje moči na nogometnem terenu preizkusili člani nogometne ekipe SDS, za katero igra kar nekaj članov domžalske SDS, ter člani veteranske ekipe NK Ihan. Prizorišče tega dvoboja je bilo nogometno igrišče v Ihanu. Na tekmi je aktivno sodeloval tudi predsednik SDS, g Janez Janša. Po precej izenačenem začetku so domači kmalu prevzeli pobudo ter povcdli z 1:0. lik i pa SDS se ni dala in sc je uspešno branila vedno gostejših napadov Ihanecv na njihova vrata ter nekajkrat nevarno ogrozila vrata Ihancev. Glede na številne priložnosti enih in drugih, ki so sc nadaljevale, je bil končni rezultat 2:1 za domačine (Ihančane) kar pravičen, saj so Ihan-čani izkoristili tudi prednost domačega terena. Po končani tekmi pa so se vsi skupaj poveselili in predsedniku SDS g Janezu Janši čestitali k rojstnemu dnevu, ki ga je pred kratkim praznoval. Ob lem so mu podarili ludi darilo in g. Janša je obljubil, da sc bo v Ihan še vrnil. Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ Nogometna ekipa SDS, ki jo sestavlja precej domžalskih članov SDS, zanjo pa igra tudi predsednik SDS g. Janez Janša, ter člani veteranske ekipe NK Ihan, so se srčno borili za zmago ter se po končani tekmi tudi skupaj fotografirali. Nova slovenska Zaveza vas vabi na... Spominske svete maše za žrtve komunističnega nasilja Bliža se praznik Vseh svetih, ko bomo ponovno obudili spomin na naše umrle sorodnike, znance in prijatelje. Spomnili se bomo tudi vseh tistih, ki so padli kot žrtve brezglavega komunističnega nasilja med 2. svetovno vojno in v letih po njej. V spomin na nedolžna pobite domobrance in njihove sorodnike, nad katerimi so se nečloveško znesli predstavniki komunistične revolucije, smo organizirali kar nekaj spominskih slovesnosti. Naj vas v imenu Nove Slovenske Zaveze povabim na tri, ki si bodo sledile v tem kratkem časovnem obdobju. V sredo, 31. oktobra bo ob 15. uri ob prazniku Vseh svetih žalna komemoracija pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu. Tu se bomo spomnili vseh tistih, ki so morali umreti v tem in bližnjih moriščih, nad katerimi je bil storjen zločin, ki ne zastara Kdor nima možnosti osebnega prevoza, se lahko odpelje z avtobusom, ki bo ob 12.30 odpeljal iz Ljubljane (pred Halo Tivoli). Cena avtobusnega prevoza je 1.400 SIT, prijavite sc lahko vsako dopoldne od 10. do II ure na telefonski številki 231-21-76. Na praznik Vernih duš, 1 no- vembra, bo ob 15. uri maša zadušnica v novi cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah. Maša zadušnica bo v spomin na žrtve komunističnega nasilja, po njej bo pri spominski plošči žalna komemoracija V nedeljo, II. novembra bo na Ljubljanskem Gradu ob 14. uri v grajski kapeli maša zadušnica za med vojno padle in tam pokopane slovenske domobrance, po njej pa žalna komemoracija na grobišču na Orlovcm vrha Za Novo Slovensko Zavezo: JANEZ STIBRIČ stran IZ NAŠIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV ......lažje je, kot si mislite Dodajmo življenje dnevom Slovensko društvo Hospic, nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija je pred kratkim v hali Komunalneg centra v Domžalah pripravila dobrodelni koncert, katerega namen je bil zbrati finančna sredsteva za gradnjo in ureditev hiše hospica, kjer bodo lahko namestili umirajoče bolnike, ki potrebujejo ureditev simptomov (protiboleeinska terapija in drugo), bolnike, ki nimajo doma svojcev, ki bi skrbeli zanje, ali pa le ti potrebujejo oddih. Slovensko društvo Hospic spoštuje življenje in sprejema umiranje kot naravno dogajanje. Spremlja umirajoče bolnike in njihove svojce. Prizadeva si za delabuizacijo Smrti in za bolj človeški odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi. Izdaja literaturo s lega področja, prireja predavanja, seminarje in delavnice tako za zdravstveno osebje kot tudi za široke množice prebivalcev, organizira skupine za Samopomoč žalujočim, delavnice za žalujoče, klub za žalujoče, prizadeva pa si tudi za uredi- tev hiše hospica, čemur je bil namenjen tudi koncert. Na njem so nastopili: Darja Svaj-ger, ki je v pesmi povedala, da jeza vsakega izmed nas nekje prostor, čas in ljubezen; pevci Mešanega pevskega zbora Svoboda Mengeš, ki jih je tokrat vodil zborovodja Igor Velcpič, Adi Smolar, ki nikoli ni odklonil nastopa na dobrodelnih koncertih, pevka Saša IjCndero, ki poje o sreči in ljubezni, ter domačinka Karmen Stavec, ki nam je ponudila svojo dlan. /.aplos-kali smo komaj rojenemu ansamblu Med nastopajočimi je bil tudi glasbenik Adi Smolar. Na dobrodelnem koncertu je zapela tudi domačinka Karmen Stavec. Simona Ccgnarja. predstavili so se Kamniški koledniki z Božom Ma-liciccni. Prilarski muzikanti so zapeli že skoraj pozabljene hudomušne pesmi, za konec koncerta pa je skupaj z bratom zapel tudi Mar- jan Zgonc. Prijeten večer sta vodila Janez Dolinar in Filip Kocjančič. Med programom sta zbrane pozdravila gospa Metka KJevišar, predsednica Slovenskega društva Hospic, ki je poudarila pomen spoštovanja življenja in sprejemanja umiranja kot naravnega dogajanja ter se zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi koncerta. V imenu Občine Domžale, ki je bila skupaj z drugimi občinami tudi so-pokroviteljica koncerta, je zbrane pozdravil podžupan Roman Kur-manšek in poudaril pomen poslanstva, ki ga opravlja Hospic. pa tudi druga dobrodelna društva, ki jih tudi v občini Domžale ni malo. Povedal je, da bo občina tudi v bodoče pomagala vsem, ki s svojim plemenitim poslanstvom pomagajo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni in so se zahvalili organizatorjem ter izvajalcem za prijeten večer. Če vas v zvezi s Slovenskim društvom Hospic (Ljubljana. Kersnikova 6) karkoli zanima, jih pokličite po tef/fax 01/1315399 in ne pozabite: » Hospic ne more dodati dni tvojemu življenju, lahko pa doda življenje tvojim dnem. Del članov društva pred vojvodskim prestolom na Gospo-svetskem polju Društvo izgancev Domžale Ob 60 letnici prvih selitev m »Ne pozabimo! 40.000 Slovencev je bilo v internaciji, 80.000 ljudi je bilo v zaporih, 15.000 je bilo vojnih ujetnikov in 60.000 je bilo izgnancev. Kosti mnogih naših ljudi so raztresene po vseh Evropi, od Bavarske in Saške tja do daljne Šlezije na vzhodu. Med žrtvami nacizma se posebej izpostavlja 900 ukradenih slovenskih otrok, ki so jim pobili starše ali jih poslali v koncentracijska tahoriča, njim pa namenili strašno usodo nacistične vzgoje v sovražnike lastnega ljudstva,« so besede, ki jih v letošnjem letu, ko se spominjamo prvih selitev, velikokrat slišimo. Tudi na območju, ki ga pokriva naš časopis, je veliko nekdanjih izgnancev, ki so v prvih dneh oktobra obiskali Bučko, znano slovensko vas, iz katere je biki, kot iz vsega Posav-ja, že v jeseni leta 1941 izgnanih veliko ljudi. Ob tej slovesnosti pa je bilo znova poudarjeno. da nekdanji izgnanci še niso dobili moralnih in materialnih pravic. Za to si prizadeva tudi domžalsko društvo, ki združuje žrtve vojnega nasilja z območij vseh občin nekdanje občine I )omžalc. Tudi v letošnjem letu dogovorjeni program dobro uresničujemo. Pomagali smo številnim našim izgnancem, prisilnim delavcem v Nemčiji in Avstriji, da so oddali svoje zahteve. Po prijetnem obisku Štajerske in Pohorja smo v septembru spoznavali Slovensko Koroško in se zapeljali tudi do Gos-posvetskega polja, kjer smo si ogledali vojvodski prestol. V kratkem nas čaka ohisk še ene od pokrajin Slovenije, ki jo preslabo poznamo. Obiskali bomo Ribniško-ko-čevsko območje ter se seznanili z zgodovino in sedanjostjo teh pokrajin. Ustavili sc bomo tudi ob gradu Turjak, obiskali v Ribnici muzej suhe robe in si ogledali posamezne dele Kočevskega roga. Če greste z. nami, pokličite, nekaj sedežev je še praznih, Prijetno jesen' D. I. Trudimo se, da bo naša starost polna, lepa in vredna življenja Novi predsednik Društva upokojencev Domžale je gospod Nande Starin Društvo upokojencev Domžale je bilo ustanovljeno pred 54 leti, trenutno pa je vanj včlanjenih 1.350 upokojencev. Spomladi je bil za novega predsednika izvoljen g. Nande Starin, ki smo ga doslej poznali predvsem kot aktivnega člana gasilske organizacije, le posebej kot predsednika (Gasilskega društva Ihan, kjer je v zadnjih petindvajsetih letih vodil vse odmevne akcije (gradnja gasilskega doma oz. doma krajanov, nakup specialnih gasilskih vozil, mentor mladih, ustanovitelj Društva mladi gasilec na OS Ihan, tradicionalne gasilske akademije idr.) in je prejel številna gasilska priznanja. Povprašali smo ga o prvih izkušnjah na področju dela društev upokojencev. Nande Starin Član društva sem od leta 1995 in sem od leta 1998 odpravljal funkcijo podpredsednika, v aprilu 2001 pa so me izvolili za predsednika Društvo vodi devetčlanski upravni odbor, ob predsedniku in tajniku je vsak član zadolžen za vodenje ene od sekcij oz. odborov. Kateri odbori oz. sekcije delujejo? V okviru društva delujejo: Odbor za izobraževanje in kulturo. Odbor za socialne, zdravstvene in stanovanjske zadeve, odbor za rekreacijo in šport. Odbor za družabna srečanja, odbor za gospodarstvo ter Komisija za stanovanjske zadeve in Uredniški odbor Glasnika, izvoljen je Nadzorni odbor. Častno razsodišče, deluje pa tudi Komisija za priznanja in odlikovanja Ste eno od redkih upokojenskih društev, ki ima svoja pevska zbora? V okviru društva delujeta Ženski pevski zbor Stane Habc ter Moški pevski zbor Janez Cerar, ki sta organizirana in vodena samostojno vsak zase. Ob njiju pa v naši občini uspešno združuje upokojence tudi društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje. Uspešno sodelujete tudi z drugimi? Dobro sodelujemo z Domom upokojencev Domžale, zadnje čase pa t ud i z DeSUSOM. ki ga v naši občini vodi g Franc Poznič. Katera je glavna naloga vašega društva. Trudimo se za čim bolj pravično priznanje statusa upokojencev ter za zagotavljanje možnosti dostojne* ga življenja vsakega upokojenca v naši družbi. Pri tem nam veliko pomaga Zveza društev upokojencev Slovenije, ki jo vodi g Vinko Gobec. Veliko delale tudi na področju družabnosti? Ena od naših pomembnejših dejavnosti je organiziranje druženja upokojencev. Vsako leto sodelujemo na republiškem in regijskem srečanju upokojencev, pripravimo pa tudi praznovanja in izlete ter potovanja. Skupaj se trudimo, da bo naša starost polna, lepa in vredna življenja. Kaj pa vaš prosti čas? Upokojensko geslo »Nimam časa« žal velja tudi zame, vendar za delo vedno najdem čas in voljo. Prostega časa ni prav veliko, saj bom tudi v prihodnje delal v gasilski organizaciji ter turističnem društvu. Ker je po mojem prijateljstvo največja vrlina, bom tudi v prihodnje vsako priložnost izkoristil za druženje z njimi, vedno pa bom našel čas tudi za pisanje govorov za različne vesele in Žalostne dogodke, predvsem pa bodo moje pozornosti deležni domači, zlasti štirje vnuki. Hvala V. V. OPTI BRIC Bukovčeva 30, VI ri Donižalah.01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: * okulistični pregled * veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Nakup očal je še možen na več čekov. Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure. Novo vodstvo Medobčinskega društva invalidov Domžale: Dragi Sodnik, tajnica; Edvard Završnik, predsednik, Vida Perne, podpredsednica, ter Rajko Kosmač, blagajnik. Medobčinsko društvo invalidov Domžale Odlične balinarke Medobčinsko društvo invalidov Domžale jc pred kratkim pripravilo tekmovanje balinarjev in balinark Sorcnjskc in primorske regije Tekmovanje jc bilo na Pokritem balinišču Balinarskega športnega kluba Bud-n,čar, udeležilo pa sc ga jc 17 ekip. med njimi devet Moških in osem ženskih. Vse borbe so bile precej izenačene, predvsem pa so vsi balinarji pokazali veliko borbenost in požrtvovalnost, ki je prinesla odličen us-Peh ženski ekipi Društva invalidov Domžale. Tckmo-^'kc Geni Juvan, Joži Krcmič, Angelca Plaznik in An-Eclca Vodnik so osvojile drugo mesto, za kar so si pri-s|užilc medalje in čestitke Medobčinsko društvo invalidov Domžale sc redno Sestaja in uresničuje sprejeti program, v katerem ima v Jesenskem času posebno mesto priprava tradicional-ncSa koledarja. V njem bodo tudi Iclos predstavili svoj P.r"gram za leto 2001. V teh dneh pa so začeli žc tu-r1 z aktivnostmi za praznične obiske vseh starejših ln težkih invalidov ob koncu leta M. D. I. Izlet domžalskih borcev po Gorenjski Območno združenje borcev in udeležencev NOlt Domžale vsako leto organizira enodnevni izlet po Gorenjski. Oh 60-letnici začetka upora in 10-letnici Vojne za Slovenijo. Smo obiskali Begunje in Drago, kjer sta obudila spomine na vojne čase Dragica Kolenc-Mihacla in Rajko Hafner. Poklonili smo se spominu na pobile - ustreljene talce, med bratomorno drugo svetovno vojno v Sloveniji. Med pobitimi zaporniki so bili ludi Domžalčani in Moravčani. Delegacija jc pri obeh spominskih obeležjih položila vence in prižgala sveče. Z minuto molka sc jc vseh 120 udeležencev spomnilo na svoje najdražje, ki so darovali mlada življenja za boljši jutri. Po krajšem postanku v Begunjah, ob kavici, Silčku žganja in hladnem piva smo se z dvema avtobusoma in kombijem odpeljali na Pokljuko, kjer smo sc udeležili slovesnosti po spominskem pohodu na Triglav. Na ploščadi pred Šport Hotelom smo prisluhnili slavnostnemu govorniku - mi-nislru za obrambo Republike Slovenije, dr. Antonu Grizoldu. Ogledali smo si del likovnih in kiparskih izdelkov z junijske 9. triglavske likovne galerije. Naš izlet smo končali v znani gostilni Knafel v Žirovnici, kjer smo imeli obilno domače kosilo, v poznih popoldanskih urah pa smo se poslovili od prijaznih gostiteljev. JOŽE NOVAK Delegacija je položila venec pred spomenik v Begunjah na Gorenjskem 24 praproščakov je bilo postrojenih ob spomeniku Slandrove brigade na Gabrskih seno-žetih nad Blagovico. Skupaj s številnimi udeleženci so prisluhnili ge. Danici Simšič, slavnostni govornici, ter recitatorju in povezovalcu programa študentu Li-povšku. Tradicionalno srečanje na Sipku Kar 58 let je minilo od ustanovitve VI. SNOI It Slandrove brigade na šipku, davnega 6. avgusta 1943 leta. Ob ustanovitvi brigade so bili prisotni tudi Kamničani, Domžalčani, Moravčani in drugi, ki so se bojevali pozneje v Šlandrovi brigadi. Še živeči so bili tudi med letošnjimi udeleženci. Kot vsako leto se jc tudi letos. 