Stev. 219.
Trst, v sredo 7. avgusta 1912
Tedaj xxxv
IZHAJA VSAK DAN
M eb nedeljah In praznikih rt 5., eb ponedeljkih ob 9. ijutrij. Peiaml&ne Iter. ae prodajajo no 3 nvfi. (ti atot.) v mnogih tobakarnah t Trstu in okolici, Oorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Solani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-MJnl, Dornbergn itd. Zastarel« Iter. po 5 nvč. (10 stot.) 04LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRI v dirokoiiti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. eemrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 E, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-laanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave JMinosti". — Plačuje so izključno le upravi „Edinosti". Platljlvo In toiljivo v Trstu.
epiNosr
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorska
mftšmmHpm$ir
NAROČNINA ZNAŠA

m celo leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na »a-
ro&be bres doposlano naročnine, se uprava ne oairr ■*f«ialat u nadcljako IbAkuJ* „BDIMOBTI" itan: a«
••U Uto Kron S*ao, se pol UU Kron a-eo. Vri dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nfltrani*-vana pisma m M epre|nma|e tu rekoplftl •« vrijaje. Naročnino, oglase in reklnmacijeje pofiiljati na upravo listo*
UREDNIŠTVO: ulloa Glorgle fialaitl 20 (Naredni d«). IzdajateU in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastu, i k koasoroij lista „Edinosf. - Natisnila Tiskarna .Edino*t\ vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Tralu, ulic«
Giorgio Galatti Stev. 20. P«ItM*firniHnienl rilun Itev. 841-652. TELFF0I1 K. 11-5^.
Jukić pred sodiščem.
(Osmi dsn razprave.)
ZAOREB 6. (Izv.) Na začetku današn|e razprave |e Izjavil predsednik, da |e sprejel sodni dvor edino te one branitel|eve predloge, M se nanaša|o na zaslišanje prič, ki morejo izpovedati, kako se Je Juklć ponašal v policijskem In sodnem preiskovalnem zaporu in kako so v zaporu ravnali {njimi. Ostale predloge Je sodni dvor odklonil vse.
Nadaljno laslllavanje prič,
ZaslISan le bil nato policllski konclpist Kop ša, ki je izjavil, daje našel Juklća, ko Je prišel v urad zvezanega na rokah in jogah, kar pa popolnoma odgovarja policijskim predpisom. Juklć le sam bil z glavo ob zid In se Je sploh vedel zelo renltentno. „Pred menoj Juldć ni nikdar ekscediral, temveč |e bil vedno miren. Ko sem ga za* sliiavalf sem mu dal sneti verige z nog In mu dal tudi kolikor mogoče ota|latl verige na rokah.
Preds.: Ali se vam Je sfcl Juklć normalen ?
Priča: V sploinem dal Bil je precej miren. Od tasa do časa pa so ga prl|ell kakor nekakšni nervozni krči. Obsedel je popolnoma nemo, me gledal strmo v oči in očividno ni vedel, kje se nahaja.
Branitel| dr. Prebeg: Na dan, ko le bil Juklć aretiran, Je bilo v policijskem poslopju zaposlenih nekaj zidarjev, ki niso samo videli, kako so Jukića zvezali z verigami na rokah in nogah, temveč tudi, kako strahovito so ga pretepali.
Priča: O tem ne vem jaz nič I
Branitelj dr. Prebeg priči: Gospod priča, kako je bilo vendar mogoče, da policija tedaj, ko je našla v oni stari vrbi bombo, ni lastražila prostora. Juklć je par dni pozneje prišel iskat bombo in pri tem bi ga bila policija lahko aretirala in tako preprečila atentat?
Priča je Izjavil, da na to vprašanje ne more odgovoriti, In |e v svoji nadal|nl Iz-povedbi zatrjeval, da na policiji niso slabo ravnali z Jukićem.
Obtoženec Nnrančić zakriči: Krmili so ga, kakor psa!
Branitelj dr. Prebeg: Vi priznavate, gospod priča, da Je bil Jukič v policijskem zaporu zvezan na popolnoma Izreden način. Ali je bilo to tudi protokotarično ugotovljeno ?
Priča: Da, toda oni protokoli niso bili izročeni sodllču I
Branitelj dr. Prebeg je predlagal nato, da naj sodišče nemudoma rekvirira od policije tudi one protokole.
Nato je bila zaslišana pisarniška pomočnica pri policiji Mira K o s t i š a, ki je izpovedala, da je Jukić pri zasliševanju na policiji na vsa stavljena vprašanja odgovarjal popolnoma mirno. Vendar pa Je priča dobila vtlsk, da je Jukić nor.
Potem so bili zaslišani nekateri policijski stražniki, ki so izpovedali, da se jim Juklć ni nikdar zdel abnormalen.
Priča redar Ogač je Izpovedal, da Je bil Juklć tedaj, ko so ga pripeljali na policijo, tako zelo razburjen, da so mu morali iz previdnosti zvezatl roke In noge, in da |e tudi sam butai z glavo ob zid.
Preds. : Pove|te na svojo čast in vest, ali so pretepali Jukića na policiji ?
Priča (izogibaje): Jaz o tem nič ne vem! Saj bi se mu morale poznati rane, če bi ga bili pretepali.
Predsednik: Ali |e bil Juklć miren?
Priča: Da I Vse je sam izpovedoval.
Predsednik: Gospod priča, premislite dobro! Ali se |e Jukić ponašal tako, da bi ga mogli smatrati za norca ?
Priča je nekoliko časa pomišljal in otem odgovoril: Ne!
Nadaljna priča jurist Pava o K u r t o v i ć je bil blagajnik odbora za izlet hrvatskega dijaštva v Bclgrad in je bil dne 12. junija t. I. kot osumljenec aretiran. Izpovedal je, da je bil dalj časa interniran poleg Jukićeve celice. Vide! je, kako je bil Juklć zvezan, In je slišal, kako so ga pretepali.
Priča redar Vrba je pripovedoval o vedenju Jukićevem v policijskem za i ru. Jukić Je bil nekaj časa jako živahen, p i^m pa zopet popolnoma apatičen. Gjv ! stvari brez vsake zveze. Potem pa je / nt začel prepevati palrijotične pesmi i globoko obžaloval, da je ustrelil
njem nadal|nih redarjev kot prič, pač pa je potem zaslišal nekatere osebe, ki so opazovale Juklća v preiskovalnem zaporu.
Prvi |e bil zaslišan stražnik Miklošič, ki je Izpovedal, da je bil Jukić tedaj, ki so ga pripeljali v sodne zapore, Jako slab. Govoril ni skoraj nič. Po cele ure |e molče strmel predse In mrmral nerazumljive besede. Prvo vprašanje, ki ga Je stavil Juklć priči, Je bilo: Ali poznate pesnika Radlčevlća: Ko |e sprejel obtožnico, je bil mnogo mlrne|šl. V splošnem Je bil s pričo zelo prijazen in mu je bil hvaležen za vsako dobro besedo.
Branitelj dr. Prebeg: Kako se Je Juklć ponašal v zaporu ?
Priča: V začetku kakor kak divjak; bil Je jako razbur|en.
Branitelj dr. Prebeg: Ali ste že kedaj videli tako tapecirano celico, kakor Je Jukl-ćeva ?
Priča: V Zagrebu ne. Rekli pa so, da je potrebno, ker Je nevarno, da bi se Juklć tam ne uimrtll.
Predsednik: Ali se Je kdo od obtožencev prltoževel nad ravnanjem v preiskovalnem zaporu?
Več obtožencev: Ne I Nad Miklošičem nikdar ne. On je dober človek.
Prihodnja priča, orožnik Sertlć, je Izpovedal, da je bil Juklć v zaporu prav dobre vol|e. Govoril je strašno veliko. De-klamlral je venomer razne pesmi in pripovedoval. Ko so začeli delati v celici slamnate tapete, |e rekel: „V taki norišnici pa nisem bil Se nikdar t" Dolgo se je bavil tudi s tem, da Je lovil bolhe, In |e bil na svo|e lovske uspehe zelo ponosen. Čim se |e pričel proces, |e bil popolnoma miren. — .Nekikrat je rekel priči: Ko me iz-
Ruste, pojdem domov in zažgem očetu Išol"
Priča orožnik j u r e š i ć Je tudi potrdil, de je bil Jukić v zaporu popolnoma miren, napravil pa |e na pričo vtlsk, da Je nor, In priča se ga je včasih skoraj bal. Oiedal je kakor divja zver. — Rekel pa |e Jukić nekikrat izrecno priči, da je prisilil Horvatlna, da mu je prinesel revolver.
Na vprašanje branlteljev je priča povedal nato nekoliko podrobnosti o Juklće-vem vedenju v preiskovalnem zaporu. Juklć se |e včasih naslanjal na vrata In je po cele ure ponoči in po dnevi govoril z orožniki, ki so ga stražili, in to najrazličnejše stvari, deloma pametno, deloma pa popolnoma abotno. ObŠ rno je tudi razpravljat o svoji stenjevški republiki in je izjavljal, da je bil za Časa poljskega kralja Vla-dlslava IV. tudi norec, ki Je zasnoval revolucijo.
Zaslišane so bile nato še nekatere priče, ki pa niso Izpovedale nič blvstveno novega, ki pa so vse potrdile Jukićevo nenormalnost.
Nato je branitelj dr. Popović izjavil, da je po včerajšnji razpravi prišel k njemu dijak Polčić in izjavil, da protokol, ki je bil prečitan včeraj o njegovem zaslišanju, ne odgovarja onemu, kar je izpovedal na policiji posebno pa ne trditve o Avstriji sovražnih pojavih v Belgradu. Branitelj je prosil v imenu Polčlći predsednika, da to pričo zasliši ustmeno.