5. avgusta, zbralo več sto obiskovalcev, veliko praproščakov, zastavonoš, konjenikov, predstavnikov občin, krajevnih skupnosti, borčevskih organizacij, planincev, pohodnikov in drugih. Veliko ludi mladih in starejših, ki so prisluhnili poslanki državnega zbora Danici Simšič, ki se je spomnila na dogodke v času NOB, na pomembno vlogo Slandrove brigade, njihovih hrabrih borcev, domačinov, ki so nudili hrano in zatočišča. Govornica Danica se je zadržala ob sedanjih aktualnih vprašanjih lastninjenja, vračanja gozdov v Triglavskem parku. Izpostavila je pomen NOB povezan s sedanjo samostojno Slovenijo. Deležna je bila burnega aplavza prisotnih. V programskem delu srečanja je sodeloval pevski zbor Solidarnost iz Kamnika recitatorji, skupaj smo zapeli več partizan skih pesmi. Srečanje se je potem nadaljevalo na Gabrskih senožetih, ob prijetnem vremenu, kramljanju, veselem razpoloženju, ob vrčku hladnega piva in golažu. Program srečanja je potekal po načrtu organizacijskega odbora, ki ga vodi Anton Poljanšek »Branko« iz Kamnika. Celotno prireditev je povezoval domačin-študent l.ipovšck iz Špitaliča. Naslednje srečanje bo prihodnje leto verjetno v Zlatem polju, na območju občine Lukovica. JOŽE NOVAK Kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? September lahko pomeni nov začetek, lahko tudi ne. Kakor za koga. Kakor si posameznik priredi, .le pa res, da gre zu nov začetek šolskega leta. Oziroma za začetek novega šolskega leta. To pomeni, da je pretežni del mlajše populacije nekam zamorjen, ln jih je treba malo pozabavati. To pomeni tudi, da začnejo zadnjice guliti trde šolske stole, zato jih je treba malo razmigati. Zadnjice namreč. Tudi za to je poskrbljeno. Skratka ... na vse smo mislili in tako bo tudi v na prej. /m razvredrilo: naj prej, za otvoritev jesenske in šolske sezone se bo zgodil Spoznavni večer v Trzinu. Tako kot že lani. En petek okrog 25. oktobra. Več informacij o natančnem datumu in nastopajočih boste še iz.vedcli. Pruvočns no, vsekakor. Potem, zu naslednje razvedrilo, ne tuko športno obarvano, spet se bodo začela potopisna predavanju. V Kamniku in v Dom"/duh. V knjižnici, tako kot smo lepo navajeni. O točnih datumih, urah m na slovnih temah bomo obveščeni v Informatorju, Me sečniku, na strani www.studentski-klub.com in najbrž tudi v lokalnih časopisih, /a vso populacijo, kaj ne... Za rahel preskok iz razvedrilu na šport jc poskrbljeno v rubriki enajstem-boj. Začne se s partijo taroka, ki se razvleče čez cel večer oziroma pozno v noč. Zu več informacij vetju isto, kot že zgoruj napisano. Po prijetnem ogrevanju S tarokirunjern sledi tekmovanje v squushu. Zm tu mesec bo cnujsteroboja dovolj, vzporedno pu se bo dogajalo in to vsak petek, brez izjeme ... fuzbul. Ups ... nogomet. Bolje rečeno, mini nogomet. Ta ni tak, kot ga i murna v klubskih prostorih, temveč je tuk, du moraš zraven reči, ,švir ali' in vpiti. Se pravi, kot tu ve liki nogomet, samo da je malo manjše igrišče. Mali nogomet... Kje? V Trzinu v Tauhiju, vsak petek ob 19.30. Ne zamudite ... In najboljše zu konec. Pripruvlju se udrenulinski vikend, ki se bo zgodil nekje v bližini uli celo sumi sredini naše prelepe Soče. Doživeli bomo kanjoning in bungee skok. Če bomo seveda hoteli. Odvisno od zadev, ki imajo v nornudnem vsakdanu rumenjuk in be-Ijuk. Vse ostulo ostuju enako. Se vedno imamo filmske večere, še vedno smo »fujn* in vedno bolje se imumo v Studentski klubski sobici v Domžalah. V Kum-niku tudi, le du vus veliko tega še ne ve. Se bo kuj spremenilo/ Nus še kaj čaka? N.Š. PREDSTAVLJAMO stran IO Predstavljamo nagrajence ptujske razstave Dobrote slovenskih kmetij Barbara in Tomo Nastran, Radomlje - domači naravni jabolčni kis V lepo urejeni stari hiši v Radomljah, Prešernova 19, kjer so vhodna vrata stara več kot 100 let, živi družina Nastran, ki je najbolj poznana po izdelovanju domačega naravnega jabolčnega kisa. Zakonca Tomo in Barbara sta tradicijo kisarstva, s katero se intenzivno ukvarjata blizu deset let, podedovala od prednikov, ki so kis delali za lastne potrebe. Sama sta tradicijo razširila in sc uvrstila med najbolj- Tomo in Barbaro Nastran ter njun še slovenske izdelovalce domači naravni jabolčni kis ravnega kisa, je vec, Nastranovi jabolka stisnejo na preso za sadje, sok dajo v sode, kjer se useda, stara in bistri vsaj dve leti. V tem času dozori, alkohol se spremeni v kis, ki ga brez slehernih dodatkov ustekleničijo in prodajo v vrsti živilskih trgovin. Kis je bister, če ga odprete bo prav zaradi svoje naravnosti izgubil malce barve, naredili se bodo klobuki, ampak to 5e ne pomeni, da je kis pokvarjen, jc le dokaz, da je popolnoma naravno pridelan. Nastranovim jc kisarstvo dopolnilna dejavnost ob kmetiji in skušajo ob njegovi pridelavi upoštevati vsa kisa. Na to kažejo kar štiri medalje, med njimi dve zlati, ki sta jih za odličen kis prejela na razstavi kmečkih dobrot na Ptuju, s številnih priznaj, obešenih na stenah, pa lahko ugotovimo, da so Nastranovi dobili priznanja že tudi za suhe klobase, Tomo Nastran pa se lahko pohvali tudi z zmago na tekmovanju v košnji. Jabolčni kis ni le za solato in vlaganje, temveč so že v preteklosti spoznali njegovo veliko vrednost v zdravilstvu, kjer je bil zelo cenjen, pravi Barbara Nastran, in pokaže knjige, v katerih lahko preberemo, da je kis samo zdravje, da prispeva k dobremu počutju, postavi in lepoti, nekateri zdravniki pa ga celo uvrščajo med zdravilne dodatke h hrani, ki ohranjajo, krepijo in celo zdravijo. Naravni kis je bil in je vsestranski, saj vsebuje veliko mineralnih snovi, zlasti kalija pa tudi drugih hranilnih in zaščitnih snovi in ga nekateri uporabljajo kot razkužilo (zlasti na potovanjih}, drugi celo namesto tablet. Jabolka iz katerih Nastranovi izdelujejo tako odličen kis, rastejo pod CemSeniško planino, kjer je doma gospa Barbara. Jablane rastejo v starejšem travniškem sadovnjaku, med njimi je največ zimskih, bobov-cev, kosmačev, in carjevičev. Sadovnjaka ni potrebno posebej negovati, saj so drevesa odporna na škodljivce. Načinov za pridobivanje na- Recept ge. Barbare za večjo odpornost, včasih celo za odpravo težav pri prebavi 1 dl vode, 2 žlici Nastranovega jabolčnega kisa, 1 do 2 žlici medu, poskusite! nova znanja ki jih je kar precej, saj je o kisu in njegovih ugodnih vplivih na človeško telo izšlo precej knjig, ki jih Nastranova skrbno prebirata. Na Ptuju bosta tudi v prihodnje sodelovala predvsem ker želita potrditev, da s prizadevnim delom lahko izdelata kvaliteten in okusen kis. Zanj pa se je treba kar precej potruditi, če želiš ob 200 vzorci, od katerih jih le petdeset pride v ožji izbor, kjer ocenjujejo izgled, vsebnost kisa aromo in okus, biti najboljši. »Skrbi je veliko, vedno moraš misliti na to, kako se bo proces zaključil, samo od sebe se nič ne naredi,« pravita in vas vabita da Nastranov kis, ki ima prav zaradi naravnosti rok uporabe le pol leta, preizkusite. Lahko se oglasite tudi na njihovi kmetiji v Radomljah ali jih pokličete 01/7227098. 3. slovensko srečanje popotnikov in popotnic Zgodil se je »Briga me« Avgusta se je za skavte, ki pripadamo starejši veji združenja (popotnike in popotnice; stare od 16 do 21 let) zgodilo nekaj posebnega - samo za nas je bil organiziran štiridnevni tabor s simbolnim imenom »Briga me«. I/gledalo je kot romanje. Iz cele Slovenije smo hiteli na skupni cilj -Marof pri Novem mesta Nekateri s kolesom, drugi na splavu po Krki, skavti iz Domžal pa smo se podali kar pes iz Žužemberka že štiri dni prej. Ze samo to, da smo v četrtek, 9. avgusta, prispeli na cilj, bi lahko šteli kot uspeh, kaj šele, da smo ob minimalni količini spanja preživeli še natrpan program do nedelje. Dogajalo se je res veliko. Celoten »hribček« je izgledal kot eno veliko mravljišče, ki je bilo neprestano v gibanju, le da je bilo vse v znamenju oranžnih majčk z raznobarvnimi ruticami okoli vratu. Te rutice ponazarjajo, da prihajamo iz najrazličnejših krajev Slovenije, vendar nas je to med seboj le še bolj povezovalo. Navsezadnje je bila tema tabora odgovorno državljanstvo in ne vem. če sem že kdaj na istem mestu videla toliko ponosnih Slovencev. Se celo zamejci so bili z nami in s prepevanjem slovenskih narodnih so naredili pravo »žurko«. Takšno sproščeno vzdušje je v nas prebudilo veliko kreativnosti in pripravljenosti za sodelovanje. Med drugim smo ustanavljali svoje lastne države in sklepali trgovske odnose s sosednjimi, sodelovali na raznoraznih delavnicah (od narodnih plesov, lokostrelstva, do takih s politično tematiko), priredili zaključek skavtskega športnega turnirja v odbojki, nogometu in košarki, pa tudi plezali, plavali, skakali, čofotali in začuda preživeli na progi preživetja. Ko smo si od vsega tega malo opomogli, pa smo v taboru postavili Se stojnice, kjer smo predstavili naše celoletne projekte. Domžalčani smo naredili korak na- prej v skrbi za naše lastno zdravje in meseca julija sodelovali tudi na oratoriju v domači župniji. V Novem mestu pa smo poskrbeli Se za zdravje ostalih skavtov, ki so se na naši stojnici s pomočjo iger borili za vitamine, ki jih je njihovo telo ob hudi vročini še kako potrebovalo. Tabor je bil te štiri dni kot majhno mesto. Izdajali smo celo svoj časopis, da bi bili vsi na tekočem z dogodki. Seveda je vseboval predvsem trič-trače, ker se je zgodilo veliko zanimivih in zabavnih pripetljajev. Da pa ne bi ostalo le pri naši lastni zabavi, smo imeli v programu tudi služenje. V soboto smo se namreč odpravili tudi izven meja našega malega mesta in skušali ljudem v okolici priskočiti na pomoč pri njihovih opravilih ali pa jim s svojim prostovoljnim dejanjem le preprosto polepšati dan. Tako so nas bili zelo veseli v številnih župniščih, goz- Važno je druženje V Domu upokojencev Domžale stanuje kar 168 stanovalcev, zato je potrebno in nujno, da se združujejo v manjše skupine. Človek potrebuje družbo. Skupina za samopomoč je prijateljska skupina, v kateri se družijo ljudje, ki imajo nekaj skupnega. V našem domu smo poleg ostalih skupin za samopomoč, ki že delujejo v okviru doma, organizirali tudi mešano skupino. Mešano zato, ker to skupino sestavljajo stanovalci doma in zunanji člani. Voditeljica je socialna delavka Glavni namen te skupine je medsebojno povezovanje starejših ljudi v domu in tistih, ki še živijo v domačem okolju. V skupino je vključenih sedem stanovalk in dva stanovalca doma ter dve gospe, ki nas enkrat tedensko obiščeta v domu. Izmenjujejo si mnoge izkušnje: stanovalci doma vedo povedati marsikaj zanimivega o življenju v domu, o raznih dogodkih in pripetljajih ter interesnih dejavnostih ip družabnih srečanjih, ki so jih deležni v domu. Mnogokrat se pošteno nasmejimo. Tudi gospe, ki še ne stanujeta v domu, povesta veliko zanimivega o svojem življenju ter vsakdanjih stvareh. Glavna dejavnost, ki poteka v skupini je pogovor: vsakdo lahko pove kaj o sebi, o svojem otroštvu, življenju. Vedno kaj novega slišimo in izvemo. Pogovarjamo se o aktualnih temah pri nas in v svetu. V skupini ima vsak priložnost, da kaj pove, vpraša. Pogovarjamo se o različnih temah: o poklicih, ki so jih člani skupine opravljali v svojem življenju, o življenju nekoč in danes, o različnih navadah in običajih, o srečnih in manj srečnih dogodkih, ki človeka doletijo skozi življenje. Če pa je kakšna zgodba le preveč žalostna, hitro kdo pove kakšen vic, da se nasmejimo. Važno je druženje. Malokdaj kdo manjka in takrat ga vsi pogrešamo. Čas srečanja hitro mine. Mešana skupina za samopomoč se je izkazala kot izredno dobra stvar, saj so zunanji člani nekakšna prijetna sprememba med našimi stanovalci. Naši stanovalci pa so za zunanje člane nekaj, česar še ne poznajo prav dobro - direktno se srečujejo z življenjem v domu. Skozi srečanja, ki smo jih imeli do sedaj, smo se že lepo spoznali med sabo. Vsakdo v skupini jc nekaj posebnega in vsak prispeva svoj delček, da se imamo lepo. LIDIJA JANČAR Hvala in srečno! V mesecu avgustu sta iz naše skupnosti odšla dva moža, ki sta kar lep čas skrbela za duhovno oskrbo fara-nov v Dobu in Domžalah. V krajih, kjer sta delovala, so se različno poslovili od njih, pečat svojega dušno pastirskega dela pa sta pustila tudi drugje v dekaniji, tako da se jima za njun doprinos k boljšemu sodelovanju župnij zahvaljujem v imenu vseh, ki so z njima delili tako dobro kakor slabo. Tako g. Vlado Pečnik kot g Damjan Stih, slednji predvsem na področju mladinske pastorale, sta v sami dekaniji pustila veliko in to delo obvezuje sedaj tudi tiste, ki so za njima prišli. Na novih župnijah vama želimo, da se r, n& .i'.,nSf>> rti iif,: >i bosta tako kakor pri nas, čeprav ne ravno pri vseh, počutila domače ter delovala s taksno vnemo, kakor tu, obilo božjega blagoslova ter molitev naj vaju spremlja vse dni. Mogoče pa vajin odhod ponazarja najbolj fotografija sama. Naložil si je križ na ramena ter odšel, njihova dobra dela pa so zapisana. DJD Nataša, dober dan! Le malokdo ne pozna prikupne NATAŠE COTMAN iz Zg. Jarš. Je (ali pa ga je v tem času od najinega pogovora zaljučila) absolventka primerjalne književnosti in slovenistke na FF. Njena posebna zanimivost je moderatorstvo, ki ga izvaja v okviru Socialne akademije, pod okriljem SKI (Slov. katol. izobraženci). Tod deluje že daljše obdobje, prav letos pa je v januarju odšla na dopolnilni (nadaljevalni) študij moderatorstvo na Dunaju. K čemur je botrovalo tudi znanje obeh jezikov. Na Dunaj je odšla z vsebinskimi nalogami in kot pravi »z vsaj 50% svojih osebnih pobud, kar te usmerja v last- Ela Šegina Predstavitev mlade pisateljice na mojo pobudo, a vendarle prostovoljno, vključila v skupino, ki se je pripravljala za vsakoletno Vseslovensko tekmovanje iz materinščine, za Cankarjevo priznanje. Na šolskem tekmovanju je osvojila bronasto, na državnem pa srebno Cankarjevo priznanje, kar je velik uspeh tudi zato, ker sedmošolci tekmujejo skupaj z osmošolci, ki so starejši, imajo več predelanih znanj. Gotovo je vse skupaj, ljubezen do jezika do dobre knjige, pohvale in priznanja .., vplivalo na odločitev, da poskusi napisati knjigo. Sama pravi: »Videla sem razpis in se odločila, da poskusim. Začela sem takoj in ves čas sem nosila zvezek s seboj, na bazen, na morje _. Ko so me obvestili, da je moja knjiga uvrščena med 5 najboljših, sem bila zadovoljna in vesela Vrnjeno besedilo sem Se malo izpopolnila ga s pomočjo staršev pretipkala in oddala zaključila iz oči pa ji je sijala sreča Na vprašanje, o čem je tako mlada deklica razmišljala, ko jc pisala mladinsko povest z naslovom Posnetek za dva pa bo v intervjuju, ki ga pripravljajo sošolci, skušala odgovoriti avtorica sama. Za trud in pogum ji še enkrat iz srca čestitam, v upanju in z željo, da bo svoje spoznanja, razmišljanja in sporočila Se naprej pisno oblikovala in jih v najrazličnejših oblikah posredovala tudi drugim, saj tako bogatimo in zorimo vsi. „ IRENA STARIC Bil je torek, eden tistih običajnih delovnih dni, ko je med odmorom pristopila k meni osmošolka Kla. Obkrožena je bila z nekaj prijateljicami, v rokah pa je držala drobno knjižico. »Tole je za vas,« je tiho in skromno rekla. Vzela sem knjižico, pogledala naslovnico in iskreno čestitala svoji učenki. Ela se je srečna smehljala sošolke in sošolci 8a pa so presenečeni obstali, sklenili krog okrog nas in vsul se je plaz vprašanj. Vse jih je zanimalo in prav je tako, da glasno in ponosno predstavimo Elin uspeh in njo samo, izjemno uspešno osnovnošolko Osnovne šole Venclja Perka, uspešno povsod, pri vseh predmetih, še posebno pa pri slovenščini. Njene misli so bogate, premišljene in ustvarjalne, njeni odgovori pa vedno jasni. Mnogo imenitnih besedil jc že napisala in sošolci so vedno z zanimanjem prisluhnili njenim razmišljanjem in spisom, kajti največkrat je povedala prav tisto, kar so oni mislili, pa niso znali ubesediti. S svojimi poglobljenimi, utemeljenimi in učinkovitimi odgovori in tudi s svojo nevsiljivo prijaznostjo je osvojila vse. V 7. razreda to jc bilo lani, se jc dovih in domu za ostarele, nam pa energije za (ponekod tudi trdo) delo kar ni zmanjkalo. Sumimo, da je bila za to kriva pašteta ki smo jo dobili skoraj pri vsakem obroku. Nekaj pa je gotovo - večkrat bi morali pripraviti podobne tabore, saj skupaj zmoremo veliko več, kot si lahko predstavljamo in od takih srečanj obilico navdušenja ponesemo tudi v domače kraje. Vsak izmed udeležencev tabora zdaj z veseljem zavpije: »Ja, briga me zate in za vso Slovenijo!« MAJA BERTONCEU, eko vidra no osebno gradnjo, s tem pa se tudi razdajaš in prispevaš k osebni rasti drugega ...« Ena izmed posebnosti Socialne akademije, je obstoj tki. medgene-racijskih skupin, to je povezava slušateljev različnih starosti v skupine. »Da je taka različnost skupine posebej vzpodbudna za nekoliko starejše slušatelje, je bilo nadvse pohvaljeno na snemanju TV 1 v maju letos. Taka povezava deluje zelo vzpodbudno. Tudi ti sam dobro veš, saj si na snemanju tako zatrjeval.« Prav prisrčno prikima in se nasmehne. »Spominjam se in tako tudi mislim. Ravnam pa se nekako po izreku: »Starost modrost, mladost ustvarjalnost!« Kavici se približata k ustom, ko spregovori: »Veš, različnost sc hkrati aktivira v eno, neopazno, to pa deluje v utrjevanju trdnosti skupine same.« Natašini pogledi na uro me prepričujejo, da je pred njo nova obveznost. »Samo tole še,« jo potolažim, ker vem, da pozna mojo zgovornost. »Pot, ki si jo zamišljaš pred sabo? Staža bo verjetno že konec!« »Ostajala bom še v moderator-stvu, resno pa me že vleče misel na magisterij!« Le še izročitev fotografij in stisk roke. »Doma jih poglej in nasvidenje v jeseni!« S trdnimi koraki sc razideva. LEON SENGER 5 let nakupovalnega centra Breza Za še prijetnejše počutje je poskrbel narodnozabavni ansambel Pet let je minilo od odprtja nakupovalnega centra Breza v Domžalah. V tem času je pridobil ne samo na številu kupcev, ampak tudi na kvaliteti. Skrb za kupca oziroma ponuditi mu na enem mestu čim več, je nekako glavni ter vodilni moto centra, v kar se lahko sami prepričate z obiskom le tega. S svojim delom ste že dokazali, kakšen naj bo pristop do strank in v naslednjih letih se tega načina kar oklepajte, dodajte pa mu Se ščepce novosti. DJD ONAON Ljubljanska cesta 72 Domžale Bogato barvita jesen je odela v svoj topli plašč vse okrog nas. Tudi najnovejše kolekcije modnih, ženskih in moških oblačil v prodajalni ONA ON, ki jo v Domžalah najdete na Ljubljanski cesti 72. V njej bomo našli ženska in moška oblačila najbolj znanih slovenskih proizvajalcev, vseh številk. hkrati pa vam bodo prijazne prodajalke ponudile različne moderne pletenine, moderne dodatke in raznovrstno usnjeno galanterijo, ki je obogatila ponudbo v zadnjem času. Obiščete jih lahko vsak dan od 9. do 19.30., ob sobotah pa od 8. do 13. ure Skoraj vsak mesce vas v prijetno urejeni trgovini čaka katero od številnih presenečenj, navadno v obliki ugodnejših cen več sto artiklov, ali pa v obliki popusta. Tako vam ob nakupu nad 10.000,00 sit omogočijo 5 odstotni popust, še en- krat toliko odstotkov pa vam bodo odšteli, čc boste pri njih nakupili za več kot 50.000,00 sit - ne glede na način plačila Tudi pri načinu plačila bodo v okviru možnosti upoštevali vaSc želje: plačilo na trajnik, plačilo na različne kartice in še kaj se boste lahko dogovorili. Se posebej opozarjajo na bližnje praznične dni, ko vas bo v njihovi prodajalni poleg bogate ponudbe čakala še kakšna ugodnost. Obiščite jih in se prepričajte! stran 11 HITOVO SEJMARJENJE Fotoreportaža HIT-ovo sejmarjenje 2001 Ena izmed prireditev, ki vsako leto privabi številne obiskovalce v center našega mesta, je HIT-ovo sejmarjenje, ki ga je tudi letos naša radijska postaja pripravila 15. in 16. septembra 2001. Številne stojnice ter pester zabavni in glasbeni program, v katerem so marsikaj zase našli tudi najmlajši, so zlasti v soboto privabili številne obiskovalce, ki jih je bilo v nedeljo zaradi slabega vremena precej manj. HIT-ovo sejmarjenje se je v sobotnem dopoldnevu začelo z nastopom skupine Planšarji, ki je razveselila zlasli ljubitelje narodno zabavne glasbe, mladi pa so na svoj račun prišli ob nastopu vse bolj popularnega Sehastiana. medlem ko je bil nastop Obvezne smeri všečen vsem generacijam. Popoldanski del Vodenja je od dopoldanskih, Mirjani in Tanje, prevzel 1'ečo in ob začelku popoldneva smo lahko zaploskali zmagovalcem letošnjih Melodij morja in sonca, Yiihubandi, kateri so kot rdeča nit sledile obrtniške igre s pokroviteljem SAM Domžale: v spretnostih so se pomerili zidarji, krovci in pleskarji, vmes pa smo lahko zaploskali skupini Konlrabanl, Domžalskim rogislom, katerim je bil nastop s prijatelji v okviru sejmarjenja delček praznovanja desetletnice, predstavila se je pevka Jasmina Cafnik, zvečer pa smo lahko prisluhnili le delu glasbene skupine Pop design, saj je drugi del zbolel. Prijeten sobotni večerje zaključila skupina Mam bo Kings. Nedeljsko jutro z grozečimi črnimi oblaki in napovedjo dežja ni obdalo nič dobrega, kljub lemu pa je voditeljica Reza s čarodejem in žonglerjem Tonijcm Ja-ba-daba-du zbudila zlasti mlajše obiskovalce sejmarjenja. To sc je nadaljeval z naslopom T'oxy Icens. za njimi pa so zaigrali Medvoški muzikantje. Popoldne, ki je bilo mrzlo in deževno, je skušal ogreli Ansambel Tinela Sla-reta, nadaljevanje obrtniških iger in torta velikanka, ki so jo naredili v Slaščičarni Onger v Trzinu in z njo skušali ogreti prezeble in mokre obiskovalec. To so poskušali tudi The Drinkers s tradicionalno dobrim programom, pomerile so se avlošole pred pokroviteljstvom I sliorni Sniarcc, razglasili so naj stojnice, nato pa je bilo sejmarjenja skoraj konec, saj je dev in mraz pregnal skoraj vse obiskovalce Tudi letos je bila sopokiovilcljica IIIT-ovcga sejmarjenja Občina Domžale. Komisija za turizem je tokrat k sodelovanju povabila vsa turistična in nekatera druga društva. Povabilu se jc odzvalo devet razstavljavcev, ki so na svojih stojnicah predstavljali svoje dejavnosti, pripravili pokušino izdelkov, na osrednji »občinski« Stojnici pa so sc številni obiskovalci ob pomoči prijaznih deklet oskrbeli s številnimi prospekti, zloženkami, pa tudi zemljevidi, med katerimi jc bilo tudi precej turistično informativnega gradiva iz drugih občin. Ob tem pa se je pokazalo, da jc gradiva premalo in ga bo potrebno še dopolniti. Tudi letošnje l lil-ovo sejmarjenje je kljub slabemu vremenu pokazalo, da takšne prireditve v naši občini potrebujemo. Potrebujemo pa še več stojnic s predstavitvijo naše dediščine in dejavnosti društev - zlasli s področja lurizma ter dejavnosti, ki SO zanimive za obiskovalec. Združenje ekoloških kmetov »Zdravo življenje« se je tokrat prvič predstavilo na IIIT-ovem sejmarjenju. Združenje skrbi za o/.aveščanje tako pridelovalcev, k<»l porabnikov da je hrana, ki jo pridelujejo, zdrava in kvalitetna. O tem se je prepričala tudi županja. Turistično društvo Jaršc-Rodica je s predsednico gospo Nevenko Narobe, tako kot lani, ludi letos presenetil« številne obiskovalce z zdravilnimi čaji in zelišči, ki so jih pakirali v ročno narejene posodice, njihova stojnica pa je bila tudi sicer čudovito urejena z rožami. Teh ne manjka tudi na njihovih kozolčkih, ki so jih za dobrodošlico postavili oh prihodu v KS Jarše- Kodira. Postregli so tudi s čaji, katerih mešanico so pripravili iz zdravilnih zelišč, ki so jih nabrali sami. Turistično rekreativno društvo Ronilo smo doslej poznali predvsem po tradicionalnih prireditvah, ki v Žeje in na Sveto Trojico privabijo številne obiskovalce. okrat pa so mi IIIT-ovem sejmarjenju prvič predstavili lickanje in izdelovanje predpražnikov in drugih izdelkov iz lit"-kanja. Gospa Mihaela Pirnat iz Doba in gospa Polonca Ravnikar s Sv. Trojice sta pokazali, da je lickanje še kako uporabno in da tudi po njuni zaslugi nekaterih stvari ne bomo pozabili. Ob tem zapišimo. da so se Ravnikarjeve s svojimi pridelki predstavili tudi v okviru Združenja ekoloških kmetov. Turistično društvo Radomlje je tokrat predstavljalo dva dobitnika letošnjih zlatih plaket Razstave dobrot slovenskih kmetij na Ptuju. Gospa Ivanka Brodar je številne razveselila s svojimi krofi ter orehovo in makovo potico, za katero je prejela zlato plaketo, gospa Barbara Nastran pa je priporočala odličen domači jabolčni kis, ki se lahko pohvali že z več zlatimi plaketami, ter predstavljala jabolčni kis kot odlično zdravilo. Tudi tokrat nismo pozabili na predstavitev slamnikarstva, po katerem našo občino najbolje poznajo. Gospa Joži Košak je v nedeljo dopoldne pridno šivala slamnike in druge izdelke iz slamnatih kit in bila deležna številnih vprašanj in pozornosti obiskovalcev, fotografirali pa smo jo skupaj s predstavnicama Društva narodnih noš Domžale. Na stojnici Občine Domžale so prijazne študentke turizma oba dneva pridno dajale informacije o turistični ponudbi naše občine. Številne zloženke, prospekti, zemljevidi, razglednice - tudi iz sosednjih občin, so našli proslor v torbicah in žepih številnih obiskovalcev. Večina si je želela, da bi na stojnici našli še več zemljevidov in turistično informativnega gradiva, pohvalili pa so, daje občina založena tudi s propagandnim gradivom od drugod. DEMETER je najuglednejša mednarodno zaščitna blagovna znamka, ki potrjuje, da sle kupili zdravo, s potrebnimi snovmi in energijo prežeto hrano, pridelano z veliko ljubezni in oh spoštovanju naravnih zakonitosti. Tokrat sta na stojnici DEMETER svoje kvalitetne, naravne in zdrave izdelke predstavljali dve kmetiji: Cejhnovi iz Doba in Maložetovi iz Kraš-nje. Zbudili sla veliko zanimanje, vse ljubitelje tovrstne hrane pa obveščamo, da boste obe DEMETER kmetiji / njihovimi pridelki in izdelki lahko vsako soboto našli na parkirnem prostoru ob ljubljanski cesti (v bližini trgovine PIKA). Poiščite jih in se prepričajte, daje njihov slogan: 01'.-MI 11 K, da nas bo življenje imelo rado danes in jutri, uresničljiv. Moj pogled Hitovo sejmarjenje Hitovo scjinarjcnjc! Ali je lo stj-marjenji' v pomenu »sejem bil je živ«? V soboto, 15.9. 2001 smo se polni pričakovanj odpravili na Hitovo sejmarjenje. kjer smo doživeli presenečenja... pa vendar je bik) nekaj svetlih točk. Občina Domžale se je kljub naglici dobro pripravila na sejmarjenje. Stojnica Občine Ižomžalc se je predstavila kol »Turistično Informativni Center«, katerega, mimogrede, že nekaj časa nestrpno pričakujemo, kjer so se mimoidoči lahko informirali o turistični ponudbi Ižomžal z okolico Na voljo so bile različne brošure, zemljevidi, prospekti in letaki, ki so hitro pošli, s čimer se je pokazal presenetljiv interes občanov Sama predstavitev občine je bila sestavljena iz desetih stojnic, na katerih sta sc predstavili bio-kmeliji. ki sta prodajali svoje lastne pioizvode; društvo narodnih noš. čebelarsko društvo Domžale s proizvodi iz medu Kljub sedmim registriranim luris-tičnim društvom so se predstavili samo trije, in sicer: Turistično društvo Jaršc-Rodica, Turistično društvo Radomlje in Turistično društvo Žeje. ki jc pripravilo zelo dobro predstavitev ličkanja koruze in pletenje predpražnikov. Poleg tega smo lahko občudovali pristno pletenje slamnikov, po katerem jc Občina Domžale znana. Vsaka stvar pa ima dobro tri slabo stran, slednja se je pokazala kot zvezda Severnica mi najbolj jasnem nočnem nebu. Sejmarjenje je druženje ter predstavitev dejavnosti občanov, sejem pa je komercialno obarvano dogajanje, kar pa smo doživeli v Domžalah. Na sejmarjenje ne sodi prodaja tekstila, bižuterija na metre _ skratka, potrošni material, katerega cene se lahko primerjajo s cenami v trgovinah. Ali smo želeli »bolšji sejem«'' Prepoznavni izgled sejmarjenja naj bi bile enotne stojnice, ki izražajo loplino, domačnost in gostoljubnost razstavi ialcev. Na njih naj bi se predstavljale predvsem stare obrti in njihov razvoj od začetka do današnjih dni in sicer z območja domžalske ob-Cine. saj so Domžale in okolica poznane po podjetnih obrtnikih žc \/ davnih časov. Predstaviti bi sc morala kulinarična ponudba gostiln, kajti pleskevjec in ćevapčići nikakor ne sodijo na sejmarjenje Zakaj skrivamo svoje adute, kol na primer rokovnjaški golaŽ.T.' Tudi kotiček, namenjen otrokom, jc bil sicer zelo pester, vendar, razkošje