Državni pravdnik se je upiral temu predlogu, češ da dotične izpovedbe za proces nikakor niso relevantne.
Nato je naznanil predsednik sklep sodnega diora, da se zavrača predlog branitelja dr. Prebega v zadevi rekvlviranja policijskih protokolov, nakar |e branitelj dr. Prebeg prijavil ničnostno pritožbo.
NadalJne priče.
Kot nadaljna priča |e bila potem zaslišana hčerka zadnje Juklćeve gospodinje, gospodična Z w e r g o v a, ki je Izpovedala, da se ji je zdel Juklć vedno abnormalen In je govoril najrazličnejše in najgorostasnejše stvari. Bil je tudi zelo hude Jeze. Obtoženec Naranč!ć |e nekega dne opozoril pričo: „Pazite se pred Jukićem la
Branitelj dr. Popović: AH so vsi smatrali Jukića za norca ?
Priča: Da I
Dijak G o s t i n č a r, rodom Slovenec, je izpovedal, da ga Je J uklć nekikrat povabil s seboj na svojo svatbo. Gostinčar je šel žnjiin v nevestino hišo, a ko sta prišla
Je tisti dijak, ki Je prvi deklamiral Jukićevo pesem „Zlotvor" in je bil zaradi tega aretiran.
Branitelj dr. Popović: Kako ste mogli deklamirati to svar?
Priča: Bal sem se Jukića.
Branitelj dr. Popović: Kaj pa |e govoril Juklć, ko ste bili žnjlrn skupaj ?
Priča: Vedno je recitiral svoje pesmi In si je domneval, da |e velik umetnik, ln da je sploh odločen za kaj večjega.
Priča redar Ž11 m a n je izpovedal, da se je Jukić v aaporu vedel zelo pametno. Pripovedoval je tudi, da je bil odpuščen od vo|akov, ker so ga spoznali za norca.
Drž. pravdnik: Ali nI tudi povedal, da je simuliral blaznost, da bi se oprostil vojaščine ?
Priča: Ne!
Nato je predsednik razglasil sklep senata, da se odklanja predlog branitelja dr. Popovlća v zadevi zaslišanja dijaka Polčlća, ter potem prekinil razpravo, ki se bo nadaljevala jutri ob 8. Jutri podasta najprej psihijatra svoje izvedenško mnenje, potem pa se začno plejdojeji.
BRZOJfll/NE UESTl.
Ponesrečen ustanovni občni zbor „Nar. socijalne Zveze".
LJUBLJANA 6. (Izv.) Včerajšnji usta-novnl občni zbor .Narodne socljal. Zveze" se je popolnoma ponesrečil. Glavni vzrok temu je bil, da je v naprednih krogih pobudilo splošno osupn|enje dejstvo, da je češki narodno- socijalni državni poslanec Choc, ki Je bil voditelj češke ekspedicije,
Faliran trgovec.
BUDIMPEŠTA 6. (Ogr. biro) Velelržec s suknom Arnold Stern Je od 1. Junija izginil. Ugotovilo se Je, da znašalo pasiva 200.000 K, aktiva pa komaj 50.000 K. — Upniki so stvar ovadili kazenskemu sodišču.
.Zveza pravih ruskih ljudi."
PETROGRAD 6. (Irv.) V .Zvezi pravih ruskih ljudi" so se pojavili veliki spori. Za tr|u|e se, da se stranka skora| razsuje. V Harkovu Je prišlo med pristaši stranke do krvavih pretepov.
Ammundsen na Dunaju.
DUNAJ 6. (Izv.) Veleslavni najditelj južnega tečaja Ammundsen pride dne 19. avgusta na Dunaj in bo Imel dve predavanji o svoji ekspediciji na |užnl tečaj.
Stavka pomorščakov.
MARSILJA 6. (Kor.) Ladijski častniki In strojniki paroplovne družbe „Messagerie Mantlme" so zopet nastopili svoje službe.
Izbruh Etne.
KATANIJA 5. (Kor.) Pepelnast dež je ponehal. Severozapadno od srednjega žrela je nastala velikanska odprtina dolga več sto metrov.
Potovanje Poincareja v Rusijo.
DUNKIRCHEN 5. (Kor.) Mlnlsterskl predsednik Polncare je ob 12 35 popoludne na cklopnem križarju .Condć" odpotoval v Rusijo.	_
Homatije v Turčiji.
Razpust turške zbornice.
ića. Večkrat je tudi fekel obžalo.. ,e:
Jee r^oe^nra°cl|a^o Me	K
Srlči -doln zmtsano, da se Je	včaslh strahoyito razburJen<	Ti abnorraaIni
. *	Pojavi so se množili vedno	bolj in bolj in
JukJć v sodnem zaporu.	so bili letos posebno močni. Tudi priči Je
V sobarju z državnim pravdnlkom In	pripovedoval Jukić, da mu	je zrastla kost
branitelji je predsednik prenehal z zasliša-	pod jezikom, a da Je kost	že skril. Priča
CARIORAD 5. (ob 215 predpoldne), posetil pred vsem dr. Susteršlča ter bil tudi (Kor.) V navzočnosti vseh ministrov In 5 pri nJem na stanovan|u in hrani.	'poslancev je bil prečitan dekret, s katerim
Na shodu je govoril za ustanovitev na-' se razpušča turški parlament In se nalaga rodne-socljalne stranke, ahod so hoteli mo- vladi, da razpiše nove volitve, tlti tudi socijalni demokrati, a |ih Je pred, CARIGRAD 5. (Kor.) Predsednik zbor-vsemi temeljito zavrnil podpredsednik Zveze nlce |e izjavil, da |e prejel poročilo vlade, Jugoslovanskih Železničarjev Ivan Jaklič Iz da je zbornica razpuŠčena, še le po sklepu Trsta, potem pa Adolf Ribnlkar. Do izvedbe seje. Predsednik Je Že sporočil ministru sporednih točk sploh nI prišlo, ker nI bilo sklep zbornice, da suspendira svoje raz-napovedanlh poročevalcev, ki si |lh prire- prave in se poda v palačo, da prijavi sul-diteljl zborovanja baje niso niti zagotovili, tanu nezaupnico izrečeno vladi.
Cehi so bili v Ljubljani sprejeti zelo CARIGRAD 5. (Kor.) Zbornica je Iz-klavrno. Na kolodvoru je pričakovalo njlho- rekla vladi nezaupnico. Po glasovanju je vega prihoda te par oseb, pač pa so bili prišlo do silnih prizorov. Poslanec Bahmi pozdravi eni po .Slovencu", zlasti pa posl. je potegnil revolver Iz žepa, ni pa ustrelil. Choc, dočim je bilo napredno časopisje (Hrup.) Predsednik |e ponovil potem sklep obveščeno po prirediteljih cele priredbe Šele in iz|avil, da se razprave odgodijo na ne-v zadnjem trenotku.	določen čas.
Stepan Radič Izpuščen na svobodo. 1 CARIGRAD 5. (Kor.) S storjenim skle-
ZAGREB 6. Danes so izpustili iz za- P01™ se I® ?b°rn,c?„ °dte8n,,a čltaniu raJ" pora voditelja kmetske stranke Stepana Ra- P"8t"eBa dekreta. Vlada Je obvestila pred-dića radi bolezni njegove soproge. Radić fednika, da bo dekret prečitan ob I pop. Ima sedeti v zaporu še tri mesece, a so ga *er 8e leu 2bornlc? od«odl,a na nedoločen začasno izpustili na svobodo.	čas» ,nf fe? moS,a v,ada P|;eC,tatl ^eta
Cesar Vlitem	zbornici. Ker se ima vlada, kateri je zbor-
cimmcm. rvinc « J? trm , u D,ca votlra,a nezaupnico, smatrati po ustavi SV1NEMUNDE 6 Cesar Viljem je ob ka|j0r za padlo, se |e kriza znatno poostrila. 11-30 odpotoval na NVilhelmshiihe. Državni CARIGRAD 5. (Kor.) Dekret, s katerim kancelar se je podal popoldne v Hohen- se zbornica razpušča, Je prečital veliki vezir rinow.	v zbornici in senatu v navzočnosti 11 po-
LetoSnje vojaške vaje.	slancev, oziroma šest senatorjev In se glasi
DUNAJ 6, (Izv.) V področju tret|ega nastopno: Vsled različnosti mnenja, nasta-(graŠkega) armadnega zbora se bodo vršile lega med kabinetom Said paše in zbornico letos zborne vaje v času od 31. avgusta do glede premembe ustave Je bila zbornica 3. septembra in sicer z dvema divizijama, razpušČena. Novoizvoljena zbornica se Je ki bodeta Imeli popolno vojno število vo- sestala 18. aprila. Olasom resolucije skle-jaStva.	njene od senata Je Imela nova zbornica Iz-
Prlsostvovala bodeta vajam prestolo- ključno namen, da razsodi o predmetu raz-naslednik Fran Ferdinand in armadni nad- ličnosti menenja, namreč o členu 35 ustave, zornlk Konrad—Hetzendorf. Vaje se bodo Ker |e ta mandat izveršen, mora biti par-vršile med 22. domobransko in 28. Infante- lament razpuščen ln se lma|o vršiti nove rljsko divizijo in sicer v okolici cerkniškega volitve. Vsprlčo te revolucije zaukazu|em jezera.	razpust parlamenta in razpis novih volitev
Proces proti majskim izgrednikom. po ustavi. Podpisan Mehmed Rešad. Dekret BUDIMPEŠTA 6. (Ogr. biro.) Zaradi je datiran od včeraj, pouličnih izgredov dne 23. majnika t. I. je CARIORAD 5. (Ob 5 50 pop.) (Kor.) sodišče obtožilo dvajset oseb, med njimi 4 Sultan ni hotel sprejeti predsednika zbor-ženske. Obtoženi so zaradi tatvine, prikri- nlce. Poslanci so radi tega poslali sultanu vanja in javnega nasilja. Ena od obtoženh brzojavko, v katerem mu sporočajo sklep žensk je umrla v preiskovatnem zaporu. zbornice. Sultan ni tiotel sprejeti niti brzo-Kolera na Ogrskem.	javke. Zbornica smatra sklep za neveljaven,
MINTSZENT 6. (Ogr. biro ) Ker celi kfJ le veliki vezir že sinoči obvestil zbor-teden ni nihče več obolel na koleri in je n,ČIleSa Predsednika o resoluciji senata, bakterijologlčna preiskava dognala, da voda CARIGRAD 5. (Kor.) V mestu vlada v Tisi ne vsebuje kolernih bakcllov, je mi- popolen mir. Vojni minister je izdal obsežne nlsterstvo notranjih zadev proglasilo Mint- odredbe, ki onemogočujejo vsako motenje szent za kolere prost.	miru. Centralni klub odbora strogo strćžljo.