za starše Nadomestili bi ga lahko z raznimi družabnimi igrami s pomočjo animatorjev. katere bi bile tekmovalnega duha in nagrajene s simboličnimi nagradami. Za popestritev samega dogajanja - saj je to vendar sejmarjenje - bi lahko uvrstili tudi nastope folklornih, plesnih skupin, godb. različnih šporlnih društev in umetnostih delavnic. Namen tega bi bik) osveščanje ljudi, kako lahko prebijejo prosti čas Zaključek sejmarjenje bi bil izbor najizvirnejse stojnice. Vsa pohvala pa velja idejnemu vodji. Radiu I ITT. ki jc s še enim sej-marjenjem prebudil vse bolj zaspane Domžakv Izkupiček svojih promocijskih artiklov je namenil v dobrodelne namene, kar jc drugim lahko za zgled. ŠTUDENTKE TURIZMA Društvo podeželskih žena in deklet, o katerem ste lahko brali v prejšnji številki našega glasila, je na stojnici predstavljalo kmetijske pridelke ler druge dobrote svojih članic, ki se trudijo, da hi tako naključni obiskovalci, kot kupci, spoznali njihovo delo na kmetijah in skrb za zdravo pridelovanje ... Čebelarsko društvo Domžale je reden gost na sejmarjenju in tudi tokrat njihovi člani niso manjkali. Ko-dermanovi so največ skrbi namenili seznanjanju obiskovalcev s kontrolirano pridelavo medu v Sloveniji, ki je od letos zaščitena z blagovno znamko. Velikanska torta, ki so jo naredili v slaščičarni ONGER v Trzinu, ni dolg« ostala cela. Turistični krožek na Osnovni šoli Rodica ima za sabn že številne uspehe na tekmovanjih s tega področja, posebej veseli pa so tudi sodelovanja s Turističnim društvom Jaršc-Rodica. Mladi so na svoji stojnici predstavili številne izdelke in projekte s tega področja. Zaradi velikega zanimanja 24. novembra 200J dva koncerta Citrarka Tanja Zaje Zupan tudi letos vabi Najbrž se ljubitelji glasbe citrarke Tanje Zaje Zupan še spominjajo prvega koncerta oz. zabavnoglasbene prireditve, s katero je pred osmimi leti Tanja napolnila halo Komunalnega centra v Domžalah. Nato je leto za letom med nas pripeljala najbolj znane slovenske glasbenike, ki so pod vodstvom najpopularnejših voditeljev, se še spomnite Stojana Auerja, Miše Molk in Belke Suhelj pripravljali prijetne nepozabne večere. Tudi letos ne bo nič drugače, le da sc je Tanja odločila, da zaradi velikega zanimanja 24. novembra 2001 pripravi kar dva koncerta: ob 16.30 in ob 20. uri. Letos bo prireditev vodil eden najpopularnejših voditeljev humorist Geza, tako da smeha resnično ne bo manjkalo, svoj nastop na koncertu pa so žc najavili stari znanci: Kora-do in Brandv, Oio Pestner, Slane Mancini, The TvvitlS, Ansambel Mira Klinca, Gamsi, Jožica Svete, Alenka Kolman, Marjan Zgonc in drugi, manjkali pa ne bosta niti udeleženka letošnje evrovizijske popevke Nuša Dcrenda ter zmagovalke »Slovenske popevke Foxy Teens. Vstopnice sc poleg običajnih prodajnih mest dobijo pri sindikalnih poverjenikih v podjetjih, v Domžalah tudi v trafiki Vele. Ob dveh kupljenih vstopnicah dobite Tanjino CD ploščo. Eden izmed pokroviteljev je tudi HOTEL KRONA v Domžalah, kjer sc bo kuharski mojster Tine Bibič za vse nastopajoče posebej potrudil. TANJA vabi na koncert in hkrati obljublja presenečenje za izžrebane bralce Slamnika Zalo v prihodnji številki ne prezrite rubrike ZA NAGRADE. V BESEDI IN SLIKI stran 12 Techuana 2001 -brez meja Kot vsako leto smo taborniki iz Rodu skalnih taborov tudi letos organizirali letno taborjenje, tokrat smo tabor postavili v Stavci vasi pri Žužemberku. Nekaj domžalskih tabornikov pa se nas je to poletje podalo na posebno dogodivščino. Skupaj z več kot 400 taborniki iz vse Slovenije smo se udeležili desetdnevnega mednarodnega tabora TECHUANA na avstrijskem Koroškem. Tam smo se srečali s taborniki in skavti iz Avstrije, Bavarske, Italije, Luksemburga in eelo Amerike. Tudi brez prijetnih igric ni šlo Na pot smo se iz Domžal prek Ljubljane do Jesenic podali z vlakom, od tam pa nas jc do tabornega prostora odpeljal avtobus. Domžalsko odpravo sla sestavljala dva voda: vod »Levi« - sestavljajo ga fantje, ki so pred taborjenjem končali 4. razred, ter »Panterjeva banda«, fantje, ki so zaključili osmi razred na OS Rodica. Prostor, na katerem smo taborili, jc ob našem prihodu izgledal precej klavrno. Ogromen prazen travnik, gozd pa daleč na obrobju. In žgoče avgustovsko sonce. Otovorjeni z vso potrebno opremo (poleg osebne pri ljage smo morali s seboj Vele Domžale Modna revija z Natalijo Verboten Tradicionalna modna revija, na kateri nam VELE skupaj s svojimi dobavitelji vsako leto predstavi je-sensko-zimske kolekcije oblačil in obutve, je tudi letos privabila številne gledalce in gledalke, ki so z stavljale oblačila večjih številk. Za popestritev sta poskrbeli dve plesni skupini in pa posebna gostja, Natalija Verboten, ki se jc predstavila s svojimi najnovejšimi hiti. Napovedovalec, Janez Dolinar, nas je vodil od blagovne znamke do blagovne znamke in povabil, da si vsi gledalci in gledalke naslednji dan v vseh trgovinah VELE predstavljena oblačila tudi kupijo - po ugodnejših cenah. Svoja oblačila, obutev, nogavice, modne dodatke, torbice pa tudi kozmetične izdelke so predstavljali: Mura, Labod, Gorenjska oblačila, Elkroj, Kroj Lisca, Beti, Calida, Schicsser, Komet, Skiny, Playtex, Cacharcl, VVonderbra, Rasica, Murphy&Nye, Lian, Mini club Jut-ranjka. Polzela, Cavita, 1 "asca, Va-nilia, Navigarc, Micoll, Tommy Hilfiger. VVampum, Montcfiorc, Emona Obala, Krka, Taurus, Za-ja De lux, Toko zanimanjem spremljali predstavitve oblačil in obutve, pa tudi modnih dodatkov, ki naj bi jih nosili letošnjo jesen in zimo. Manekeni in manekenke so nas za začetek ogreli z raznovrstnim spodnjim perilom, kateremu so sledila ostala oblačila. Posebej so bili veliko aplavza deležni najmlajši manekeni in manekenke, z. zanimanjem pa smo si ogledali tudi manekenke, ki so pred- Domžalski taborniki smo postavili ogenj za zaključni slovesnosti celotnega mednarodnega tabora. pripeljati ludi šolorc, vrvi pa opremo za kuhanje in nekaj hrane) smo sledili organizatorju, ki nam jc nekje sredi travnika pokazal prostor, kjer naj bi si naredili bivališče. Hitro smo začeli z delom in postavili šotore, jedilnico Icr majhno ognjišče, ki jc deset dni predstavljalo našo kuhinjo. Tudi drugi udeleženci tabora so pridno postavljali svoje šotore in druge taborne objekte. Proti večeru se je tako od roba do roba travnika že raztezalo veliko pisano .naselje. Na postavljenem ognjišču smo si skuhali zasluženo prvo večerjo, sc šc malo razgledali po taboru in spoznali nekaj novih sosedov, potem pa sc utrujeni in polni vtisov kar kmalu zavili v spalne vreče Naslednji dnevi so bili manj naporni in šc bolj zanimivi kot prvi. Čeprav se zaradi velikega šlevila udeležencev (vseh skupaj nas jc bilo okoli tisoč sest-sto) nismo mogli udeležiti vseh aktivnosti, ki so jih ponujali organizatorji, smo vseeno vsak dan počeli kaj zanimivega. Z avtobusom smo se odpravili v bližnji Minimundus, plezali smo v pravih plezalnih stenah, si privoščili umirjeno vožnjo z ladjico po Vibskcin jezeru ali pa z gumijastimi spccdboati avstrijske vojske divjali po reki Dravi. Z avtobusom smo se lahko podali tudi na ogled zanimivosti Koroške, pa v Italijo in Slovenijo, peš pa smo se lahko udeležili bolj zahtevnih gorskih izletov in hajkov. Kopali smo se v kopališčih na Baskem jezeru, ki je bilo od tabora oddaljeno za dobro uro hoje. A tudi kadar smo ostali v taboru, nam ni bilo nikoli dolgčas. Dovolj nas je zaposlilo že samo kuhanje na odprtem ognju. V kuharski knjižici Tcchu-ane smo lahko našli recepte zanimivih mednarodnih jedi - npr. chili con car-nc, tortelini s pršutom, slivovi cmoki, polnjeni kalamari... Seveda pa smo si obroke lahko pripravljali tudi s pomočjo lastne domišljije in iznajdljivosti. Sestavine smo z vodovo nabavno knjižico sami kupovali v tabornem »euromar-ketu«. Sicer pa je na tabornem prostoru vedno potekalo veliko aktivnosti. Avstrijska vojska nam je prikazala preživetje v naravi, preizkusili pa smo lahko tudi njihove radiokomunikacijske naprave, s katerimi smo se pogovarjali prek celega tabora. Vod slovenskih tabornikov nam jc pripravil tudi zahtevno in predvsem blatno progo preživetja, vod pionirjev (specialistov v grad- nji pionirskih objektov) pa nam je iz lesa in vrvi postavil vrtiljake in gugal-nice, na katerih smo sc lahko zabavali v času igralnih uric. Ves čas so se na različnih koncih tabora N E o o o k O ■o 3 Varate domžalskega kulturnega hrama odprta v svojo četrto sezono Jeseni pobiramo darove, ki nam jih podari mali narava. Ni nam jih podarila kar tako. Darovi so rezultat naših odnosov do narave. Torej smo le mi sami krivi in »krivi«, da so darovi bogati ali pa ne. Tudi darovi, ki nam jih ponuja bogato obložena miza kulture, so rezultat našega odnosa do kulture. Ampak namignem pa le lahko, da bo letošnja jesen zelo bogata. V oktobru bomo gostili »Večna mladeniča« gledališko predstavo, kije marsikomu znana tudi po le dveh filmskih verzijah, v Domžalah pa jo bomo v novi gledališki uprizoritvi lahko videli prvi v Sloveniji. Predsta- va bo kasneje na sporedu v Gledališču Komedija v BTC Ljubljana, v naslovnih vlogah pa bomo lahko občudovali dva izvrstna in vrhunska igralca, to sta Dare Valič in Aleš Valič. Pravo doživetje za ljubitelje ruskih romantičnih balad pa tudi ciganske glasbe bo nastop Mar Django Qyarteta. Prepustili se bomo lahko liričnim melodijam in bogatim izpovednim besedilom. Oktobrski gost Galerije Domžale pa je Kamničan Dušan Lipovec, ki bo prav v naši galeriji prikazal nekaj svojih najnovejših slik, ki so ustvarjalno povezale njegov odnos do narave. Koledar prireditev -oktober 2001 za otroke sobota, 13. oktober 2001 ob 10.00 uri za IZVEN llnns Christian Andersen: SVINJSKI PASTIR lutkovna predstava, Lutkovno gledališče FRU FRU, Ljubljana Če bi bili vi princeska ali bi raje imeli vrtnico z groba, ki vam jo pošilja neznani princ ali punčko, ki reče mama? Naša princeska sije zaželela punčko in tudi slavčevo petje je ni moglo potolažiti. Užaljen zaradi zavrnitve, ker princeska ne razume pomena njegovih daril, jo odrasli princ sklene kaznovati. Preoblečen v umazanega svinjskega pastirja izdela lonček s kraguljčki in pojočo skrinjico. Igrački sta ji na moč všeč in pastir dobi v zameno zanjo poljubčke ... sobota, 27. oktober 2001 ob 10.00 uri za IZVEN S. Gemmel - N. Herlec: NEKOČ JE BILA ... lutkovna predstava, Lutkovno gledališče Tri, Kranj Nekoč je bila ena čisto majhna miška, kije zelo rada brata pravljice. Ampak kaj, ko v gozdu, kjer je živela, ni bilo nikjer miru, da hi lahko v miru brala. Kajti pri branju te ne sme nihče motiti. In kaj se je zgodilo potem ? Kaj bi storili vi, da bi lahko v miru brali? Če si boste ogledali predstavo, boste videli, kako se tak problemček ali pa kar velik problem lahko reši. lil eda t išče četrtek, 11. oktober 2001 ob 20.00 uri - za abonma ZELENI in IZVEN torek, 23. oktober 2001 ob 20.00 uri za abonma RUMENI in IZVEN NeU Simon: VEČNA MLADENIČA Kulturno društvo Za-druga. Ljubljana skuša svojega ostarelega strica, nekoč slavnega komika, ponovno spravili pred kamere. Težava je le, da je ta s svojim dolgoletnim in nezamenljivim soigralcem na smrt sprt. Vendar nečimrnost, nostalgija in obet lepega zaslužka starca le spravi skupaj do prvih obnovitvenih vaj. Kljub celi gori nerešenih usedlin starih zamer, se nekako prebijeta do snemanja legendarnega zdravniškega skeča. Med snemanjem pa med strastnim prepirom strica zadene sčrna kap. Med okrevanjem je še vedno stari zajedljivi humomi in provokativni striček Willie. Bolezen omogoča nečakinji, da ga spravi v dom za ostarele igralce, kjer se igra poetično in nostalgično konča. - Izvrstna literarna predloga, ki velja za brodvva-v.sko klasiko - duhovita nostalgična komedija z elementi melodrame in odlično igro protagonistov, režija: Vojko Zidar igrajo: Dare Valič, Aleš Valič, Nina Valič, Irena Prosen glasba sobota, 13. oktober 2001 ob 1H.00 uri za IZVEN TRI ŠOLE ZA TRI ŠOLE dobrodelni koncert Program dobrodelnega koncerta bo pripravil umetniški vodja tabora »Glasbeni julij na obali« prof. Tomaž Lo-renz s svojimi kolegi mentorji in izbranimi udeleženci tabora. Učenci Osnovne šole Roje v Domžalah, šole s prilagojenim programom, ter Zavoda Janeza Levca v Ljubljani pa bodo prispevali ročno izdelane voščilnice. Z zbranim denarjem bodo omogočili dodaten nakup učnih pripomočkov za otroke z gibalnimi in govornimi motnjami na obeh šolah ter enoletno štipendijo najboljšemu udeležencu tabora Glasbeni julij na obali 2001. Organizator: Soroptimist Internacional klub Ljubljana sobota, 20. oktober 2001 ob 20.00 uri za IZVEN MAR DJANGO OUARTET promocijski koncert ob izidu zgoščenke »Vals Boston« Najprej je, pred desetimi leti, Vitalij Osmačenko (pevec in ritem kitarist) posnel svojo prvo ploščo v Sloveniji. K sodelovanju je povabil violinista Sašo Olenjuka in sta v dobro ujetem duetu Mar Django izvajala predvsem rusko-cigan-ske balade in romance. Kasneje je prišlo do sodelovanja z Zoranom Predinom in do ustanovitve kvarteta, ki je letos posnel album z naslovom Vals Ambiciozna televizijska producentica in drugorazredna igralka na robu eksistence Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50. Rezervirane vstopnice je potrebno prevzeti najkasneje do pol ure pred pričetkom prireditev, sicer jih posredujemo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega doma! Prosimo Vas, da ne zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo Vas, da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Bernika, kije odprt vsak delavnik od 16. do 19. ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko s prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih. Boston. Album je dobitnik Zlatega petelina 2001 v kategoriji 'Najboljši album šansona'. ki ga bodo predstavili v Domžalah. Gre za mešanico liričnega šansona in gipsy svvinga, ki dopušča predanost bogatemu in izpovednemu besedilu. Slišali bomo trpke sladke pesmi, kijih verjetno še nismo slišali, a se nam bodo zdele blizu. galerija domzale razstavlja: DUŠAN IJPOVEC akademski slikar Dušan Lipovec je bil rojen leta 1952 v Kamniku, kjer tudi sedaj živi in ustvarja. Diplomiral je leta 1977 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Andreju Jemcu, kasneje pa se je izpopolnjeval tudi v Kanadi. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in likovno publicistiko, občasno tudi s kiparstvom, fotografijo in oblikovanjem ter likovno opremo javnih prostorov. Je član 'ZDSLU in Slovenskega društva likovnih kritikov, v svoji bogati slikarski karieri je veliko razstavljal. Izdal je tudi knjigo Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi ter prejel vrsto nagrad. Kot sam pravi je njegovo slikanje odziv na okolje, v katerem živi in dela. Razstava bo odprta do 2. novembra 2001. Galerija je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Vstop prost. oktober 2001 Nedelja 7 gledališka pred\la\a NeU Simon: VEČNA MIADENIČA Kulturno društvo Za-druga. Ljubljanav 19.00 IZVEN torek 9 lutkovno predstava H. t. Andenen: KAKOR NAPRAVISTARIJE VEDNO FRA V Lutkovno gledalište Maribor 9M in 10.45 abonma URŠA 1 in URŠA 2 sreda 10 lutkovna predstava H. C. Andenen KAKOR NAPRA VI STARIJE VEDNO PRAV t Mikavno gledalište Maribor 9. in 10.30 abonma JANKO in METKA sreda 10 končen ARIJE IN DUETI17. VERDIJEVIH OPER 0. Graeelj • sopran, Z Perger - bariton, t. Švaru - klavir 20.00 abonma MODRI in IZVEN četrtek 11 odpnje razstave ■ Galerija Domzale - odprto do 17. 10. 2001 MEDOBMOČNO SREČANJE FOTOFHMSKIH SKUPIN GORENJSKE organizator JSKIJ). 01 Domzale I9.IZVEN00 Četretek 11 gledališka predstavu NeU Simon. VEČNA MIADENIČA Kulturno društvo /u-druga. Ljubljano ln I7.VI.N 20.00 abonma ZELENI petek 12 končen lledntg Swimberghe - klarinet, Zollan Peter ■ klavir organizacija: Glasbena šola Domzale 20.00 IZVEN sobota 13 lutkovno predstava H. C. Andenen: SVINJSKI PASTIR Lutkovno gledalište FRU, FRU. Ljubljana 10.00 IZVEN sobota 13 dobrodelni končen TRI ŠOLE ZA TRI ŠOLE Organizacija: Soroptimist International klub Izubijana IH.00 IZVEN čatrtek 11 odprtje razstave - Galerija Domžale, odprto do 2. novembra 2001 DUŠAN IJPOVEC razstava odprta do 2. nifvembra 2001 mm IZVEN sobota 20 promocijski končen MAR DJANGO OUARTET ob izidu zgoščenke Vals Boston 20.00 IZVEN torek 23 gledališka predstava NeU Simon: VEČNA MIADENIČA Kulturan društva /n druga. Izubijano 20.00 abonma RUMENI in IZVEN sobota 27 lutkovna predstava S. Gemmel - N. Herlec: NEKOČ JE BHA lutkovna gledalište Tri Kranj 10.00 IZVEN POKROVITELJ SEZONE 2001/2002 (fO j banka domzale V^_^/ Banka za vas km Jlfca Razstava v Modri galeriji Nina Dorič: Večerno nebo Ljubezen do svobodne in pristale narave, pridobitev lirične rahločutnosti za pokrajino v njeni stalnostni in spremenljivosti, sta vrednoti, ki ju naj -demo v slikah mlade umetnice Nine Dorič. Je dobra poznavalka narave, zna ujeti značilne gibe sončnega zahoda in zore. Gore, gozdovi, morje in nebo vzbujajo melanholično občutje neskončnega, prizori pa so zasičeni s svetlobo zore ali sončnega zahoda. Platna ji predstavljajo počitek. Kako Nina slika? Z oljnimi barvami širokega barvnega spektra slika, kar čuti, slika podobo svojega notranjega sveta - romantičnost, umirjenost, morda celo beg pred resničnostjo. Njena glavna upodobitev jc narava s svojimi odsevi. S poetično mirujočimi oblaki prepredeno nebo ter hladna hribovita ali gozdnate krajina pod njim sla prisotna na skoraj vseh slikah. Topla svetloba, ki * lesketa v mirnih oblakih in na gladini morja, ustvarja sanjski občutek brezčasnosti. Nebo, ki simbolizira neskončnost, nekaj nedosegljivega, jc Horda kazalo stanje človekove zavesti, njegovih najglobljih lezenj, ki 80 razpete med veseljem, optimizmom ter med žalostjo, tesnobo. Sc Posebej v kasnejših delih čutimo čustveni naboj, ki ga nosi v sebi in Ppmeni plod njenega sanjskega videnja. Kot jc zc omenil znani f rancoski slikar Corot: »Ne iSčem, samo ča-kl>m«, tako bi lahko rekli, da tudi Nina Dorič pod takim navdihom iSčc dialog med seboj in upodabljajočo naravo. •z del mlade slikarke jc videti, da Drcizkuša razne tehnike in povezo- vanje barv - način gledanja z velikimi masami svetlobe in sence, ki prav lako omogoča, da sc gledalčevo oko premika po prizoru in prodira vanj. Poteza čopiča razkriva natančnost, jasnost ter prelivanje barv. Uporablja kontrastno kombinacijo intimno učinkujoče temne barve (mešanica temnih odtenkov modre, zelene, črne barve) z zarečimi rdečinami. Prav s svetlimi odtenki slika pridobi na svoji intenzivnosti v kontrastu s temno, zaspano naravo. Spokojne gozdove in odprta prostranstva gozdnih površin slika v pretežno modri barvi, ki je v svojem pomenu skrivnostna, pomirjajoča Icr pomeni duhovitost, nostalgičnost in spremenljivost. V nasprotju te pa stojijo svetle barve, kar jc znak radosti. Popestritev razstave slik s sončnimi zahodi jc bila Sc večja z raslav-Ijcnimi maketami ladij Braneta Ccrar-ja. S tovrstnim konjičkom, ki zahteva veliko mero potrpežljivosti in predanosti sc ukvarja zc mnogo let. Vsak model ladij predstavlja pomemben kamenček v mozaiku svetovne pomorske zgodovine. KATARINA RUS Bogastvo slovenskega jezika Nesreča in nezgoda Glede na številne odmeve v časopisih na ti dve slovenski besedi se strinjam s tistimi, ki zagovarjajo staro in »zasidrano« besedo NESREČA ali PONESREČITI SE. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika pod geslom NESREČA piše: dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev. Geslo NEZGODEN pa usmerja v: nesrečen. Slovenščina sloni na glagolih. Zato je smiselno, ko preberemo: ponesrečili so se z letalom, helikopterjem, avtomobilom, s kolesom ali čolnom. Ponesrečijo se tudi traktoristi, hribo-lazci in jamarji. Čim je človek ali več ljudi mrtvih, jc to NESREČA. Zato ne moremo reči: letalska nezgoda -150 ljudi jc mrtvih, ali pa da se jih jc toliko ponezgodilo. Če pri kakršnemkoli hujšem prometnem pripetljaju ponesrečenec ostane živ, pa je smi-sclcn naslov zapisa: sreča v nesreči. Vsak dan poslušamo, beremo in se pogovarjamo o nesrečah - majhnih, velikih, katastrofalnih, o nesrečah v rudnikih, gorah, v zraku, na vodi in v njej. na cestah in železniških tirih. O nesrečah so živi Številni slovenski pregovori. Tudi prva slovenska povesi ima naslov Sreča v nesreči. Prometna nezgoda je trk avtomobilov, ko so zbiti odbijači ali žarometi. Delovna nezgoda je, če stroj delavcu stisne prst; Športna, če si tekmovalec zvije ali zlomi nogo; nezgoda jc tudi, če koga ugrizne pes. da mora zaradi tega k zdravniku. Pri vsem tem je izgovor, da v bolnišnici deluje samo nezgodni oddelek in da imamo še nezgodno zavarovanje, lahko razložljiv. Slovenščina jc živ jezik in si pri izrazoslovju pomaga z nadomestnimi besedami ali pojmi. Prvič, iz potrebe. Na primer: kokoš nese jajca, vendar jih iznese. En kovač konja kuje; v resnici ga podkuje. Ker jc PODKO- VATI samo dovršnik, ga »nadomešča« nedovršnik KOVATI. Namesto PODKOVAČNICE imamo KOVAČ-NICO. In le z glagolom kovati dobimo pojem trajanja in ponavljanja. Drugič, take zamenjave uporabljamo kot praktične. Vlak in avtobus odpeljeta, letalo vzleti ali odidi in ladja odpluje. Na voznih redih vseh teh prevoznih sredstev pa nc vidimo ne ODPEUAVE ali ODVOZA, ne VZLETA ali ODLETA in ne OD-PLUTJA. Povsod jc samo ODHOD in za nasprotno smer PRIHOD. Sem spadata tudi prikrojena pojma ali naslova NEZGODNI ODDELEK in NEZGODNO ZAVAROVANJE Tretjič Besede zamenjujemo tudi zaradi nekakšnega nasilja, zraven pa je še zanikrnost. Kar prisluhnimo, kje vse srečamo in slišimo besedo PRATI. PEREMO že obraz, glavo, lase, roke noge, telo. Beseda ROKOMET je smiselna. Čuden pa je izraz NOGOMET, saj pri tem športu žoge nc mečemo, ampak jo brcamo. RAZREZ lesa, a ga žagamo ali razžagamo. Takih primerov je še veliko - mednje: posodo, tla, hišno opremo, obleko, igrače, avtomobile, okna, dvorišča in ceste. Včahi smo POMETALI, KRTAČILI, CEDILI, SNAŽILI, ČISTILI. UMIVALI in POMIVALI. Danes pa peremo in peremo... Kako sprevržen je ta izraz, dokazuje tudi to, da PEREMO celo UUDI, MOŽGANE in DENAR. FRANCE CERAR £\ 1 m RENAULT AKCIJE V AVTO SE1 -SETIUIKAR Ocu© Zelo ugodna cena za novi clio iz zaloge 0 rvi^care iu.:jiLii.-?.;.».;.Mj.ji Nora cena za novi megane s klimo. Sedaj že za| (KLIMA, ABS, «X Ml BAC. i 2.699.OOO SIT O VOUUtf) • Ponudba velja do 31.10.2001., in valja tamo ob odkupu vasaga raMJenege vozila Kottdne vozil je omejena. 0 U^aLioi Nora cena, resen avto. Sedaj že zaf~ 1.633.000 SIT * Ponudb* v*li» do 31 10-2001 □ Zimske gume: Kolesni obroči: • Ponudb« «4» do prodni ulog 15% POPUST plačaš 3 dobiš 4 CAS: SALON: od 8. do 18. ure. SI^IS: od 8. do 17. ure. SOBOTA: od 8 do 13 ur. RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragoatel) 26, Domžale Prod»J« novih vorfl. 011 M 27 111 Prod»,> rabljenih voill 011 M 27 111 SprvU 01/M 27 111 N«dom«tnmni: 011 K 27 222 tmK 01 / M 27 444 Hm* ictiiii »mil ■ i>—midii m mini rt" OD TU IN TAM stran 16 Predstavitev bratovščine odraslih katoliških skavtinj in skavtov Domžale (BOKSS) Dolgo je v nas, starših Domžalskih skavtov, tlela žeija, da bi se povezali in tako pomagali naši mladini, hkrati pa bi tudi sami podoživeli skavtsko življenje. Za nami je leto prijetnega druženja. V tem času smo uspeli registrirati naše društvo, udeležili smo se tudi Ustanovnega zbora Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov Slovenije v Postojni. V oktobru lanskega leta smo se prvič zbrali v prostorih Domžalskih veroučnih učilnic, ki nam jih je z velikim navdušenjem dal na razpolago gospod župnik. Srečevali smo se enkrat mesečno, seznanjali smo se s skavtskimi veščinami ter načrtovali naše »podvige«. Tako smo postavili jaslice v mesecu decembru v domžalski cerkvi, izdelali smo butarico, ki je krasila dostop k cerkvi na cvetno nedeljo. Dogovorili smo se za zimski izlet na Veliko planino, ogledali smo si kraško jame Poleg tega pa smo sodelovali pri akcijah Domžalskih skavtov (Miklavžcvanje, kole-dovanje. pomoč pri 7,imskem taboru, romanje na Sv. Goro pri Novi Gorici...). Ob zaključku skavlskega leta, smo našim skavtom priredili piknik in se pomerili v nogometu z njihovo izbrano vrsto. Pika na i pa je bil prav gotovo tabor v juniju, kjer smo se lahko še bolj povezali z bogom, naravo in med seboj. Tistega lepega dne, 23. junija, se jc podalo 47 članov iz 13. skavtskih družin na prvi skavtski tabor v zgodovini domžalskega »oldskavtstva«, in sicer v prelestni kraj Visoko v Poljanski dolini. Že prvi dan so potekale priprave na slovesne obljube, se ve, pred tem smo vneto vadili Sc za izpit iz skavtskih veščin. Ta vsebuje tudi znanja o naravi, orientaciji, poznavanje rastlin in kamnov. Ker so med nami strokovnjaki, ki obvladajo ta področja, so bile priprave nadvse zanimive in poučne. Večerno druženje ob ognju je botrovalo marsikateri misli, povezani z naslovom našega tabora, ki se je glasil »Najdu s'm cajt«. Vse pa so izražale veselje do srečeva- nja in hvaležnost za dar bivanja. Tudi nočno bedenje in čuvanje zastave nam ni bilo odveč. Ko smo po skupinah uspešno opravili izpit, je sledil še krst, ki so ga pripravili naši otroci, po stažu starejši in bolj izkušeni skavti. Končno smo smeli zaužiti prislu-zeno kosilo, ki smo ga člani vsake skupine skuhali nad ognji. Priznati moramo, da so se tudi moške skupine s krompirjevim golažem izvrstno izkazale. Pri maši je slovesno obljubilo 22 domžalskih »oldskavtov«. Pridružili so se nam tudi ostali skavtski voditelji, ki so čas druženja izkoris-. tili za duhovno poglabljanje. Naši otroci, mladi aktivni skavti, so bili navdušeni nad našim »pen-zionističnim« ritmom, zato smo si skupaj z njimi zaželeli, da ostane tabor vsakoleten. POJOČA LASTOVKA IN VZTRAJNI BIK Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami Vedno znova se s koneem poletja družabno življenje, predvsem mladih, precej spremeni. Iz tedna v teden manj je večernega posedanja pod zvezdami, saj nižje temperature večino preženejo v razne lokale ter druge bolj ali manj zaprte prostore. Tja pa organizatorji, z izjemo tistih seveda, ki želijo -in/ali morajo - kljub ne ravno skromnemu repertoarju ohraniti stroške na primerno nizki ravni, preselijo tudi večino prireditev. Tako se še posebej v zimskih mesecih vprašanje prostorov, namenjenih izključno neformalnemu - kreativnemu - druženju mladih, izkaže za problem, o katerem je vredno temeljito razmisliti in seveda temu primerno tudi ukrepati. Sicer pa se je v letošnjem letu. poleg peticije Društva za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami. Mladega foruma ZLSD - Domžale ter nemajhne skupine posameznikov, vendarle (zopet) nekaj začelo premikali tudi v tej smeri. Pod okriljem domžalskega Centra za mlade se je namreč osnovala skupina ki se ukvarja predvsem z vprašanjem lokalne mladinske klubske scene, pri čemer je s svojimi prostori na pomoč priskočil tudi Studentski klub. Ker pa h klubski sceni med drugim nedvomno sodi tudi redno (tedensko) prirejanje koncertov in podobnih prireditev, za katere so prostori Centra za mlade in Študentskega kluba prejkone popolnoma neprimerni, vidimo edino pravo rešitev v gradnji oziroma adaptaciji primernih prostorov za mladinski klub. Nemara je prvi večji korak k temu bližajoča se ustanovitev lokalnega Mladinskega sveta, ki bo kot krovna organizacija domžalskih mladinskih društev še najbolj primeren akter v debati z občinskim svetom. Le kdo nc vidi skrajne ironije v tem, da se za pridobitev prostorov za mladinski klub ne moremo izogniti nepotrebnemu večletnemu ukvarjanju (tudi) z birokracijo. Resda je moč birokracije pogojena izkjuč-no z verjetjem v le-to, v samem vi- dezu torej; vemo pa tudi, da videz, nikoli ni "zgolj videz'. Ali pač? Z gotovostjo lahko zatrdimo, da domžalska ikonoklastična sfera letošnjo jesen nikakor ne misli počivati, saj v koncu novembra načrtujemo: malce 'drugačen' jazz & clck-tro koncert, ki ga bomo spravili pod streho - kje drugje? - v Trzinu, potem fotografsko&slikarsko&kiparsko razstavo, zraven pa še anti-poetič-ni, zato pa toliko bolj poetski, dogodek, ki bo luč sveta uzrl nekje v sredini decembra. V novembru pa izide tudi T3.40 N°8. ki ga bodo 'naročniki' kot ponavadi prejeli na dom, žalujoči ostali pa si ga lahko prisvojite v domžalski knjižnici. ROK JARC Počitnice in izobraževanje v Angliji K. julija 2001, sva s sosedo in bivšo