Španski kralj v čeških toplicah. Govori se» da se Poslancl sestanejo na po-
doso^leS „fe'^ "t Vv Smtl,
bohatudKirkLba°liSal K,lVeLdHKbtkal PoveSnik čet v Smlrnl je poslal sinoči varl n FrKLli JS^ ' Kar,0Ve vladi brzo avko, v kateri Izjavlja, da bodo vari In Frančiškove va .	marSlfa|e '^ete proti Carigradu,' ako ne bo
Nesreča pri kanalizacijskih delih.	zbornica razpuščena tekom 48 ur.
BUDIMPEŠTA 6. (Ogr. biro.) Danes Torpedovka „Munuml Hamleti" je danes
dopoldne se je v mali Rochusovi ulici po-	zjutraj dospela semkaj iz Dardanel in se je
drla neka polčetrtl meter visoka stena ki so	usidrala pred zbnrnico. — Kakor se govori,
jo izpodkopali pri kanalizacijskih delih. En	so vsi častniki in moštvo flote za častnike
delavec Je bil mrtev, dva pa težko ranjena,	lige. — Veliki vezir je pozval vse izdaja-
Stran II.
telje časnikov in jih naprosil, naj svetujejo prebivalstvu, da ostane mirno.
CARIGRAD 6. (Kor.) Ker smatra vlada včerajšnjo dopoldansko sejo parlamenta za neveljavno, ne priobčufe uradni list nikakega zapisnika o tej seji, Ziključenje zbornlee se je naznanilo načelniku v Albanijo odposlanega posebnega odposlanstva, Ibrahim paši.
Bomba na Železniškem tiru.
SOLUN 5. (Kor.) Ko je tovorni vlak pasiral kilometerski kamen 208 blizu Kop riilija se je nakrat razletela na železniškem tiru bomba. Neglede m materijalno škodo |e bilo ranjeno osobje vlaka. Atentat |e baje delo makedonskega revolucionarnega odbora.
Vlada odstavlja župane.
CARIGRAD 6. (Kor.) Vlada je odstavila župane v Smlrnl, Drlnopolju in drugih mestih in odredila proti njim sodno prtiskavo, ker so hujskali prebivalstvo proti vladi.
Proti zadružništvu v Istri.
Nekoliko odgovora ohrekovalcem.
Italijani so se že davno naveličali, ovl ratl naše zadruge v I stil s praznim govoričenjem. Od te strani je sedaj popolnoma mir, kajti dobro gospodarstvo ostane dobro gospodarstvo, tudi Če so kritike od ljudi, ki niso (očitno ne) naklonjene zadrugi.
Breztemeljne kritike so še več ljudi opozorile na zadruge ter marsikoga pritegnile v krog kritiziranih, ko so se kritike Izkazali res neutemeljene.
Kaf pa vidimo danes? Lahi ne gredo več v vojsko; Nemci tudi ne. Kaj bi hodili, ko pa je danes dovolj naših, ki se dajejo zlorabljati proti narodnim ustanovam. So celo učeni, stanovsko ugledni ljudje, ki se dajejo izrabljati zoper naše zadruge. Ne prelskujmo, kak dobiček imajo od tega, oziroma kaj je povzročilo njih sovraštvo in nasprotovanje, ali osebnosti, ali neumevanje zadružništva, ali odbitje kakega predloga stavljenega njim v korist, ali sprtje s kako osebo iz zadruge, ali celo... grozno je misliti... korist, dana |im od nasprotnikov naroda za take usluge?
lzmlŠI|ajo se in spravljajo v svet, take od zada), od daleč, pametnim ljudem neverjetne stvari, samo da bi se oškodovale zadruge.
Pribijam danes (od mnogih takih) le te-Ie slučaje:
Nekje meseca rožnica t. I. sta se peljala dva gosp da Iz Trsta v Gorico ter se pomenkovala o bančnih In o zadružnih rečeh. Poleg je sedel gospod Iz Istre, ki je postal pozoren še le, ko se je imenovala »Posojilnica v Kopru", katero dotični pozna do dna duše.
Gospoda sta povedala, da ne more posojilnica napredovati, ako da kar meni nič tebi nič svojemu uradniku K 50.000 — po sojlla brez poroštva. Gospod se Je zgražal nad tako inslnuvacijo ter poizvedel, da se taka laž res razširja po Trstu celo v jako inteligentnih In strokovnih krogih. Oba bančna uradnika sta celo verjela (ej laži Prosim, bančna uradnika, ki vendar vsaj oddaleč poznata tudi ustroj zadrug. — Vidi se, da je razširjalec te laži uglednejša oseba.
Gospod Istran jima |e pojasnil, da se odkar Posojilnica v Kopru deluje, nI pre drznil niti eden človek vprašati na golo osebno poroštvo zneska K 50 000 — torej tudi ne kdo izmed uradnikov. Dalje, da nobeden sedanjih uradnikov nima nikakega posojila na osebno poroštvo, pač pa so imeli nekateri posojila proti dobro situiranim, priznano premožnim porokom. Na golo osebno poroštvo pa nikdar nobeden, ne uradnik, nekdo drug, ker načelstvo takih posojil ne dovoljuje, in se take prošnje sploh ne sprejemajo.
Vse to pa celih 29 let obstanka zavoda.
Dalje je pojasnil, da bi sicer ne bila nevarnost, ako bi se dalo, recimo, vodji urada tudi na golo osebno poroštvo kakih K 100.000 - posojila, kajti mož, ki cele svoje življenje ni bil nikdar brez dela, ki je delai v uradu in izven urada, in skoraj nikdar niti dopusta ni prosil vsled preobilice opravil, to pa do svojega 46. leta, tak človek bi pač moral imeti nekaj premoženja, posebno pa Še, ker ne obiskuje ne krčem, ne zabav, živi skromno, vsa obitelj je vedno zaposlena In si počitka drugače ne privošči, nego kadar gre podpirat narodna društva na .veselice*. Nazadnje Je Istran pojasnil, da pač Ima vodja urada skupno z nekim konsorcijem veliko svoto posojila, dobro zavorovanega na prekrasnih posestvih, ali ne pri Posojiln'cl v Kopru, nego pri dru gem denarnem zavodu. Ako zmore on in njegovi solastniki plačilo obresti in naraču-nov, Je njegova stvar; ako ne, je pa dotični denarni zavod pokrit z mnogo višjo zastavo.
Dotično posojilo bi se dobilo pri vsa-kem denarnem zavodu.
Dalje se je govorilo, da je Gospodarska zadruga v Kocru nek aka filijalka posojilnice. In tudi kaj takega so verjeli inteti-gcntl!
Posojilnica je samo p^o s o d i 1 a toliko svoto, kolikor je uvidi.'Va, da brez skrbi more posoditi. Gospodarska zadrugi pa je podjetje, ki nima s poscillnlškiml posli ničesar skupnega. Ima svoje zadružnike, svoje posestvo in svoje dolgove, kar Je po naravi vendar razumljivo.
„ED1NOBT" št. 219
Saj jej niso desetlisočaki padli z neba, amoak so bili nabrani z deleži in z izpo-sojil.
Sploh vlada o zadružništvu pri nas čudno nejasno, krivo pojmovanje.
Posojilnice so vendar samo zato usta-n>vjere; da dajejo posojila, kolikor prejmejo vlog in kolikor denarja je na raz polago.
Riskantnih podjetij se ne smejo udele ževati in se niso ter se ne bodo. Ako pč> se sme posojevati tujemu, nikdar hvaležnemu in nikdar narodu naklonjenemu človeku, na dobro poroštvo, ne da bi kdo zavidal, zakaj pa bi se proti istotako dobremu po roštvu ne smelo dati posojilo v narodu delujočim možem, ali pa kaki Gospodarski zadrugi? Deležev in akcij riskantnih podleti] pa posojilnice ne bodo nakupavale, ker niio — banke, ampak — zadruge.
Nerazumljivo je, kako morejo nekateri inteligentni gospodje zahtevati, n. pr. naj vzame kaka posojilnica kako (ali celo kar tisoč) delnic kakega ne Se delujočega „Pa robrodnega društva" In bodi isto Še tako potrebno in koristno?! Napravite zadrugo' Ko bo zadruga imela dovolj članov, potem še-le se obračajte na katerokoli posojilnico, da doposodi, proti navadnemu obrestovanju in jamstvu vseh članov, toliko denarja, koli kor je neobhodno potrebno.
(Konec pride.)
„Siten" Sesti zlet o Snlotvnu.
Piše drl posf. dr. Rybdf.
(Konec.)
Slčevcl so nas zelć prisrčno pozdravili. Že v Kolome|i nas Je na posta|i priča koval oddelek s zastavo. Tam nas je tud čakal slčevskl „ataman" (vrhovni povel|nik), drž. posl. dr. Tiylovsky| s svojo soprogo, ki sta se potem z nami peljala v Snlatyn. V Sniatynu nas je zopet čakal večji oddelek z godbo. V dolgem sprevodu, z jahači nn čelu, so nas potem peljali v precej oddaljeno mesto.
Snfatya je pravo galiSko mesto s sa mlm revnim prebivalstvom Danes šteje približno 16000 prebivalcev, od katerih tvorijo Židje skoraj polovico. Uredništvo ln neka) posestnikov |e poljske, vse ostalo pa malo ruske narodnosti. Vsa trgovina, vse gostilne, vsa rokodelstva so v rokah Ž'dov, celć kočijaži so Židje, dočlm se Malorusi bavijo skoraj Izključno le s poljedelstvom. Ob volitvah gredo Židje večinoma s Poljaki, vendar narašča med njimi vedno bolj iionistično gibanje. V občinskem svetu so vsled kompromisa vse tri narodnosti po enakem Številu zastopane; župan Je Poljak, ki je bil napram nam zelo ljubezn|lv in se je tudi slavnosti oficijelno udeležil. Žide sem označil kot posebno narodnost in to so on. tudi v resnici v gallških mestih, kajti od drugih prebivalcev se razlikujejo ne samo po veri, temveč tudi po svo|l znani noši ln posebno po svojem židovskem žargonu, mešanici nemškega, hebrejskega ln poljskega jezika, ki je bila nam popolnoma nerazumljiva. Sicer pa govore vsi tudi popolnoma dobro nemški, poljski In večinoma tudi ma-loruskl. Večji del Živi v skrajno siromašnih razmerah.
V Snlatynu Ima svoj sedež okrajno glavarstvo, okrajno sodiSče hi davčni urad, nadalje se naha|a tam viSja re?lka (poljska), tri ali Štiri ruske (unijatske) cerkve, ena rim. katoliška in seveda tudi več sinagog. Sto-naštvo prebivalstva se pozna že po pomanjkanju — gostilen po naših pojmih. Kar tam najdeš, so le beznlce najnižje vrsti*, zvzemšl malo delikatesno prcdajalnlco, kjer ;e dobivajo tudi gorke Jedi. O kakem hotelu seveda ni ne duha ne sluha.
Ml smo prenočevali pri zelo gosto-jubnlh domačinih.
Slavnost je začela v soboto 13 (julija) zvečer z dobro uspelo akademijo v malo-ruskem narodnem domu. Po akademiji je bila skupna večerja, pri kateri je bilo izrečenih tudi več napitnic. V nedeljo zjutraj so prihajali Slčevcl in Sičevke, mnogi z godbo in zastavo. V teh krajih nosijo Še moški in ženske krasne narodne noše, pestrimi ornamenti vezene srajce iz domačega platna in istotako ckraSljene kratke kožuhe. Posebno zanimljivi so Haculi, prebivalci karpatskih >or, ki imajo rdeče suknene hlače, lepe kožuhe in široke klobuke s zavihanimi krajci Zbirali so se na velikanskem travniku blizu mesta, na katerem so se pred vseisi vršile skušnje za popoldanski nastop, ob 11 pa razvijanje zveznega praporja. Ob tej priložnosti so po pozdravnem govoru „alamana* dr. Trylovskega govorili Je drž. posl. Breiter (poljski), Choc in Stejskal (obe češki), Jaz (slovenski) In dr. B^lnshyj (maloruski). Slovenski moj govor so tudt *metje povsem dobro razumeli, kar je pc«-kazalo njihovo pritrjevanje in njihovi medklici pri markantnih stavkih. Popoldna se je vršil impozanten in zelo zanimiv sprevod na telovadni prostor. Nismo se mogli načuditi krasni slovanski ornamentiki, ki so jo imeli imetje in kmetice na svoji noši In ki je bila skoraj v vsaki vasi drugačna. V sprevodu je korakalo kakih 2000 do 3000 ljudij.
Telovadba se je začela kasno popoldne. Ljudstvo je bilo namreč od predpoldanskih va| in od dolge poti precej utrujeno in jt zato potrebovalo daljšega počitka. Vsled te zakasnitve so društva Iz oddaljenejših vasi začela zapuščati tek>7adnl prostor, predao
so začele skupne vaje. Sploh ni ta zle* oedal popolne slike o razsežnosti Sičevskt organizacije. Ljudsti'0 je namreč tako siromašno, da ne more žrtvovati v večjem številu za potovanje po železnici. Vsled tega pribijajo na vsakokratne zlete le društva \i dotičriega kraja, Vidjub vsem tem težavam in oviram je vendar nastopilo pri skupnih vajfth kakih 250 Slčevcev, ki so izvajali ob spremljevanju godbe proste vaje, vaje s „toplrji" in sulicami, in 100 deklet, ki so nastopale tudi z vajami s tiakovl. Občinstvo Je gledalo vaje z velikim zanimanjem in izražalo svoje zadovoljstvo s pogostim ploskanjem. Na tribuni je bil razun mest nega župana tudi okra|ni glavar in več d ugih uradnikov poljske narodnosti, dokaz, da si je Sičevska organizacija znala prido liti ugleda tudi v tistih krogih, ki so jo do sedaj gledali le z nezaupanjem ali celć s sovraštvom.
Na to slavnost so poslali pozdrave oolgarskl Junaki iz Sofije, sibski Sokol iz srernskih Karlovcev, Slovenska In Hrvatska Sokolska Zveza in mesto Zagreb In so s tem gotovo pripomogli k razŠirjevanju slovanske ideje med zapuščenim, a dobrim in inteligentnim narodom ukrajinskim, kateri zaslužuje vse naše simpatije. Malorusi, zlasti v Avstriji (onim na Ruskem nI to dovoljeno), goje svoje narečje kot samostalen književni jezik in so s tem izzvali nejevoljo v nekaterih slovanskih krogih; naše stališče temu nasproti pa je samo ob sebi dano. Kolikor je obžalovanja vredno, da nimamo ni Slovani skupnega književnega jezika, vendar moramo vsakemu slovanskemu narodu priznati pravico do samodoločevanja, /.lasti tudi v jezikovnem oziru. Saj smo si celo ml Slovenci branili proti skupnemu ilirskemu jeziku, akoravno nas |e le pol-dtugl milijon. Malorusi pa so drugI slovanski narod po številu: računa se jih na približno 35 milijonov. Želeti moramo le, da se tudi Malorusi počutijo kot enakopravni člani velike slovanske družine.
Domade vesti.
Dvorna vest Včera| zjutraj je z drugim dunajskim brzovlakom Južne železnice prispela na miramarsko postajo nadvojvodlnja Marija Josipa s sinom nadvojvodom Maksom in spremstvom. Na posta|i so nadvojvodlnjo pozdravili namestnlški podpredsednik grot Attems, okr. glavar dr. Fabrlzi1 in orožnlŠki dtinojster Wetser. Od danes naprej bo del miramarskega parka zaprt občinstvu.
Čemu tata narodna mlačaost ? Prtd kratkim so pilile k nam žigice s firmo: „Ljepa naša domovina", ki kroiljo sedaj med slovenskim narodom In Izpcdkopavajo edino slovenske žigice družbe sv. Cirila ln Metoda. Sveta dolžnost vsakega Slovenca je, zahtevati po vseJI trgovinah Ciril-Mctodove žigice, ker od teh dobiva „Družba" veliko dohodkov lir njen procvit mora ležati vsakemu na srcu. Ali koliko je takih, ki so popolnoma indiferentni glede tega, brezbrižni in le njih jezik jih' razodeva za Slovence, srce pa je mrtvo — mrtvo T Ne zaveda se, ne tati, da je Slovenec I In kako žalostno! Niti, da bi doprinesel na žrtvenik domovine majimo žrtev, ki je združena z vsakdanjim človeškim življenjem, ki jo mora žrtvovati! Žrtvuje pa jih — mo-lohul Tega pa ne ve, da je n|ego?o teško zasluženi v to ar Izgubljen, in da tuj?-rodec žnjhn (vinarjem) celo njega samega kupuje l1 L* poglejmo, kda| ima Italijan v rokah kake druge ligice razun „Lega Nazio-naleM! Isto tudi drugI narodi)' Slovenec pa tako brezbrižen I
Najžalostneje p j je, da nikateii trgovci ilso v tsm odločni, da dajo prednost gorl-imenovanim »gicam In C. M. zapostavijo. Dogodilo se mi je.. da ima trgovec razen ffgic »Ljepa naša domovina" tudi C. M. žigice, po katerih sem odlojao vpraSal. „Dokler drugih, ne prodam, ne dobi C. M nihče I" BH sem praznih rok!
Bodite odločni I Zahtevajte vselej in povsod C. M. Žigicef Narodu} trgoval Imejte vselej le narodna žigice! Ne samo kričati: Slovenecr sem, ampak tudi pokazati se vselej pravega Slovenca! Isto veljaj tudi o drugem narodnem blagu 1 Samo s kriča njem še noben narod nI bil rešeni!