sošolko Saško odšla na poletno šolanje angleščine v Londonu. Ko smo pristali na enem od londonskih letališč, He-athrovv, kije vsaj petkrat večje od ljubljanskega, smo bili med tistimi Boeingi in Jumbo Jeti kot mali »cucki«. Pred izstopom iz letališča je bila dolga vrsta potnikov, kjer smo čakali, da hi oddali izpolnjene listke in da hi nam pregledali potne liste. Carinik ali policaj v isti osebi, ki je bil na izstopu iz mednarodnega carinskega prostora, me je vprašal. »Za koliko časa pa si prišel Odgovoril sem mu, da za dva tedna Kakšen je namen obiska je še povprašal. »Prišel sem se učit angleščine,« sem mu odgovoril. Zunaj nas je čakala vodička Damijana iz Moravč, kot predstavnica naše agencije TWIN. Pot z nekaterimi se je tu razšla saj so nekateri odšli v London, ostali pa smo nadaljevali v bolj oddaljeni Ramsgatc. ki leži na krajnem Vzhodu Anglije, ob morju Gostitelj »oče«, me je čakal pred vrati, pozdravila sva se z angleško frazo »How do You do« ter z enakim odgovorom. Nato pa jc sledila še osebna predstavitev. Njemu je ime Tim ima že- no Beth ter tri mesece starega sina Ge-orga Ko sem prišel v svojo spalnico-so-bo, je tam že spal moj novi »cimer« Di-ego, ki jc prišel že pred tednom dni iz Brazilije, natančneje iz drugega največjega mesta Sao Paula. Po teh uvodnih predstavitvah sem sc ulegel v posteljo in od utrujenosti zelo hitro zaspal. Zjutraj me je do šole pospremil sostanovalec Diego. ki jc bil nekoliko mlajši od mene. a z manj znanja angleščine, kar se je slišalo že ob prvih medsebojnih pogovorih. Tam sem moral najprej rešiti test, da bi vedeli, v katero skupino me lahko razvrstijo. Imajo pet skupin, glede na predznanje. Test sem rešil sla- London Tovver Bridge bo in pristal sem v drugi skupini. To sem kaj hitro nadoknadil in bil zelo hitro na tretji stopnji. Kasneje so mi ponujali četrto stopnjo, toda ostal sem nije Sc malo v tretji, proti koncu pa sem za nekaj dni prestopil v ponujano četrto stopnjo. Tako smo sc učili vsak dan, od ponedeljka do petka. Mcd'Vikendi hi bilo pouka. Prvo soboto smo odšli v London na ogled muzeja voščenih lutk Madamme Tuseaud, kjer imajo iz voska izdelane praktično vse pomembne ljudi iz zgodovine in sedanjosti. Lahko smo odšli na več krajših ogledov (gradovi, potovanje po Škotski, ogled katedral, muzejev, itd...). Med tednom smo imeli po šoli tudi športe po prosti izbiri. Izbirali smo lahko med: nogometom, košarko, tenisom, odbojko, rugbijcm, basebalom, TV ter računalniki. Glede na to, da treniram doma košarko in baseball ter s prijatelji veliko uporabljamo računalnik, sem se največkrat odločil za nogomet. Zvečer smo imeli disko, v bližnjem nočnem klubu blizu mesta Prirejali so razne zabave, zabavne skeče, skupinske plese, ipd.. Blizu mesta je tudi morje s peščenimi plažami in mrzlo ter tudi nekoliko umazano vodo. V mestu je veliko trgovin, McDonalds's, kino, itd. V Ramsgatu je bilo zelo zabavno, saj sem bil žc drugič zapored in upam, da bom še Sel, saj bom naslednjič žc pravi veteran in »stari maček«. ČE SI HOČETE OGLEDATI LONDON IN DOŽIVETI VSE TO ALI ŠE VEČ, POVPRAŠAJTE PRI AGENCIJAH, KI ORGANIZIRAJO IZOBRAŽEVALNE TEČAJE ANGLEŠČINE IN NE BO VAM ŽAL! Če pa ste starejši, pa lahko sami ali bolje Z družbo odidete na pot z In-ter rail karto in prenočujete v Youth hostlih, kar bom verjetno naslednje leto poskusil tudi siun. BOŠTJAN CIPERLE Rokovnjači in rokovnjaštvo Skozi Črni graben gradimo avto cesto, zato je prav, da se spomnimo rokov -njaštva in rokovnjačev, ki so se v tem predelu in okoliških krajih pogosto zadrževali ter napadali bogate potnike. V Slovenskem etimološkem slovarju piše: ROKOVNJAČ, rokovnjaški, rokovnjaštvo. Beseda etimološko ni zadovoljivo pojasnjena. Morda prvotno urnkovnjae. »ki ima uročno moč«, izpeljanka iz slovcn. urok, uročiti. Če je domneva pravilna, beseda odraža ljudsko prepričanje po katerem naj bi rokovnjači imeli posebno moč, ki jih pri hudodelstvih naredi nevidne. Levstikovo izvajanje iz roka, ki temelji na ustnem izročilu, po katerem naj bi rokovnjači otrokom sekali roke in z njimi v temi svetili, jc lahko le ljudsko-etimološka naslonitev. V SSKJ pa je zapisano: rokovnjač - v prvi polovici 19. stoletja pripadnik med seboj povezanih skupin, ki sc ukvarjajo z ropanjem zlasli premožnih ljudi. Pomeni ludi malovreden in ničvreden človek. V slovenski zgodovini sta besedi rokovnjač in rokovnjaštvo predstavljeni bolj v slabi luči. O rokovnjačih je veliko zapisanega tudi v Stražarjevih knjigah Crni graben in Ob bregovih Bistrice. V slednji knjigi lahko preberemo, da je raziskovalec rokovnjašta in rokovnjačev Josip Benkovič zapisal: »Stroga vojaška dolžnost, ki jc vtaknila kmečkega fanta za štirinajst in kasneje za deset let v vojaško suknjo, jc bila predolga. Iz strahu pred vojaščino so zapustili dom in si poiskali skrivališča; postali so, prisiljeni zaradi lakote, rokovnjači.« Stražar naprej opisuje: »Rokovnjači so sc delili v tri vrste. Najbolj nevarni so bili šteklačarji ali plajšarji. V teh skupinah sc jc zadrževalo od Štiri od osem krepkih vojaških beguncev, pobeglih beguncev in skrivačev. Ukvarjali so se z ropi in vlomi. Imeli so tudi mlade ženske. Vedno so imeli pri sebi Stckljačo - z železom okovano palico, da so po tleh po-šteklali - tolkli. Kmet pa, čc se je hotel obvarovati hujše nesreče, je moral ro-kovnjača vprašati, kaj želi. V skupinah špehmavharjev so se združevali bolj plašni, starejši in bolehni rokovnjači. Izvajali so manjSe tatvine, pozimi pa so se razdelili in stanovali na posameznih kmetijah. V tretji skupini so bili rokovnjači, že betežni ljudje, ki so sc izločili iz. obeh omenjenih skupin. Večinoma so prosjačili, kradli pa le ob izredni priložnosti.« Iz Valvasorjevega poročila leta 16X9 izvemo, da je bilo na področju od Moravč do Kamnika veliko zločincev. Na vsem Gorenjskem jc bilo leta 1842 Štiristo rokovnjačev. Zgodovinar Josip Mal pa pove, da so se razbojniki že 200 let okoli vlačili, beračili, ropali, kradli in sc vlačugali, živeli pa da so dobro brez truda in dela Največji razmah jc rokovnjaštvo doseglo v času francoske okupacije, ker so bile za to najbolj ugodne gospodarske in politične razmere Avstrija je s svojimi agenti pospeševala razvoj rokov-njaStva. To pa jc ostalo tudi potem, ko jc Avstrija ponovno okupirala naše kra- je. Takratna oblast je zato imela z njimi velike težave. Rokovnjači so imeli svoje zaupnike med berači, kmeti, gostilničarji, uradniki in celo med biriči, ki so poizvedovali, kaj o njih ljudje govore, od kod jim preli nevarnost in kje bi mogli kaj vzeti. Ker so vse takoj izvedeli, so jih ljudje imeli za čarovnike; zato se jih niso upali tožiti na sodišču, ker bi sc jim hudo maščevali. V lepši luči in bolj romantično pa je vse to predstavljeno v ljudski igri Rokovnjači. To odrsko delo jc po istoimenskem romanu Jurčiča in Kersnika priredil pisatelj Pran Govckar. Ker je rokovnjaštvo cvetelo tudi v Radomljah in je bil med radomeljskimi rokovnjači najbolj znan čevljar Boje. so radomeljski kulturniki in igralci to delo uprizorili v novem sokolskem domu žc leta 1933, Ponovno pa so bili Rokovnjači uprizorjeni v Iclu 1946, dvakrat v takratnem prosvetnem domu, enkrat pa pred delno porušenim sokolskim domom, torej na prostem. Ko so Sli s to zanimivo igro gostovat v Lukovico, pa z vremenom žal niso imeli sreče Zaigrali so na trgu - na prostem. V drugem dejanju se jc ulila ploha, igralci pa so kar vztrajali Totta močni reflektorji so začetli pokati te ugaSati in igre jc bilo na silo konec. Rokovnjači so bogata in zabavna »spevoigra«. Mogoče se bodo s tem zanimivim zgodovinskim delom kdaj spoprijeli tudi igralci Kulturnega društva Mi- ran Jarc s Studenca. Saj imajo za sabo žc veliko uspelih večjih odrskih prireditev. Posebno Sc zato, ker se v Lukovici in okoliških krajih začenja Črni graben - prav v leh predelih pa so se rokovnjači največkrat in najdlje zadrževali. Občina Lukovica že dolga lela pripravlja turistično prireditev Rokovnjaški tabor. Tudi pri tem jc rokovnjaška zgodovina prikazana v turistično zabavni obliki. Redno pa izhaja občinski časopis Rokovnjač. Danes, ko skozi ta predel Slovenije gradimo avlo ceste, jc I rebra izkopati veliko kamenja in zemlje. Ko bodo ali čc bodo pri tem izkopavanju naleteli na staro francosko blagajno, bo treba zaklade delili po delitvenem ključu Radomljam in prebivalci krajev, ki so blizu KolovSkih gozdov - ta so bila dolgoletna zatočišča rokovnjačev - pa so jih morali vsestransko preživljali. Zahtevali bodo »svojo četrtino«, V leni zapisu pa je Ireba pripomniti, da rokovnjaštvo pri nas se ni zamrlo. Življenje in pridobitništvo sc modernizirata, zato se je posodobilo in mo-ilemi/iralo tudi rokovnjaštvo. Razlika je le v leni, da kakšen sodobni rokovnjač v rokah nima Slekljačc, ampak roeni računalnik in mobitel, lako deluje se bolj skrivoma kol rokovnjač pred 150 leti. Nekateri med njimi so čez noč obogateli in po rokovnjaško Se naprej nezadržno bogatijo. FRANCE CERAR F K GOVCKAR, ROKOVNJAČI Rokovnjaški tabor - naslovnica partiture Multipla skleroza na pragu tretjega tisočletja Multipla skleroza (MS) je kronična, neozdravljiva bolezen, ki prizadene ljudi med petnajstim in šestdesetim letom starosti. Pogostejša je pri ženskah kakor pri moških. Diagnozo postavijo po dolgotrajnih in zahtevnih preiskavah. MS je obolenje, ki prizadene centralni živčni sistem, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača. V beli snovi centralnega živčnega sistema obkroža vsako živčno vlakno izolacijska plast, ki se ji reče mielin. Brez te ovojnice živčni signali ne morejo normalno potekati in brez mielina lahko pride do nepravilnih povezav med posameznimi živčnimi vlakni. Pri MS se poškoduje, zato sporočila ne potekajo več ali pa so prepočasna in napačna. Bolezen ni ne dedna ne nalezljiva. V nekaterih družinah je pogostejša, podobno kot so v nekaterih družinah nagnjeni k raku ali srčnemu infarktu. Ce ima to bolezen kateri od ožjih sorodnikov (na primer teta), je možnost, da ho tudi sam zbolel, petnajstkrat večja. Znaki in simptomi MS Bolezenski znaki lahko vključujejo vse ali karkoli od naslednjega: mravljinčenje kjerkoli v telesu, težave pri hoji, vlečenje nog za sabo, izguba koordinacije, slabše občutenje, nemoč in neobčutljivost v rokah, nogah ali drugih delih telesa, okornost, dvojni ali nejasen vid, občasno slepoto enega ali obeh očes, vrtoglavico, izgubo ravnotežja, nenehno utrujenost, težke noge, tresenje rok, spastičnost mišic, mlahavost mišic, boleče krče v mišicah, občutek skrajnega mraza v udih, nihanje razpoloženja, težave z uriniranjem, miselno utrudljivost, težave pri izražanju. Vzroki bolezni Kaj povzroča MS in kaj se pri njej dogaja, predstavlja znanstvenikom uganko. Prevladujoče mnenje med ortodoksnimi zdravniki na področju MS je, da je to obolenje z mnogimi dejavniki. Menijo, da bi bolezen lahko povzročil virus ali več virusov: ob- staja nekaj dokazov, da imajo ljudje z MS prirojeno nezmožnost, da hi opravili s takšnimi virusi. Imunski sistem igra pri vsem tem zapleteno vlogo in morda povzroča, da živčni sistem posledično na več mestih utrpi škodo. Morda so bili v življenju stresni dejavniki, ki so povzročili prve simptome. Morda gre za dejavnike iz okolja, ki vpliva na človeka na čisto individualen način. Edino bolnik sam lahko odkrije bolj osebne vzroke. Potovanje vase in odkrivanje sebe utegneta biti v veliko moč pri iskanju odgovora na vprašanje. Za raziskave s tega področja namenjajo velike vsote, denarja. Njihov namen je najprej najti vzrok. Nevednost okolja Iz nevednosti mnogi ljudje, pa tudi nekateri zdravniki obsojajo bolnika, češ, saj se nič ne opazi, itd. Razlika med osebnim počutjem in tistim, kar vidijo drugi, je mučna, težko razloi-Ijiva. Ljudje postavljajo otroško smešna vprašanja. Jasno je, da človek, ki še ni slišal za MS, ne ho razumel ničesar. Dostikrat je težko razložiti družinskim članom. Bolnik v takem okolju nima pogojev, da bi optimistično gledal trn nasitili položaj. Občutek nemoči je boleč. Res je, da postavitev dokončne diagnoze traja običajno zelo dolgo. Zanesljivega laboratorijskega testa za to bolezen še ni. Nekateri bolniki prebolijo virus in naprej živijo dokaj normalno. Nekaterim se stanje izboljša za določen čas in zopet nastopi poslabšanje. Zagoni bolezni so nepredvidljivi in lahko presenetijo bolnika. Lahko nastopijo tudi vedenjske motnje, ki jih sam bolnik ne more kontrolirati. Nastanejo kot posledica plakov v možganskih predelih, ki vplivajo na čustva in vedenje. Glede na prepletanje in sočasno prizadetost več funkcijskih sistemov je klinična slika pri posameznih bolnikih lahko različna. Nevidnih simptomov MS, kakršna je na primer utrujenost, drugi ljudje ne vidijo tako kot šepanje, tresenje in podobno. Torej okolica ne more soditi kar tako, »na videz*, še najmanj deliti »receptov«! Kol že povedano, bolezen multipleks skleroza je neozdravljiva, zdravil za popolno ozdravitev ni! Za MS velja, da nimata dva bolnika enakega poteka bolezni, zato pravijo, da je to bolezen s tisoči obrazi MILENKA T. GEISER (Nadaljevanje v prihodnji številki) stran 1 7 PISMA BRALCEV pisma bralcev Odgovor na odprto pismo županji, objavljenem v 11. številki Slamnika V zvezi s problemom, o katerem so vil. Številki Slamnika na strani 21 v rubriki Pisma bralcev pisali stanovalci ob Prešernovi cesti v Radomljah, ugotavljam, da je bil odgovor na njihovo pobudo 15. oktobra 201)0 posredovan Krajevni skupnosti Radomlje in je v njem Svet za varnost in vzgojo v cestnem prometu Občine Domžale zapisal: »Dne 12. 10. 