Nekoliko besed na adreso naših; mladih Ijirdll Prejeli smo iz vrst naše mladine tn priobčuj^mo brez i>rlpombe: Ker pišem t> le - carod.:ega stališča, moramo takoj v začetku preiti v nasprotni tabon Kake? je mano ic vsakemu slovanskemu otroku, nastopa pri drugorod^h ob vsaki priliki v masah, v največjem Številu !e mlaUliti. Ift jih kliče „pa:ria", so vedno na 2etu d Ja mladi ljudje In naj si bo to ob veselicah ali predavanjih, shodih ali volitvah. Vedna Je mladi svet v prvih vrstalt Ni pa to morda satro p:i Lahih, to opažamo pri vseh kulturnih narodih. In pri naslt Poglejmo le naše tržaSIre razmere.
Jc tudi med fržaŠkiml Sloven i precej častnih iz|em med mladino. Toda so pa le izjeme. To 10 pevci In Člani narodih društev. Tem — čast i Te opaziš r.a vsahl prireditvi in naj 3i bo v mestu ali pa v okolic!. Kje pa ostali ? Ne vprašujte I 1* pojdite na razne „br.le" in Jeste campestre" ter enake keoredije! Tam jih dobite. Kje so toliki ln toliki učenci družbine Šole, kjer se jim |e vcepila ljubezen do materinega jezika, triomatega pe^a in domovine? Po n^zakot-
V Trstu, dne 7. avgusta 1912.
nejŠih beznfcah. kjer zapravljajo denar, zd.avje, ime in čast, se imenovat1 Slovenci. Kaj „Slovenec"? „Ml non so sloveno, ■r.i son triestin", to ti pove v svoji nezavednosti. Morda sem zašel predaleč ? Ne; pustimo le nevedne In poglejmo tako imenovane izobražene kroge mladega sveta. Ko so bili Še v šoli, ko so biii še „mali", tjdaj so goreli za narod, za svobodo in ne /em, kakšne ideje so jim še krožile po s»1avi. Končali so študije, prišli v Javnost, glavo po koncu, češ: „Mi smo dike naroda". Človek bi mislil, to bodo delavci. Da, delavci, amoak taki, ki ne delajo, ampak podirajo. Žalibog je to resnica. Po kavarnah in Javnih lokalih se mnogo govoriči, ko se ie dobre volje, kaj treba storiti; ob času študij, kaj bo, kadar pridem, ko končam, domov. Ljudstvo čaka, gleda na izobraženca, da bi prišel vsaj v dotiko žnjlm, da bi ga poučil. Smo previsoki, da bi govorili z delavcem, kmetom. Ne vidiš ga na nobeni prireditvi, ker se seveda gotovo boji magistrata radi tiste skorje kruha, hi mu jo vržejo od bogato obložene mize kakor lačnemu psu. Kaj nJemu narod, kaj ljudstvo; domovina mu je trebuh. In to se izobraženci ?!
Če Ima človek veselje do dela, da se za kako stvar zanima, tedaj mu ne manjka puSIc in zbadan|a, kakor: glej ga, zgorel bo za narod, glej ga rodol|uba \ ln ti hinavci si upajo včasih tudi javno nastopati ter govoriti o narodnem delu med ljudstvom. To se seveda godi takrat, kadar so ga polni, ko so v družbi, katera jim ga je plačala! In to so potem narodni delavci!!
Da bi se vremena zjasnila in da bi spoznali tudi ti, zakaj so sploh na svetu, da se niso rodili le za to, da kritizirajo in podirajo dela pridnih In zavednih ljudi, da ne gledajo le na svoj lastni jaz. In v resnici — bojim se. Kaj bo z nami čez neka| let, če bomo Imeli tako mladino, oziroma take „male možeK kot sedaj! Glejmo, da ne bomo stokali: „... Ml mrtvi smo, mi v grobu smo,... tega kriv je lastni meč! Mladina I Kakor Ina ti - taka naša bodočnost!
Češki gostje v Trst«. Veličasten je bil sprejem, ki ga je priredil snoČI slovenski Trst češkemu dijaštvu in drugim češkim gostom, ki so si hoteli na potovacju po naših slovenskih pokrajinah ogledati tudi našo tržaško slovensko trdnjavo ob ilnjl Adrill.
Vlak |e imel priti ob 8'51 zvečer, & le zdavnaj prej seje začelo zbirati pred južnim kolodvorom nase občinstvo, a malo pred prihodom vlaka je bila Miramarska cesta v vsej dolžini južnega kolodvora nabito polna ljudstva.
Drage bratske goste s severa ki so si medpotoma Iz Ljubljane pogledali tudi postojnsko |amo, so sprejeli tržaški aran-žerjl sprejema Že na peronu, a kc so Čehi arlšll iz kolodvorskega poslop|a, so jih pozdravili tisočeri živio- In nazdar-klid. Oodba NDO je zaigrala ob viharnKa klicih in ploskanju občinstva himno „Hej Slovani"; nakar se je svlrajoč »Sokolsko* uvrstila v sprevod, ki se je ob navdušenih klicih In ploskanju razvil izpred kolodvora po ulici Ghega> pred „Narodni dom", kamor je dospela godba svlrajoč tržaško „himno sv. Justa".
Tu se |e šele moglo videti, kako ogromna je bila množica ljudstva, ki Je priSlo pozdravit češke brate. Pbln je bil celi Vojasnlčni trg in množica, ki je štela gotavo do pet tisoč oseb, je zopet ker najprlsrč-nejše pozdravljala mile goste, ki so odšli v „Narodni dom", kjer se je v gledališki dvorani nato vršil slovesni pozdrav.
V Imenu tržaškega Slovenstva je kar najprfcitnejše pozdravil goste državni poslanec dr. Rybif, v imenu Narodne delavske organizacije njen predsednik dr. Kiso-vec, v Imenu Zveze Jugoslovanskih Železničarjev pa njen podpredsednik Ivan Jaklič. Zskvalila sta se za bratski spre|em dr. Stcchllk ln urednik Nikl, ki |e ob enem tudi izrekel zahvalo dru. Rybahi na njegovem moi!atem nastopu v državnem zboru v obrambo iasti češkega naroda proti napadom s strani nemških nadjonaloilh zagrlzen-cev r časa sokolskega zleta v Pragi.
Mnogobrojna množica je z viharnim odobravanjem sledila vsem govo rom in ploskanja ni bilo ne konca n3 kraja i. Na poziv dr. Iiybafey so se domačini mirno razšli, dočlm so se pa gostom nakazala stanovanja. Na to je bila skupua veiierja v veži Narodnega doma in gostilni ND O, k|er se e izrehla marsikatera navdušena zdravica.
Viekako upamo, da so bili češki gostje aadovoijni s prejemom v našem Trstu.
Odhod čeških* gosto/ iz 1 fsto. Včeraj v Trst dospeli češki izletniki s ie odpeljejo clanes opolnoči z Lloydcvim p arobrodom od pomola Sv. Karla v Esnetke. Spodobi se, da dostojno' spremimo naše ljube goste ob njihovem odhodu. Zbirališče v gostilni NDO (hoslč) ali na pomoh Sv. Karla.
Največjo* trgovsko ladjo Avstro-Ogrske gradijo seda) na Ang leškem na
USTftEDNl BANKA ČE SKYCSj
^DnDfTCI ru PODRUŽNICA v TRSTU
UnS l £1X11 :: fiiiu ml t ismosso i. -
floge na Knjižice 41/4°/0 P^rjeTSTl m
Fiksne vloge pod najuge inejš: mi pogoji*.
MJEiiKAVCIJE --- iWA iLNICA-
Urada* v rs od	drp. lal -6> jop.
V Trstu, due 7. avgusta 1912.
raču i dubrovnigkega hrvatskega paroplov nega društva „Union*. Lr.dja bo nosila 9600 tonelat; dolga bo 432 čevljev, široka 54 in visoka 26 čevljev. Pfi gradnji ladje su se uporabile vse najnove|e izkušnje ter br ladja opremljena z vsemi modernimi praktičnimi napravami, pa tudi z veliko udob nost|o. Za potnike bo Imela 120 sob.
Posebni vlak na Bled. Poživljamo tozadevna društva, ki tega še niso storila, da javijo nemudoma Sokolu, koliko izletnikov se je prijavilo za posebni vlak na Bled. Privatniki naj se blagovolć javiti š do srede večer pri vratarici „Narodnega doma", ker se danes večer sklepa o prireditvi posebnega vlaka.
Morski pes v Kvarneru. Iz Pule poročalo, da so gojenci pomorske akademije na Reki sporočili puljskemu pristaniškemu uradu, da |im je, ko so veslali po Kvarner-skem zalivu, sledil kakih šest metrov dolg morski pes in da je potem izginil.
Tržaška mala kronika.
Trst, 6. avgusta.
Okraden uradnik. Viljemu De Santl, uradniku pri tvrdki Clmadorl, Mauro & C.o je bila danes Iz suknje, ki jo je obesil v svojem uradu, ukradena listnica, v kateri e bilo 60 K. O tatu nI nikakega sledu.
Natakar aretiran. Francesco Bertotti, star 31 let, iz Benetek, nakar v restavraciji „Conte verde" v ulici Rossetti je danes zjutraj odšel z zneskom 32 K, kar ga |e bil predvčeraj inkasiral. Najel je avtomobil in se s štirimi prijatelji odpeljal na „frajo" v Zagrad. Ko so se veseljaki vrnili v Trst, niso Imeli novčlča v Žepu, da bi plačali avtomobil. Šofer ima vsled tega Škode okolu 100 K. Bertottija so aretirali.
Najdeno truplo v morju. Včeraj ob 3 popoldne so našli blizu poslop|a veslar-skega društva »Nettuno* v Barkovljah truplo moža, ki je plavalo po morju. Nekateri bar kovljanski ribiči so utopl|enca potegnili na suho, ki, kakor se zdi, pripada delavskemu sloju ln utegne biti star okolu 50 let. Njegove identitete pa se niso mogli še ugo toviti.
Padel v propad. Anton Cotlč, star 57 let, stanujoč v Barkovljah je padel včeraj v pijanosti v neki propad blizu Kontovela. Zlomil si je tilnik. — Prepeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer je pol ure potem umrl.
Velika nesreča na delu. Sinoči ob 11.30 je težak TomaŽ Jurišević, star 36 let, stanujoč v ul. Sv. Marka št. 16, med delom v Lloydovem arzenalu padel s pre -celšnje visodne tako nesrečno, da je zadobil "težke poškodbe po vsem telesu. Pozvana zdravniška postaja ga je spravila v mestno bolnišnico.
Nasilen pretepaC aretiran. Ermano Zorzlnl, star 81 let Iz Brazzana, klepar, sta nujofi v ul. del Toro štev. 11 se |e včeraj skregal z vratarjem hiše, v kateri biva, Antonom Zej em. Pila sta namreč skupaj neki krčmi v ul. Fablo Severo. Začela sta se prepirati ln kmalu je od besed prišlo do de|anja. Zorzlnl je hotel udariti vratarja s stolom po glavi, kar je pa še pravočasno preprečil kr£mar. Tedaj se je pa Zorzlnl spravil na krčmarja, in je nad njim stresel svojo jezo. Zažugal mu je z besedami: Ne bom prej miroval, dokler ne bom pil tvojo kri. — Nasilneža so seveda spravili pod ključ.
Nagla smrt. 40letnemu uradniku i plinarni Karla Guntherju, stan. na Acque dottu št. 25 |e včeraj popoldne nakrat prišlo slabo In |e kmalu zatem izdihnil. Zadela ga je kap na možganih. Pozvani zdravnik z rešilne postaje ni mogel drugo nego konstatirati smrt. Truplo je ostalo na domu.
Štirje požarjl. Ob 2 popoldne je za Celo goreti v Azilu nazaretske hiše (ravnateljica Zorman). Ogenj Je nastal, ker so v sobah zažgali žveplo, da bi pokončali ste nlce, a unel se je pod. Na pomoč pozvan gasilci so ogenj kmalu udušill. Škode 400 K.
—	Ob 3.45 pop. se je vžgala hosta pri Fernetičih med Opčlno In Sežano Zažgala |e iskra iz lokomotive. Zgorelo je 550 metrov hoste. Ogenj so pogasili železniški uslužbenci Še preden so došll iz Trsta po zvani gasilci.
—	Zvečer ob 9.15 je pa iz neznanega vzroka nastal ogenj v stanovanju Frana Koblerja v ul. Capuano št. 14. Unelo se, ne ve se kako, pohištvo v kuhinji in začelo je goreti tudi v podstrešju, kler so začele tleti tudi že grede. Došll gasilci so kmalu udušili požar, vendar Je škode okolu 1000 kron.
—	Danes ob 645 zjutraj je začelo goreti v svobodni luki in nevarnost je bila velika, da se ogenj razširi. Neki Čuvaj svo bodne luke je zapazil, da se kadi Iz skla dišča trgovca z vrečami julija Levija, kl b bil pred nekoliko meseci postal kmalu žrtev roparskega napada. Stražnik Je obvesti' mestne gasilce, ki so kmalu prišli na Uce mesta s tremi brizgalnlcaml pod vodstvom nadporočnika Bugliovaza. Gasilci so ulomlii vrata, a gašenje |e radi gostega dima bilo zelo težavno. Vzllc temu so uduSUi o gen po enournem naporu. — Škode |e okolu 25 000 kron, ki Je pa pokrita z zavaro valnlno.
Ukradel - za šalo. 231etni zidar Giovanni Tiraboschi, iz Sv. Vida ob Tagiia
„EDINOST" št. 219.
mentu, stanujoč v ul. Riborgo Slev. 6 bil včeraj aretiran, kar je ukradel Roži Zaffed dežnik In novčarko s 2.70 kron policiji Je izjavil, da Je ukradel... za šalo!
Radi javnega nasilstva in psovanja "darjev je bil včera| aretiran 341etnl težak Dino Demarchi iz Trsta, stanujoč v ul. fona št. 5.
Koledar in vreme. — Danes: Kajetan 3p. — Jutri: Cirljak In dr. muč.
Temperatura včeraj ob 12 opoldne 28' C°. — Vreme včeraj: deloma ob ačno.
Vremenska napoved za Pdmorsko: Nestanovitno. Lokalne padavine. Vroče. Lokalni vetrovi. _
Društvene vesti.
Pevsko društvo „Adrija" in odsek Tržaškega Sokola" v Barkovljah piire-redite — kakor že naznanjeno — v sobote zvečer ob 8. url in pol zabaven večer na morju s petjem In godbo. Kdor se misli udeležiti te res lepe zabave na morski gladini, na) pismeno aH ustmeno naznani enemu imenovanih društev.
V slučaju slabega vremena se zabava ireioži na nedeljo ob 7 in pol url zvečer. Torej: v soboto, dne 10. avgusta ob in pol uri zvečer v Barkovlje I
Telovadno društvo »Sokol- v Trstu.
Redovne vaje za telovadce In netelovadce še vrše redno vsako sredo od 8. do pol 9.
Pravico nastopanja v kroju imajo le oni bratje, ki so dobro Izvežbani v redovnih vajah. Za vaditeljskl zbor:
Ambrožič, nač.
jo •lit
Str^n m.

Največja zaloga stekla in porcelana
Fo ol'o„,a konkurenčna cene.	za domačo
rabo fn gostilno
Vrata vr&ka Stov. s
JAKOB HIRSCH
TRST - ULICA CAVANA 15,
(nasproti škof!jski palači). TELEFON ŠTEV. 13-50.
=POllTO IPOLLO=
Veliko kopn'lffe pesa reda s hotelom, restavracijo In kavarno.
50 elegantno urejenih sob. - ■ | y rv v A Največji Komfort. Zmerne cm 50 udobnih kabin za kopanje. ILULA Snrico Jtavasini.
(Pri zrakoplovu)
Trst, ulica Sv. Marka štv. 15.
Toči se dalmatinsko vino, črno, belo ter
DREHERJEVO PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk
Svoji k svojim! ANTON NAZOR.
Vesti iz Goriške.
d. Kdo je prepovedal Izlet NDO ?
Okrajni glavar Rebek je z diplomatsko fineso ožigosal nastop mestnih svetovalcev oroti izletu ttžalke NDO v Oorlco. Rekel im je, da izlet na vsak način dovoli in da se bode že poskrbelo za javni mir In red, Katerega so s svojim nastopom hoteli kaliti mestni očetje. Oorilki Slovenci so se že veselili navduSenega sprejema tržaSklh bratov, ali kar naenkrat je vlada snedla besedo in glavar Rebek |e zanikal samega sebe, vsaj ako se govori v javnem mnenju. Ali stvar: stoje drugače. Okrajni glavar je dal svo besedo, da dovoli izlet, kot ga je dovo Sokolom prejSnjl [glavar grof Attems, ki |e tudi mestnim očetom zaprl usta z nasvetom, na) zapuste ta dan mesto, ako že nočc|o gledati rdečih srajc. Ali policijski nadkoml-sar dr. Casaplccola je pošiljal preko Rebe-kove glave nasvete v Trst ln v Trstu so lm sledili in prepovedali so izlet NDO. Po-Icljskl nadkomisar je sicer podrejen okrajnem glavarju, aH kakor se mnogokrat dogaja v naši ljubi Avstriji, sega policijska moč ln njen zlstem preko vsakega javnega unkcljonarja; kjer jenja vpliv teh, prične oni oolicije, katera se uporablja kot „Madchen Ur Alles". Čuvaj je menda ban na Hrvatskem, aH da postane vsemogočen, so mu dali naslov komisarja.
Ladjedelnica v Tržiču. V tej ladjedelnici so 30. julija spustili v morje dose-daj največji avstrijski parnik za prevažanje blaga. Imenuje se „Lucla" In |e last Austro-Amerikane. Parnlk ima sledeče demenzije: dolgost 132 metrov, Sirokost 18 metrov, visokost 12 metrov. Teža brutto znaSa 6800 tonelat, netto 4450, parnlk lahko nese 10606 tonelat. Razsvetliava je električna in parnlk razpolaga s 3000 konjskimi silami.
Dečka zadeta solnCarica. Iz Oradeža poročajo: Blizu obrežja je neki uradnik potovalnega biro našel v pondeljek truplo realca Ivana Faberja, ki se je mudil tukaj s svojim bratom in svojim vzgojiteljem. Zdi se, da Je dečka zadela solnčarlca.
V Volčjidragl Je imela podružnica CM nedel|o 4. t. m. svo|o že dvakrat prene-Šeno veselico s tombolo. Vesellčni odbor, na čelu mu g. Jos. Bajt in gdč. Avgusta Scherzerjeva, je pripravil vse v najboljšem redu. Sodelovala so pri tej prireditvi tudi bližnja društva iz Bukovice, Gradišča, Renč In Vogerskega. Veselica je bila številno obiskana. Paviljon, v katerem so sodelovale ge. Vižlntinova, Kerdova in gdč. Strelova je izborno poslovala, zlasti ker so že omenjene gospe podpirale dražestne gospice iz najboljših okoliških rodbin.