2000 se je sestal Svet Za varnost in vzgojo v cestnem prometu Občine Domžale, na kateri je bila obravnavana vloga oziroma peticija krajanov Prešernove ulice v Radomljah « postavitvi fizične ovire - omejitev hit rusti na Prešernovi cesti od hišne št. 4 do hiš. št. 10. Po ogledu in razpravi je bil sprejel sklep, ki ga vam posredujemo, da obvestite krajane, ki so posredovali peli eijo. Sklep: »l'o statističnih podatkih na omenjeni cesti ni problemov glede nesreč, polen lega prihaja do manjših trkov na samem križišču, kjer ni problem hitrost. Omenjeni krajani so že v naselju, kjer pa je z znakom naselja omejitev 50 km/h in s tem zagotovitev za varni promet. « V občini Domžale je sprejeta usmeritev, du je postavitev fizičnih ovir tHpgoča le v območjih v neposredni bližini Sol, vrtcev. Ijep pozdrav Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale Kje obeležje zamolčanim žrtvam v Moravčah Oglašamo se iz zelene moravske dobne, da hi širšemu krogu bralcev bivše skupne občine pojasnili, s kakšno problematiko se moramo ukvarjati v našem kraju. Zadeva se tiče umrlih v 2. svetovni vojni, katerim bodo mesto določili zgodovinarji, vendar smo po sili razmer prisiljeni povedati svoje stališče. Pred leti lo pobudniki odkritja spomenika luko imenovanim zamolčanim žrtvam Dobre stvari je vredno ponoviti tipendijski klad Konec septembra 2001 je bil objavljen razpis za podelitev štipendij in študijskih pomoči iz Štipendijskega sklada Študentskega servisa Domžale, in sicer: ❖ Štipendije za nadarjene in uspešne študente ❖ Štipendije za podiplomski študij ❖ Štipendije za socialno ogrožene študente ❖ 20 štipendijskih pomoči za dodatno izobraževanje doma ali v tujini in za socialno ogrožene študente. Vse informacije lahko dobite na spletni strani www.studentski-servis.com/izobrazevanie. prijavo in vso zahtevano dokumentacijo pa pošljite priporočeno na naslov: Š.S. d.o.o. Domžale, Ljubljanska c. 70,1230 Domžale, s pripisom za razpis. 2. svetovne vojne izdelali spisek vseli Žrtev, ki pa niso bili pripadniki NOV Slovenije ali padli kol tulci širom domovine. Zgodilo se je, da popisi teh žrtev vsebujejo popis žrtev po podružničnih cerkvah, zato je vloga posamezne Žrtve pred smrtjo zbrisana. Skupaj so popisani: padli vojaki v nemški vojski, padli domobranci, na istem seznamu so tudi odkriti sodelavci okupatorja in ravno zaradi njih se je število žrtev vojne v našem kraju občutno povečalo. Zadeva je postala še bolj sporna, ker hočejo stranke desnice postaviti ta spomenik v park sredi Moravč. V tem parku pa že stojijo spomeniki žrtvam I. in 2. svetovne vojne ter pobitim talcem Sirom domovine in znanemu moravškemu rojaku, matematiku Juriju Vegi. Velik del občanov se strinja, da se zamolčanim žrtvam postavi obeležje, vendar ne v parku, temveč na ali ob pokopališču, kjer je dovolj prostora. Odbor LDS je dal pobudo za razpis posvetovalnega - predhodnega referenduma, na katerem bi občani lahko neposredno odločali o lokaciji lega novega spomenika. Takemu izjasnje-vanju volje občanov pa nasprotujejo Sl.S+SKD in NSI. Zato smo v stranki LDS mnenja, da je najbolje z.a vzdušje v občini, da se ljudje prvo s podpisi izjasnijo ali so za referendum in nato na eventualno razpisanem referendumu odločijo 0 pri- BODICI Knlwuir]t>n]i» v domžalski nhčlnl Kolesarji ■ zapostavljeno so vrsta, l>n čeprav to družba je kar čvrsta, ne vedo, kje naj se vozijo, kazni da si ne zaslužijo. Živelo Soflrnnje V levici je mobi - v desnici volan, to vožnja je varna, zato skrb - na stran. France Cerar Nagrajujemo Pet majic za pet srečnežev Vprašanji', ki smo vam ga postavili v 11. številki SLAMNIKA, skoraj za nikogar »d reševalcev ni bilo težko. Med pravilnimi odgovori, da jc letos tretja sezona, ko Kulturni dom Franca Bernika Domžale razpisuje abonmaje 6, smo izžrebali naslednjih pet sreč-nic in srečnežev, ki bodo po pošti prejeli po en CD Grobe|jski koncerti. 1. Irena Trop, Dob, III. 7. avgusta 11,1233 Dob 2. Pavla Brglez, Domžale, Slamnikarska 26,1230 Domžale 3. Franc Bcrgant, Jarška c. 48,1230 Domžale 4. Matjaž Briški, Domžale, ljubljanska 88,1230 Domžale 5. Bojan Pirš, Domžale, Češminova 46,1230 Domžale Danes jc vprašanje povezano s projektom zbiranja loćenih odpadkov, o katerem lahko veliko preberete v današnji številki. Čeprav najbrž vsi dobro veste, kaj zbiramo v posebnih zabojnikih, vprašanje ponavljamo in pričakujemo res samo pravilne odgovore, izmed katerih bomo izžrebali pet naših bralcev ali bralk, ki bodo prejeli majice z logotipom loćcncga zbiranja odpadkov. meriti lokaciji za tako obeležje. Ta primer kaže. da se, če ni prave volje, tudi manjše krajevne zadeve lahko Zelo zapletejo in razdelijo javno mnenje. Zato jc toliko bolj pomembno, da imajo odgovorne vodilne politične stranke v kraju posluh za demokratičen način odločanja in da lo prepustijo v neposredno odločanje občanov. Predsednik OO LDS Moravče: STANE RAVNIKAR Srhljivka za Mlinščico v Volčjem Potoku Dan sreda, 29. avgust, leto 2001. Bi-lit je lepo poletno jutro, ko se odpravim na ribohv. Vedno se rad vračam k radomeljski Mlinščici pri Volčjem Potoku, tako tudi to jutro. Moja zgodba pa se prične takole. Svoj avlo parkiram na parkirišču Ar-boreluma in se odpravim peš proti lesenemu mostu. Tam pričnem s svojim najljubšim opravilom - ribolovom na postrv. Že pO nekaj metrih ujamem lepo potočno po.stn'. Nadaljujem z ribolovom po loku navzdol kakih 100 metrov. Ker nadaljnji robotov ni bil uspešen, se vrnem proti toku navzgor in tam se lepo jutro ta ribolov konča in se sprevrže v prUVO moro. Oh vodi se vračam proti moslu, nakai kol strehi IJHMM proti meni pridrvi ogromen nemški ovčar svetlo rjave barve, in podivjana žival trnči in Inja icr skače pinii meni do vi šme ušes. V trenutku sem okamenel in nisem vedel, kaj naj sitnim. Po nekaj trenutkih besnega divjanja psu opurim kakih M) m od mene gospodariti te pobesnele živali. V slivlui pinl In polu v nelo živaljo pokličem gospotlarja in on prosim, nuj da psa na vrv. loda Iti gos pod, star lakih .15 let, se ni prav nič potlvi.-ttl. tla bi svojega ljubljenčku pri vezal. Čez nekaj trenutkov je gospodar le začel klicali svojega psa. Prepričan sem bil, da bo pes njega ubogal in šel do gospodarja. A lo se ni zgodilo Tu podivjana žival je še vedno divjala okoli mene. Nato se končno gospodar tega psa odpravi proti meni in psu. V upanju, da bo te more sedaj konec, ko bo gospodar privezal svojega psa na vrv, se zgodi ravno obratno. Podivjani pes še vedno ni ubogal svojega gospodarja in je divjal okoli mene. Ta gospod se je zaman trudil, da bi psa privezal, saj je bil njegov pes tako agresiven, da je svojega gospodarja držal z ze>bmi za zapestje. Po nekaj minutah boja s svojim psom mu je le s težavo uspelo privezali svojega štirinožnega ljubljenčka. V trenutku ko se jc lo zgodilo sem si oddahnil, čeprav sem bil na smrt prestrašen. Pes, privezan na gospodarjevo vn>, je še vedno divjal, tako da je gospodarja kar premetavalo. V upanju, da je lega konec in da bosta oba odšla, se vse skupaj spreobrne in pred seboj imam dve podivjani bitji. Eno živalsko, drugo človeško. Gospodar tega psa je postal agresiven kakor njegov šlirinožec. Naslednji prizor je, ko gospodar psa drži na vrvi, I Cena, ki navdušuje! Jubilejni Golf že od 22.880 DEM (2.575.830 SIT*) dalje. Slika je simbolna. Število vozil in modelov je omejeno. • 20 milijonov izdelanih Golfov! Ob tej priložnosti smo pripravili posebnega Golfa z električnim dvižno-pomičnim strešnim oknom. Navdušil vas bo še z ostalo opremo in seveda z jubilejno ceno. Posojilo tudi na 72 mesecev! PORSCHE KREDIT IN LEASINC j * Ceni sta informativni in odvisni od vaJutnih razmerij. Golf AS PpMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. Ol 721 BO BO www.aB-dom?ale-»»rvis.»i usmerjenega proti meni in vsega po hesnclcgu me spominju na kakšnega SS 11 ven Žc od majhnega imam strah pictl psi. ker sem v mladosti imel nepri-jetno izkušnjo, ko me je nttpudcl pes. In m strtih je še danes v meni. Gospodarju tega psa sem 3-krat rekel, da se bojim psov in da naj odideta. Na to ponižno v strahu izrečeno prošnjo se gospo-tlttr psu ni odzval. V poduk sem mu dejal, da se takt) ne dela. Vendar se za lo ni zmenil, ampak mi je v pobesnelem glasu zatrjeval, da je to njegov travnik in da naj ne mislim, da bom lahko hodil ob vodi. V nadaljevanju njegove pobesnele »pameti«, če temu lahko tako rečem, mi še naprej soli pamet in reče: »KAJ BOŠ TI BLOKAR TUKAJ HODIL.« Njegov pes pa še kar renči in besni. Gospodu sem hotel nekaj stvari dopovedati, vendar si nisem upal. ker je bil ta gospod v slanju, da bi ludi psu spustil name. Po nekaj minutah, za mene večnosti, gospodarjevega »pogumnega« nastopa proti meni, sla le odšla. Tako se je moj ribolov končal. Vedno sem se rad vračal k radomeljski Mlinščici, toda to je bilo zame zadnjič, čeprav bom la prečudoviti kotiček Mlinščice zelo pogrešal. Sedaj, ko pišem in ob sebi nimam pobesnelega psu in gospodarja, lahko nekaj stvari brez strahu povem. Dragi gospodar psa. Če še ne veš, so ludi BLOK AR J I. kakor jim Ti rečeš, ljudje, pa čeprav jaz ne živim v bloku. Ko timenjtim gospotltojti m psu. res ne wm, kdo je komu gospodar, vsaj po obnašanju ne. Glede dostopa do tekočih voda, predragi gospod, pa tako le /.uktin u sladkovodnem ribištvu v enem ud svojih členov pravi sledeče Ribiči in ribiški čuvaji imajo prosi dostop k vodi čez tuje zemljišče in smejo hoditi po njem t>b vodi, vendar največ luku daleč ud brega, kolikor je Iti po Irebno za izvrševanje ribiške pravice. Brez posebnega dovoljenja lastnika ali uporabnika zemljišča ne smejo hodili čez dvorišča, vrtove, sadovnjake in dru na zemljišča, če so ograjena itd. Prav na kontu, ko opisujem ta gm IJIvl dogodek, sem se spomnil, da je ravno tu dan na vsuk način menoj ':<■ lel iti moj sin In čeprav ga velikokrat zelo rad vzamem s seboj, sem se ta dan zelo trudil, da sem ga pregovoril, naj ostane doma. Šele sedaj mi gredo las je pokorit i. ko si predsluvljum In dogO dek. če bi vzel s seboj komaj 5letnega otroka, ki uživa v naravi. Groza. MARKO RIBIČ SERVIS - TRGOVINA GREGORIČ □ NAJCENEJŠA PRODAJA BELE j Na ekoloških otokih se v zabojnike zbirajo: I TEHNIKE »GORENJE« □ NADOMESTNI DELI »GORENJE -CANDY« □ SERVIS BELE TEHNIKE »GORENJE« I I i ! ■me, priimek: I Trgovina odprta pon.-petek od 14. do 18. ure 'L tocen_n^_______________I j ŠOLSKA UL 22, SPODNJE JARŠE, Domžale | ^""avilne odgovore pričakujemo do 20. oktobra 2001 na naslov SLAM- JJ'K, Domžale, Ljubljanska 69,1230 Domžale - za nagrade. Ve'iko sreče pri žrebanju! Uredništvo TEL/FAKS: (01) 7214-939 GSM (041) 734-688 Ustanavljanje lokalnega mladinskega sveta Z dnem 10. 8. 2001 je v veljavo stopil pravilnik o registraciji in vodenju Mladinskih svetov, ki nudi pravno podlago za ustanovitev Mladinskega sveta Domžale. KAJ JE LOKALNI MLADINSKI SVET? Mladinski svet je krovna organizacija v kateri se združujejo društva, zveze društev in mladinske organizacije v političnih strankah, različnih družbenih, nazorskih in političnih usmeritev, ki opravljajo javno koristne dejavnosti za otroke in mladino in imajo najmanj 70% Članstva in 70% Članov vodstva v starosli od 15 do 27 let. Združevanja v Mladinski svet Domžale temeljijo na naćelih svobodnega združevanja, enakopravnosti in vzajemnega spošiova-nja avtonomnosti vsake organizacije. ZAKAJ BI SE VČLANILI? Mladinski svet jc po zakonu krovna organizacija vseh, ki delujejo na področju mladinskih dejavnosti in ima kot taka pravico in dolžnost sodelovati pri določanju predlogov zakonov in predpisov, ki vplivajo na življenje in delovanje mladih. Tako mora vlada, ministrstva in organi lokalnih skupnosti pred sprejetjem kakršnih koli predpisov, ki posegajo v življenje mladih o tem obvestiti Mladinski svet, ki lahko pri tem konstruktivno sodeluje. Poleg tega je Mladinski svet Domžale (po ustanovitvi) enakopraven sogovornik z občino, ki lažje zastopa interese mladih kot to lahko počnejo društva, zveze društev in mladinske organizacije v političnih strankah same. KAKO NAPREJ? Vse predstavnike oz. predsednike društev, zveze društev in političnih podmladkov vabim, da se nam pridružite v četrtek, 18. oktobra, na Ljubljanski 70 (I. nadstropje, poleg ŠS Domžale), ob 18. uri, da se dogovorimo o nadaljnjih postopkih za ustanovitev in registracijo Mladinskega sveta Domžale Za dodatne informacije pokličite na tel.: 7211 781 ali mob.: 041 994 245 (Gorazd) Vabljeni ŠPORT stran 18 Maruša Ravnikar, udeleženka evropskega prvenstva Nikoli se ne bi odrekla ko tal kanj u Leto 2001 bo mladi kotalkarici Maruši Ravnikar iz Domžal, članici Kotalkarskega kluba Pirueta, vedno ostalo v lepem spominu, saj je na evropskem prvenstvu v Novi Gorici kot posameznica v obveznih likih osvojila 12. mesto. Dijakinja drugega letnika gimnazije Ledine se s kotalkanjem ukvarja lestvice - 11.mesto, prišlo jc do negodovanja široke na Organizacijski ravni. Poleg tega 80 sc odločili za končanje pogodbe z. enim od dveh tujcev, Milanom Ozrcnom, ki ni pokazal tistega, kar so "d njega pričakovali. I tnmžalčani imajo očitno ležave z učinkovitostjo in realizacijo priložnosti, kar sc odraža ludi v sami igri v obrambi. Kajti tujec Marctič in edini Domžalčan v ekipi, vratar laika Grcsak. nc moreta postorili vsega. Večini igralcev, ki igrajo sedaj v domžalskem klubu, očitno ni mar za dres kluba, ki ga nosijo sedaj. Skrbi tudi dejstvo, da so Domžalčani izredno slabo izkoris-'ili tekme na domačem igrišču, saj so v 8-krogih, kolikor so jih Odigrali do sedaj, na domačem igrišču 4, osvojili samo dve točki. Sledil pa jc nov spodrsljaj in lo izredno ležak. v slabem vremenu in pogojih, kjer sc IJomžalčani niso znašli. Visok poraz. Proti Eri iz Srna rt nega s kar 5:1. Brez Trga - kartoni , Mrctiča, Arandžcloviča in Protege, ki so bili poškodovani, seznani t istih, ki nimajo samo odrgnili in prask, pa jc že širok. Vendar izgovorov za to ni. Kar pa se je zgodita med lo tekmo, pa jc *c en dokaz ncslrinjanja enega Zbiranje skupin obiskovalcev pred Centrom požarne varnosti Količevo, med 3. jp \\. uro : jpdjvjd.u.ajria. predstavitev; in §fP8kdVnl P^sv^ti q Mpc^aM i?f!e(kflv Heliosovih blagovnih znamk ^> Uvodna predstavitev Heliosa s poudarkom na dosežke in projekte za varovanje okolja (predavalnica CPV/I. nad.) t> Ogled CPV in praktični prikaz izvoza gasilske enote ob intervenciji t> Strokovno vodeni ogled Tovarne barv, lakov in umetnih smol Količevo Če hočete o Heiiosu izvedeti kaj več, je to prava priložnost. Vsak bo imel široko odprta vrata za vse, kar ga zanima in vsak bo dobrodošel obiskovalec. Ob mesecu požarne varnosti vas vabimo na SVEČANO AKADEMIJO ki bo v petek, 19- oktobra 2001, ob 19. uri v Gasilskem domu v Ihanu. Pripravili smo bogat kulturni in zabavni program. Dobrodošli! Prostovoljno gasilsko društvo Ihan Gasilska zveza Domžale Praznik Krajevne skupnosti Jarše-Rodica 2001 Vabimo vas na SLAVNOSTNO SEJO SVETA KS JARŠE-RODICA posvečeno 28. oktobru - prazniku KS Jarše-Rodica, ki bo v petefe, 26. oktobra 2001, ob 17. uri v Kulturnem domu Jarše-Rodica v Grobljah. Pripravili smo tudi kulturni program. Dobrodošli! Predsednik Sveta KS Jarše-Rodica Marjan RUČIGAI CENTER ZA MLADE v sodelovanju s KNJIŽNICO DOMŽALE vabi starše in vzgojitelje v ŠOLO ZA STARŠE. V obdobju od novembra 2001 do marca 2002 bomo izvedli štiri srečanja. Na prvem srečanju, ki bo v ponedeljek. 