Pri vesetlci je sodelovala slav. Prvaška godba I. odd , vodja Iv. OregoriČ. Igrala je dobro v zadovoljnost navzočega občinstva. Ta oddelek priporočamo zlasti CMD podružnicam za veselične prireditve, ker poklanja 5°/0 pogojene svote družbi sv. Cirila in Metoda.
Ootovo bode imela mlada volčjedrašiia CMD podružnica tudi gmoten vspeh v korist naše dične CM družbe.	R.
Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici priredi dne 25. t. m. izlet v Idrijo ob priliki 10-letne slavnost! kolesarskega društva „Sloga" v Idriji.
Na 1. septembra se vrši Izlet na Op dne k veselici bratskega kolesarskega dru 5tva „Balkan*.
Iz Škrbine nam pišejo: V noči od sobote na nedeljo t. |. 4. t. m. |e neki poba lin razobesil svojo »sliko« na strešni žleb
Dr. Fran Korsano
Specijalist za itHHtilB« lu kala« halezal
Ima ivdj	m
AMBULATORIJ
v TRSTU, v attei Saa Mcol* Mtv. • <■•« Jadraaako karta).
Sprejema a4 12. ie I. ia JLi/a de #.Vfe pop
Pri zdrnulu+Allu Salate
GIOVANNI SAMBO
TRST - borzni trg St. 14 - TRST
(zraven kavarne Frazah)
Pod vodstvom GUSTAVA GALA.
Higijenuki predmeti tucat po kron 2. 4, (i, 8, 10-16. Diskretne poSiljatve nu daielo, po&tniue prosto, če ne pofilje denar naprej. Nadalje: eluatičue nogavice iu obveze za skrčene žile, pa« >vi, nuspen.iorji, virav-ualci. Predmeti sa bolnike. Vsakovrstni predmeti is gumija, pete, rjuhe it gumija, pokrivala ta kopeli, banje in posode, cevi it gumija, irigatorji itd itd
Nepremofiljlvl, pristni angleikl povrftnlkl Konkurenčne ceno po meri. Konkurenčne cene.

Jftarlin Dovgan
Trst, ulica Olulia 86.
Priporoča cenj. občinstvu svojo m novo prevzeto In ie 50 let obstoječo
trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga.
Dobiva se Kolinsko kavo, Ilirske testenine
ter rerao blago is narodnih tovarn. Razpošilja po pošti dnevno pakete do pot kg naprej. — lilago vedno sveže in I. vrste. CENE ZMERNE. SVOJI K SVOJIM i —
POZOR t	Svoji k svojim t
VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
pekarno
v Trstu,


18
ulica del Bosco
(prej F. PIRMAN)
Prodaja se ovež kruh 3-4 krat na da* raznih sladčic, bilkotov In likerjev M — najfinejše moke t t d. ■ ■
Radi preselitve
je na prodaj vse obstoječe blago v trgovini
UALERIANA POHUSTA ion.
ulica S. Antonio 2
po znižanih cenah. — IZBOR predmetov za gospe in gospode, kakor tudi umetnin in galanterij.
Sedlarska delavnica
GORICA na Koran II.
Zaloga navadnih in finih vpreg in oprav, kakor tudi različnih potreb-fićin za konjo, Velika izber uagobčnikov, ovratnikov in bičev za pw. Zaloga potnih kovčekov, listnic, donarnic, nahrbtnikov itd. Sprejemajo se vsa v to stroko Bpadajoča popravila. Postrežba točna in solidna.
Ivan Kravos
s
9 žrebanj na leto
n BledeČimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 16 OOO, I po frk. IOO.OOO, 75.000 in 20.000 In I po K 30.000 in 20.000
nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina:
1 srečka ital. rudeCega i 1 srbska drž. srečka | 1 srečka dobrega križa iz l. 1885. |	iz 1, 1888	| srca J6sziv iz 1.1888
Prepuščamo to ekuplno erećk proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa na
{B9** 60 mese6nlh obrokov po K 3*50
r popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne lialino, takoj po vplačilu prvega cbroka. — Nadaljne oDroko ne vplačuje potom poitnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ali poaamoznlh srečk polije na zahteve
Narodna posojilnica in hranilnica
v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr.
HH-f-K-b
R. €ra§perim, Trst
Telefon Štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo «1
Prevozno podjetje
tttjni razcartuaffi labmsusiMi Usta 12 mitiic, listami ia in.
PO&JATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOOOVORNfcjSE CENE,
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovanu ceraeiU .PORTLAND' r PRODAJA HA DROBNO.
s ju por
ill PROD,
Bi«
CENE BREZ
SpHet* ;Z KONKURBNCB.
T r * I f*^
Stran IV.
„EDINOST" St. 219.
V Tratu, dne 7. avgusta 1912.
občinskega vodnjaka. Obesil je ukradeno blazino, na. katerem je bilo brati napis „Na zdar Čuk", v sredini pa „A. F." menda t. j. ime in pretmek lastnika, ki so mu zmaknili blazino ponoči skozi okno spalne sobe.
Dečko (po domače „Matijev") |e kmet poštene družine in je v orlovskem društvu.
Tudi drugi nemiri se vrše večkrat v naši občini v ponočnem času, ko pošteni ljudje mirujejo; in to delajo, kakor pravilo, mladeniči v starosti od 16 do 19 let. Da prizori niso v čast naši mladini, ampak da tudi škodijo ugledu cele občine je pač umljlvo. To bi ne smelo biti. Naše županstvo, trezno misleči l|udje ln orožniki naj pazijo na to, da se ne bo več dogajalo kaj takega.	Miroljub.
Desetletnica obstanka dr. „Kraški Vrh" v Avberju se je praznovala ob prav lepem vremenu in obilnem številu semkaj došlega občinstva iz vseh sosednih občin, kar svedoči prijazno naklonjenost do našega društva.
Omenjeno bodi, da so se vse točke sporeda lzva|ale v splošno zadovoljnost ljudstva. Žalibog se je nahajal tupatain kak nadleinež, ki je med slavnostjo kalil mir s petjem ali praznim besedlčjem radi nevo-šljivosti, zagrizenosti in posebno duševne zaslepljenosti. In eden Izmed teh — seveda domačinov, ki ni ud našega društva — je bil tako nesramen, da je iz maščevalnosti do društva razrezal v pozni noči društveno zastavo, ki |e visela na odru. Evo Vam, sovražniki naprednih društev, tukaj na tem razvidlte sad svoje plemenite vzgoje I HoČete-ll, da se zopet povrnemo v srednjeveško dobo zaslepljenosti In pobijanja I dr. Je-ll to krščansko načelo ? Se-li tako izpolnjujejo besede: „Ljubi svo|ega bližnjega ?" Kdor pošteno misli In je razsoden, naj sam sodit
Pred vsem se imamo zahvaliti društvoma „Dneva Žar" v Kazljah in „Venček" v Dutovljah za prijazno bratsko sodelovanje, kar bodi v spodbujo za nadalino vzajemno sodelovanje na kulturnem polju; dalje g. dr. Pucu, odvetniku v Gorici, za darovanih 20 K mesto slavnostnega govora, ki ga ni mogel govoriti radi bolezni, ki naj ga kaj kmalu zopet zapusti, ter istotako tudi slavni „Zvezi" za darovanih 50 knjig.
Vsakemu naprednemu društvu polagamo na srce, na| bode ud toll potrebne ln pomembne „Zveze nar. društev na Goriškem". V skupnosti je moči
Tudi gg. Franu Turku in M. Kambiču se srčno zahvaljujemo za napravo turške kavarne in za brezplačno prodajo v Isti v prid društvu. G. Turk se je pokazal res ve-ščak v tej stroki.
Zahvalo pa naj sprejme tudi g. Korit-■ik, trgovec v Gorici, za poslane 2 K. Slednjič pa najlskrenejša zahvala tržaškemu kolesarskemu drultvu „Balkan", kakor vsemu občinstvu, ki je s svojo veliko udeležbo pripomoglo do tolikega moralnega in gmotnega uspeha!
Iz Avberja. Že par dni se mudi tu deželni računar, ki spravlja v red nedovršene občinske račune prejšnjega Župana Zlobca, deželnega poslanca Iz Ponlkev.
Kolesarsko društvo „Solkan14 v Solkanu priredi v nedeljo dne 11. avgusta veliko veselico s cestno dirko za vsa slovanska kolesarska društva in tombolo z dvema dobitkoma K 100 in K 200. Obsežen program se objavi pravočasno.
Voati iz Istre.
Deželnozborske volitve v tretjem puljskem okraju. Iz Pule: Volilna lista za deželnozborsko nadomestno volitev v tretjem okraju je bila izložena skozi 14 dni. Proti listi, ki je bila popravljena na podlagi vseh v zadnjem času prijavljenih prltožeb, so vse stranke vložile 180 rekurzov.
Iz Man2ana pri Kopru. Priprave za prvo narodno slavnost tukajšnjega pevskega tn bralnega društva „Domobran*4 so dovršene. Nihče ni preprečil te prve narodne prireditve, dasiravno bi Manžanska lahonska večina to prav rada storila.
Prva je ta prireditev v Manžanu, prvič nastopijo sedaj vrli probujenl manžanskl Slovenci pred slovensko Javnostjo, da se pokaže|o drugim spečim, in tega prvega javnega nastopa naj ne zamudi nihče. Kdor le more, naj prihitl v probujen Manžan, v oni Manžan, ki je bil še ne dolgo temu čista lahonska vas.