5. novembra ob 18. uri v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale, bo pogovor osvetlil naslednja področja: pogled na družino skozi zgodovino, vrste družin, komunikacija med partnerjema, reševanje problemov, postavljanje realnih ciljev ter pogoji za ohranitev dobrega stika v družini. Srečanje bo pripravila Lili Jazbec, prof. ODPRTIH VRAT Območna organizacija Domžale /.vezii Slobodnih Sindilt/ttoe Slmitnljt Vse, k! vas zanima In bi se radi bol) podrobno seznanili s pogodbo o delu. obračunom plače In z dejavnostjo sindikata VABIMO v soboto, 20, oktobra 2001 od 9. do 12. are na Dan odprtih vrat na sedežu Območne organizacije ZSSS Domžale, L|uW)anska 70/1. Strokovni delavci bodo odgovarali m vaSa vprasanla glede sklenitve delovnega razmerja in plač. Vodstvo pa vam bo predstavilo delo Območne organ)ZAc!|e In delavnost panotnlh sindikatov. Slovenski slavček INCE Mengeš v sodelovanju s Slovenskimi novicami letos že osmič organizira humanitarno glasbeno prireditev Slovenski slavček. Na prireditvi bo nastopilo sedem narodno-zabavnih ansamblov, med njimi Ptujskih pet, Čuki, Slapovi, ansambel Tonija Verderberja, Rosa, podelili bodo Souvanovo nagrado piscu besedil, razglasili kralja polk in valčkov in častnega godca. Tudi tokrat bo prireditev vodila priljubljena povezovalka Betka Šuhel, scenarij in idejno zasnovo bo prispeval Ivan Sivec, organizacija pa je tudi tokrat v rokah Jožeta Mlakarja. Med gledalci v dvorani bodo izžrebali dvajset lepih nagrad, nastopajoči pa zagotavljajo dve prijetni urici ob poslušanju glasbe. Vsi nastopajoči se odpovedujejp hfinflM, m ^.iffli denar pa bodo namenili v sklad za izgradnjo »naše hiše«, v kateri bo našlo svoj novi dom 32 odraslih oseb, motenih v duševnem razvoju. Gradbena dela v naši hiši so že končana, pričakujemo, da bo v kratkem opravljen tehnični pregled, tako da bomo pričeli z opremljanjem prostorov za bivanje. Prireditve seveda ne bi mogli izpeljati brez generalnega pokrovitelja BTC, d.d. iz Ljubljane in sopokroviteljev Zavarovalnice Triglav, Banke Domžale, Restavracije Stol Kamnik, znanih gostiln Narobe, Repovž, Pri Olgi, Pri zlati Kaplji, Gostišča Trojane, Pri Ančki in letos tudi gostilne Pire iz Rov in pletilstva Vida, ki pripravljajo pogostitev za nastopajoče. Ne bi šlo tudi brez vseh darovalcev daril za bralce glasovalce, ki s svojim glasovanjem izberejo nastopajoče, brez obiskovalcev prireditve v dvorani, slovenskih vinarjev, Kože Grčar, ki podari konjsko kokžo za kralja polk in valčkov... Pomagajo še Vila Bela, Hoteli Palače Portorož, Terme Lendava, kamnoseštvo Burgar, Vrtnarstvo Hubad z Dobenega, Cvetličarna Omers iz Domžal in drugi. Vabimo vse ljubitelje narodne-zabavne glasbe na humanitarno glasbeno prireditev Slovenski slavček, ki bo v petek, 19. oktobra, ob 20. uri v dvorani Komunalnega centra v Domžalah. Sodelujte v dobrodelni akciji Slovenske karitas Dobrota opogumlja Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski. Karitas %TeL: ^01) 23 23186 Najdete nas v Oglasni pošti. Prinese Vam jo Vaš poštar med 12. in 14. septembrom. Program prireditev v športni dvorani Komenda Prireditev Datum Ura pričetka Rokometna tekma - mednarodna 6. 10. 2001 ob 19. uri Rekreacijska košarkaška liga 13. 10. 2001 popoldne Rokometna tekma 14. 10. 2001 ob 17.30 Rekreacijska košarkaška liga 20. 10. 2001 popoldne Rokometna tekma 21. 10. 2001 ob 18. uri Rokometna tekma 27. 10. 2001 ob 16.45 Rokometna tekma 27. 10. 2001 ob 18. uri Košarkaška tekma - 1 SKL zahod 27. 10. 2001 ob 20. uri Rekreacijska košarkaška liga 28. 10. 2001 Koncert 30. 10. 2001 OBČINA LUKOVICA IN OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV ZA SLOVENIJO vabita na prireditev ob 10. OBLETNICI OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE in 10. OBLETNICI ODHODA ZADNJEGA VOJAKA IZ SLOVENIJE in 10. OBLETNICI UČNEGA CENTRA LOKVANJ 55. Območnega štaba TO Domžale v petek, 19. oktobra 2001, ob 17. uri, na športnem igrišču v Podgori pri Zlatem Polju Sodelujejo: Slavnostni govornik: župan Anastazij Živko Burja, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, častna enota Slovenske vojske, udeleženci Lokvanja, Osnovna šola Janka Kersnika Brdo, Godba Lukovica, Športno društvo Zlato Polje LIP RADOMLJE d.d. Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 tet. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna druga tržišča. Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev: - zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri, - zaposlimo delavca s končano poklicno solo kovinarske smeri, -- rn^rn M m)m\Mmm elite in delavke § konšane osnovno šota. Dobrodošli tudi pripravniki! Pisne prijave oddajte na pošti na naslov LIP RADOMLJE d.d. Preserje, Pelechova 15,1235 Radomlje, dodatne informacije dobite po telefonu 01 724 09 30 Smučarsko društvo Domžale organizira ŠOLO ALPSKEGA SMUČANJA za 6 do 9 let stare otroke, ki si želijo zelo dobro smučati ali vključiti v tekmovalni program alpskega smučanja pri SD Domžale. Šola vključuje 2-krat tedensko vadbo v telovadnici in 30 dni smučanja. Učenje smučanja bo ob sobotah in nedeljah ter v času počitnic na Krvavcu. V šolo smučanja se lahko vključite od 1. oktobra dalje, vsak torek in četrtek med 18. in 19.30, v telovadnici OŠ Roje (šola s prilagojenim programom). Informacije dobite tudi pri vodji šole: Jože Lenček tel.: 01/72 42 117 031/581 128 SD Domžale VABLJENI! Vedno na dobri poti • Rolling Club «» I 1 I f» • lOVENU. Vas zamika, da bi z varnega asfalta zapeljali na brezpotje, v naravo. Vas je strah, da bi tam tudi ostali? V soboto, 20. oktobra, vam bomo v peskokopu v Moravčah člani off road kluba 4x4 Rolling Club pokazali, kaj zmorejo terenci, predstavili dodatno opremo, z blatom pa se boste lahko spopadli tudi sami. Povabili vas bomo še na kakšen izlet po Sloveniji ali pa v tujino. Predstavljamo se na spletni strani www.4x4rollingclub.com Naročili smo »čisto« sončno vreme in pripravili veliko zanimivega, vi pa si vzemite prosto soboto in se naučite nekaj »umazano« novega. Prireditev je v okviru projekta Teden vseživljenjskega učenja, ki ga organizira Andragoški center Slovenije in poteka od 15. do SI. oktobra po celi Sloveniji. Več informacij najdete na spletni strani www.acs.si/tvu. Off road pozdrav, 4x4 Rolling Club stran Ob dnevu spomina na mrtve Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale vabi na komemoracije, ki bodo: v petek, 26. oktobra ob 11. uri pri spomeniku na Golčaju v sredo, 31. oktobra 2001 ob 17. uri pri grobišču padlih v Radomljah v sredo, 31. oktobra 2001 ob 18. uri na pokopališču v Domžalah Krajevna organizacija ZZBU NOB Vir obvešča, da bo komemoracija ob spomeniku padlih borcev na Viru v četrtek, 25. oktobra ob 11. uri pri spomeniku Krajevna organizacija ZZB NOV Vir /ViV. kur si imel rad, ne mare umreti. Rahitlecas. ln resnim dojeti' V SPOMIN Na pragu jeseni pred dvema letoma smo se poslovili us[il neizmerno holeiino in svoj nasmeh, s kolrrim si odprt vsaka vrata in vsa srea. /jlaj ho Iti tvoj nasmeh vedno ostat v nas. ZAHVALA V globoki Žalosti sporoCamo. da nas je kol žrtev prometne nesreče zapustil nas dragi 24-lelni FRANCI VODNJOV iz Ihana Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje, sveče, sv. maSc in denarno pomoč. Hvala sošolcem in prijateljem iz osnovne šole. sošolcem Srednje gostinske šole 4. GB. predavateljem In študentom Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem na Bledu, kolektivoma hotel Adria in hotel Andor i/. Ankarana ler prijateljem iz Ankarana in Kopra, Turističnemu društvu Ihan in kolektivu Mercator MCI. Iskrena hvala g./upniku, dr. Silvest ru Kini jami. za lepo opravljen pogrebni obred, predstavnikoma mladine in Turističnega drusiva za ganljive besede slovesa, pevskemu /boru iz Ihana, gospe JoZi Icr sošolcu PrimoZu za zaigrano Tišino. Hvala vsem. ki ste se tako množično prišli poslovit in s tem doka/ali. da sle našega Francija spoštovali in ga imeli radi. Vsem šc enkral iskrena hvali. Žalujoči: mama Jelka, ati Frane, sestra Lidija ler ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, stare mame in svakinje MARIJE OKORN ^^Lf/^ roj.TKKI'ANC H se iskreno zahvaljujeva vsem. ki sle jo spremili na njeni zadnji poli, ji poklonili cvetje in sveče. Še posebno zahvalo izrekava vsem za izrečena ustna in pisna sožalja. sosedom Nušičeve in Maistrove ulice iz Vira, sodelavcem Tosame, Heliosa in Univerzale Domžale za vso pozornost ob težkem trenutku. Zahvaljujeva se tudi g župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Kranjskega kvinteta iz Nakiega ter govornici gospe Olgi Florjančič za občutene besede slovesa. Prav tako iskrena hvala trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: sin Lojze in hčerka Marta / družinama v imenu vsega sorodstva V SPOMIN Tiha urediva. na hludnem kamnu nam drago ime. plamen na tufki sredi gredice pove. da lep in *jv )e spomin .te na te. 15. oktobra bo minilo pet let, odkar je odšel od nas dragi mož in oce MARJAN KRALJ s Pšate Hvala vsem, ker se ga spominjate, mu prižijgate svečke, se za trenutek ustavite ali položite cvet na njegov prerani grob. Vsi njegovi Solzje. latost. bolečina, te budila ni. Tiha nema je gomila, kjer porivat ti. v SPOMIN 4. oktobra je minilo žalostno leto od smrti našega ljubljenega moža. očeta in dedka, brata ter strica. ALOJZA KRALJA iz Preloga pri Ihanu. Hvala vsem. ki se ga spominjate in kdaj postojite na njegovem preranem grobu in prižgete sveCko. Vsi njegovi Ni već trpljenja nc bolečine življenje je trudno končalo svoj boj. S. Gregorčič ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in starega očeta LEOPOLDA KAŠNIKA iz Vrbe se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebna zahvala gospodični Irmi Markovšck in drugemu osebju Zdravstvenega doma v Lukovici. Iskrena hvala tudi župniku g. Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred, g. Rajku Hafnerju in Martinu Andrejka za poslovilne besede. Hvala vsem za lepo misel nanj. Njegovi: žena Marija, sin Sašo in hčerka Jana z družinama tnorituri te salutantl. ZAHVALA V komaj 25. letu starosti in na pragu življenja nas je zapustil: sin, brat, nečak, bratranec in zaročenec, tako da smo se v nedeljskem deževnem popoldnevu 23. 9. 2001 na ihanskem pokopališču poslovili od našega dragega MARJANA PRUSNIKA Hvala številnim, ki ste ga pospremili na njegovi prekratki, prerani in zadnji poti v končni dom. Hvala g. labianiju za lepo opravljen pogrebni obred, g. Zlatku za zadnje zemeljsko slovo, ter ga. Jožici za ves trud. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena osebna in pisna sožalja ter bodrilne besede, za darovano cvetje in sveče, ter vsem. ki ste ga pospremili na njegovi veliko prerani zadnji poti. Vsi njegovi Sprejemamo naročila aranžmajev za 1. NOVEMBER Cvetličarna bo odprta tudi 31. oktobra do 12. ure! V tem času vam nudimo: - pestro izbiro svežih in suhih aranžmajev - krizanteme in nasade v posodah - sveče - sadike in zemljo. 1230 Domžale, Ljubljanska c. 72, telefon (01) 72 14 875 SPOROČILA stran i/0 Frizerski salon Kje? V Domžalah na Savski cesti 1, nasproti Gasilskega doma; parkirni prostor za lokalom; - moško, žensko in otroško striženje - dnevni in svečani make-up - pregled lasišča in svetovanje lx mesečno (brezplačno) - kvaliteta in ugodne cene; za študente in upokojence 10% popust. Delovni čas: pon., tor.: od 7. do 14. ure iT., če., pet.: od 13. do 20. ure, sobota: od 7. do 12. ure. Telefon: 01 7242778 Krona lepote je urejena pričeska. SLAŠČIČARNA OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. NOVO: TELEBAJ5ril na otroSkih tortah. Odprto vsak dan od 7. do 21.30 Tel.: 7215 699 Stalno je na zalogi torta za DIABETIKE. 3 X n u m Podjetje za razvoj in prodajo komunalne opreme, a.o.o., Ljubljana EXPRUM, d.o.o., Ljubljana 1000 Ljubljana, Mala ulica 8 Slovenija ZABOJNIKI ZA ODPADKE Ugodno nudimo vroče cinkane in PVC zabojnike za hišne odpadke z brezplačno dostavo na dom, volumna 120,140,240, 700,9001. Iz našega programa vam nudimo tudi večje kesone za industrijske odpadke volumna 5 -35 m' ter mobilne in stacionarne hidravlične stiskalnice volumna 8-35 m'. Vse informacije na tel.: 01/434 38 33 01/723 12 54 031/844 111 041/643 326 g. Roman Piškur 70 S. j). Breznikova 61 a, IHAN, 1230 Domžale GSM: 041/637 210 pleskanje napuščev ■ barvanje fasad izdelava toplotnih fasad in ostala slikopleskarska dela KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS SUKOPLESKARSTVO Grudniik, s.p. pleskanje fasad, napuščev, oken in notranja dela Češminova 12, 1230 DOMŽALE tel.: 01 72 43 523, gsm: 041 679 523 Bojan Kos, s. p. Študljanska 1 1230 Domžale - IZPUŠNI SISTEMI - VLEČNE KUUKE - KATALIZATORJI - OKRASNI NASTAVKI - ŠPORTNI IZPUHI - CEVNE ZAŠČITE IN PRAGI ZA TERENCE TEL/FAKS: 01/7243-564 041/232-137 NAHAJAMO SE V STAVBI ZD DOMŽALE PANCUR & Co. VLASTA PANCUR, tel.: 01/72 45 106. PEDIKURA Mestni trg 2, DOMŽALE .Pop.-pon., sre.; Dop.-tor., čet, pet. ANDREJ VRTACIC Fortunoto Bergcintci 3,1240 Kamnik Telefon/faks: 01 83 12 355, GSM 041 689 750 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE Garancija: - W let za delo ■ do 50 let za material KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! EK0 AKCIJA □O Iioćotbmo Ha ohranjamo! ■mm Če se doslej še niste vključili v akcijo preudarnega ravnanja z odpadki, storite to zdaj! Poiščite na zeleni karti najbljižje zbirno mesto - ekološki otok in odlagajte odpadke v posebej označene zabojnike. S tem boste tudi vi po svojih močeh prispevali k varovanju narave in k čistejšemu okolju. 2 stran