Okoličani, Tržačanl ln drugI, pridite dne 11. avgusta v Manžan, da prisostvujete tej prvi narodni slavnosti.
Javilo se je že mnogo udeležnikov, vsa okollčr.nska društva, ki se korporativno udeleže slavnosti okoličanske narodne godbe so se odzvale vabilu, občinstva se prlčukuje mnogo, torej bo res velika ta prva narodna manifestacija v Manžanu.
Manžan leži v lepi koprski okolici, tri četrt ure od Kopra, lep izlet za udeležnike. Pridite, nikomur ne bo Žal, da je prebil pol dneva med vriimi Manžanci.
S pevskimi točkami bo združen tudi javen shod, na katerem bo govoril g. deželni post. Jos. Valentič.
Še enkrat torej: V nedeljo, dne 11. avgusta vsi v Manžan, da skupno nastopimo za narodno stvar na lahonski Pomjanščini
Druge slovenske dežele
Bled — Gorenjsko. Minister Ladislav pl. Dlugosz je 4. t. m. odpotoval z Bleda (na Kranjskem) na svoje posestvo Siary v Galiciji. Minister je bival 3 tedne na Bledu. LoŽiral je v hotelu Loulsenbad ter uporabljal dr. Ederjevo zdravilišče „Rlkli". V družbi ministra za javna dela dr. O. Trnke Je po-setlt Triglav. Minister pl. Dlugosz si Je s svojo prijaznostjo in ljubeznivostjo pridobil obče spoštovanje zdravlliščnih gostov. O svojem bivanju na Bledu se Je izrazil jako zadovoljivo ter obljubil, da ga prihodnje leto zopet obišče; poudarjal je opetovano, da je Bled z divnim Jezerom in velikansko panoramo nad vse krasen ter da se bo v najkrajšem Času lahko prišteval med svetovna letovišča.
Razne vesti,
Prvi ženski profesorji v Avstriji.
Naučno ministrstvo Je izdalo odlok o izvedbi novega normalnega Statuta za dekliške liceje. V tem odloku si pridržuje naučni minister pravico, podeljevati ne le samo učiteljem, temveč tudi učltel|lcam na dekliških licejih naslov „profesor". Zaslužnim licealnlm učiteljicam je torej naslov „gospe profesor" aH „gosplce profesor" zagotovljen.
E3HAII OGLASI E3

MALI OOLAS1 »e računajo po 4 flot. besedo. Mutno tiskane besede se rafanajo enkrat vet. Najmanja pristojbina znaia 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku.

Kron 0300!!
AUTOMOBILI FORD 1911
Hnjvrija tavama sveta. Iidelovanla leto« 40*000 vj edinega tipa CHASSIS 20 HP iest ranita tlpev krilj
Koclja „FOBD" Je najpopolnejla, najhitrejša Id najekonomltaejli kai jih obetoji. - GENEKALHI 1A3TOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Pltzza Goldosl 10-11, Tel. 1734
Vtllka eeatralaa garage, ulloa dal Bachi 16, vegal alloa Isssheti TELEFON »47. - BTOCK PNEUM GOODEICfl (amerikanski)
Automobili mo posodo po amoral oral.
V trs tro tn ndrlmoja avtomobilov, — — Solidna pottrell a
* > Prodajalnica ur In dragocenosti
G. Bucher
(ex drug Dragotina Veneta)
Javni ples
gostilne gotij Na
priredijo mladeniči v Kazljah 11. avgusta t. 1. na dvori? Ču Jurija Dovgana. Pije se dobri teran.
1636
Nl^ioauotriieko deželna Življenaka tava-ni£jtiaV9lMj5lld rovalnica v Tntu, ulica Barriera vecchial4, II. sprejme sposobne zavarovalne agente v Trstu in na deželi.	1644
Zelo elegantne, n-^fuPXd
modistinja. Trst, ulica Nuova 40, I.	1646
Velika hiša 8 Beiu^ '•"I.hm* o® proda
colu. Naslov pri Edinosti
bližini novih vojaanic v Ro-
Prnria M hift, 5 prostorov, vsaka ima 300 nuua do 700 sežojev obdelanega zemlji&Ča, blizu postaje Rocol. Naslov pri Edinosti.
Psanrloio bombaževine, slik in dežnikov na riUUdja meie«ne obroke. Via Stadion iW. 19, I. nadstropje. Ivan K 1 u n.	451
M (nasproti prejšnjo prodaj. D. Vekjet)
Cono St 36.
Hogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
.DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.,
fi
—■■ Gramofoni
„Helvetia
Trst, ul. Barriera vecchia 19
DoSle so sijajne, slovenske in hrvatske ploSCe. Dovost I Premer 30 cm, K 4 50.
Neprekosljivi gramofoni z zelo močnim glasom z jamstvom, kožice, trobila stroji, ročaji.
Izvrstno istrsko vino Sffl'
janekem konaumnem druStvu (nasproti cerkve) po zmernih cenah.	i(J30
Fotografa —ton-jerki?* nMi°v • ?™t» u>.
ulica 7.
delle Poste 10, Gorica, Gosposka 4444
Vifflfl motuo' '"vreto se popravi; poiljite mal THIVI vzorec. Naslov po?e Ins. odd. Edinost'.
1639
IfnSinnvflHia dnbi	zaslužek za urav-
Mljlljuvuuja Dftvo trg. knjig male trgovine. Primemo za one, bi so začasno brez službe ali ene, ki Žele biti obenem na letoviSču. Ponudbe t navedbo na Ins odd. Edinosti pod: Knjigovodja. 1638
Antnn Krilštf b°jaSH mojster T Gorkji, Mil luli I\ril5lb, tekaliSče Frana Josipa it 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroio. Sprejema tudi naročila izven Gorioe. Pri naročilo zadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstno blago ter razpofiilja uzorce na ogled, dene zmerne.
Konsumno društvo pri Babičih
vabi na
redni občni zbor
kateri se bo vrSil
v soboto, dne 17. avgusta t. I.
ob 6 zvečer v prostorih kons. druStva pri Babičih
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsednika.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računov.
4.	Volitve.
5.	Slučajnosti.	ODBOR.
ALEKS. FRANC MAYER - TRST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
Najboljši vir za dobivanje pečene kavo.
Hans
zobotehiilk
TEODOR KORN
Trst, uL Miramar itv. 71
Stavbeni ln galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA - DELA IK POPRAVE =
7%
V PO nZKIH OBVAH. v K
:: Delo dobro ln zajam&ano. :: I
Tfilll, 25-26. □ Poslovodja: Fran j« Janka. I
UNFORME
zo enoletne prostovoljce
izdeluje
elegantno in solidno
takoj po meri In ceno
Jakob Rupp
poikovni krojač
Trst, via Giosue Carducci 3
(občinski paviljon).
Odprla se je HS2&
nova pekarna
s prodajo sladčic, raznih vin in likerjev v botlljkali
v Trstu, ulica Raffineria 9.
Priporoča se udani voditelj
Serafin Siega.
V novi zalogi vina
Trst ul* Ugo Foscolo 24
se prodaja istersko, dalmatinsko, furlansko, kraško vino, bric, vermut, maršala malaga itd. Vsaka količina prosto na dom. — Priporoča se udani
Josip Širola.
ANTON BARUCGA
MIZARSKI MOJSTEft
Trst, ulici San fkranccsco l^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na ieljo •• menjajo pasovi In zmstl. Jaaftl za pepelne dala la aa ta ba|l kaakarinoa.

- NUOVO -
JCfttel Provinciale
(Novi deželni hotel)
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
5 40 sob, električna luč, ves komfort, * stroga snažnost. — Cene zmerne. Ji	ALOJZIJ SKERL.
^ VW\ \\ \ \ N V\ \W \
Zaloga obuvala
in lastna delavnica —^
Pahnr :::: ™r::::
tlllvl ulica Arcata 19.
Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako nizkih in zmernih cenah. ^^
Dobro jutro I Kam pa kam?
„Grem kupit par čevljev," — ,Ako hočete biti dobro postrežeu, Vam svetujem, da gresta
v ulico Riborgo it. 31
(„Al buon Operalo")
tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejifl do najnavadnejSe vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM I — Priporoča se lastnik
M. IVANCICi
Cržošba posoinnlco In hranilnica
S&fik Dr- Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 Trst, 1'lazza C. Goldonl št. II.
T lastni MIL
SgSMftg | Telefon St»58. |
TBt Ptozzn Cnserna 2,1. n. (napil po slavnih stopnicah).
■raslima vloga eprejeaia od vsakega, fle
todi al od Is	M JI Q|
Jih obrestuje	1 |4 L
Bantai davek od hranilnih vlog platoja uvod eem. Vlaga aa lahko po eno krono.
Posojila daj a na vknjilbo po dogovoru jjab in praznikih ja o r a d zaprt. Na menjioa po «•/„ aa sastave Poštno - brailllnlčnl raČOR 816*004.
Io S1/.*/« In aa aaortlaaoljo sa dalj-o dobo po d0f0T0ra. o o o o
Urada« ara: od 9,—12. ara dopolodna in od 3.-6. popolodna, Isplafinja aa TiaU dan ob oradnlh orah. — Ob nada-ljab
lmUI$ml!TP	▼^■•■«»oaaUao n ihruli vradnu*. paplr|av, llitli .,
kakor todi hraallaa pallaa, • kntarial n najotpalnaja navaja ItediS ivojo daco.
| Pozor!
Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno. Izborna kuhinja In budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene.
Restavracija-Hotel Balkan (bSO |