D o p i s i. Iz Ščayniške doline. (V o 1 i t v e v olilnih mož.) V četrtek so bile volltve volilnih mož v občini Ščavnica, ki leži v župnijah Sv. Petra, Sv. Benedikta in Negove v okrajnem glavarstvu liutoraerskem. V tej občini so žalibog na krmilu Bračkijanci, ker ima tukaj Bračko svojega zeta. Bračko in njegov zet sta delala na vse kriplje, da bi volilna moža postala njegov zet in en drug posilinemec. Vkljub strastni agitaciji in vkljub temu, da se našim somišljenikom ničesar ni osebno naznanilo o volitvi, je Bračko zbobnal skupaj 9 svojih pristaSev, naših narodnjakov pa je bilo 14, ki so enoglasno izvolili dva vrla moža Janeza Kranarja in Jurija Senekoviča (brata g. ravnatelja v Ljubljani). Volitev se posameznikom ni naznanila. A eden naših je slučajno izvedel dan in uro volitve ter jo v naglici naznanil nekaterim možem. Vsa čast torej nažim zavednim možeml Z Bračkom je potegnil tudi brat nekega duhovnika! Z Bračkom pa je potegnil tudi naS učitelj podružnične Sole SčavniSke občine! Gospod učitelj! Vi ste se mešali tudi v občinske volitve ter ste potegnili s posilinemci in zdaj tudi. Mi kmetje si hočemo to prav dobro zapomniti. Nas poStenih slovenskih ktnetov je velikanska večina in bomo že poskrbeli za to, da se to ne pozabi. Nelepo je pa tudi za celo obCino, da je odbor izvolil Bračka za častnega občana. Bračko nima za občino niti pičice zasluge. Kupili ia izročili so mu neki drago častno diplomo. Kmetje, glejte sedaj svoje prijatelje Bračkijance! Da se je sploh to zgodilo v taki vrli občini, je večinoma kriv poprejsnji župan. Pod njim so prišli Bračkijanci na krmilo. Toda zadnjikrat! Bračku pa povemo na ves glas to-le: Prihodnji občinski odbor bo slovesno protestiral proti >častnemu« občanu. Lemberg pri Slov. Bistrici. (N e m- 3 6 i n a v S o 1 i.) Občini Crešnjevec in Vrhloga ste sklenili prositi, da se vpelja na tamkajšnji šoli v četrtem in petem razredu celo nemžki pouk. Kaj takSnega pri enakih razmerah Se ni na Spodnjem Štajerju. Vi modri kmečki vzgojeslovci, povejte in naznanite svetu, kako se zamorejo otroci s vspebom v čistem nemškem jeziku poučevati, kateri so čisto slovenskih stariSev, ki ne znajo nemške besede pri Solskeiu vstopu in ki nimajo prilike se doma ali z drugimi ljudmi v nemščini vaditi, ker ni v celi župniji nemSke rodovine. Ako zamorete to povedati, bode vam za to novo znajdbo sploh Ijudstvo hvaležno. Ti občinski odborniki so smešni Ijudje, ker hrepenijo za Nemci in delujejo za nje, posnemati pa njih nočejo. Poglejte, zakaj pa Nemci ne vpeljajo v svojih šolah v četrtem in petem razredu drugega od nemškega bolj imenitnega jezika, kakor francoski in angleški? Ker so modri ljudje. Oni dobro vedo, da se njihovi otroci ne nauče dovolj materinega jezika, ako ga ravno govore se svojimi stariši, v ljudski in srednji šoli, o drugih predmetih, kakor o računstvu, o zgodovini itd. pa celo govora ni; a slovenski otroci pa bi se morali naučiti nemščine v nekih urah! Kaj pa drugi potrebni predmeti, naj v miru počivajo? Nek poSten Nemec je rekel: »da v Crešnjevci se 3e nikdar ni kaj pravega začelo.« Ali ima prav? Vpelja se na tamkajšnji šoli po občinskem sklepu nemški poučni jezik, tako se v četrtem letu neha pouk, otrokom se odreže od lastnega telesa glava in se njim podeli druga, katera se s telesom ne poprime. Poglej hruSkov divjak, v katerega se vcepi kutina, — kakšno drevo bo to? pritlikovec! Ako se spolni želja teh odbornikov, tako stopi tamkajšnja Sola za 50 let nazaj, ker takrat se otroci niso učili slovenžčine, a nemščine pa se niso naučili, in ti ljudje bili so povsod siromaki in odvisni od taistih, kateri so znali v svoji materinščini čitati in pisati. Kdor misli, da se otrok nauči v treh letih slovensko brati in pisati, je brezpameten, ker se otroci v prvih treh letih le pripravljajo na pouk. Je res samo nemščina, ki stori človeka srečnega ? Ako prideS k vojakom ali drugam, dobro je, ako si vešč nemSčine. Je pa nemžčina edina sreča? Da bi to bilo, bi pri nemških vojakib ne bilo prostaka, bili bi sami častniki in na Nemškem bi ne bilo ni delavca, ni hlapca ampak sama gospoda. Je pa tako ?*) Ako hočete vaSe otroke osrečiti, delujte in skrbite, da postanete v treh letih bogataSi, kar se lože doseže, kakor se v treh letih toliko nemSčine naučiti, da bi postali otroci srečni. Pri tem mi pride na misel otročja pripovest od »Schildburgerjev«, kateri so pri zidanju hiše pozabili na okna. Prvi modrijan pa svetuje, naj zgrabijo štiri možje petega in ž njim trkajo tako dolgo v steno, da njo predro. Ze pri prvem hipu se močno zasveti, pri drugem pa že manje —; tako so iskali luč. Je pa res Crešnjevljanom in Vrhložanom mar za svoje otroke? Do sedaj Se niso pokazali, pa tudi sedaj se ne gre zanje, ampak Sola, otroci so le sredstvo za druge namene. Kateri bo sedaj najbolj kričal, ta bode gotovo prihodnji župan ali vsaj odbornik. Črešnjevsko ljudstvo je sploh dobro, tudi v narodnem oziru ni zadnje. Pa ljudje, ki so pred nekimi leti Nemcem sekali skeleče rane, se sedaj potegujejo za nje. Oni pripravljajo ljudstvo za svoje namene, da izdajo svojo *) To stori le bistra glava in bistro glaro gtori pri vseh narodib pouk v materioem jeziku. narodnost za tiste, ki jih niso vedno dobro vodili. Dokažite, da se po vaSem mnenju nauče otroci več, kakor do sedaj, naj si bo nemščina ali drugi predmeti, pa smo edini. Kolikokrat ste že bili speljani na led!? Kaj bi pa Se več sledilo iz tega nepremišljenega sklepa? Nove nemSke knjige, nobeno poletno oproščenje, redke odpustnice, ker bi ne bil noben učenec zmožen, se dovoljno izraziti v nemščini. Tedaj v premislek! Modri starisi ne bodo nikdar privolili svoje otroke v pouku ovirati, ker so prepričani, da učenci, naj si bodo Nemci, Slovenci ali drugih narodov, nikdar popolnoma ne dosežejo, kar v svojem prihodnjem življenju potrebujeio, ako ravno se poučujejo v maternem jeziku, veliko manje pa dosežejo svoj namen, ako bi se poučevali v ptujem jeziku. Iz Majšperga. (Našemu vrlemu u 6 i t e 1 j u v s 1 o v o.) Še ni dolgo, odkar smo se ločili od nam kaj priljubljenega gospoda kapelana, ki so se preselili od nas v Kozje na našo veliko žalost, že pride druga žalost za njo. Zapustijo nas namreč naS vrli in mnogozaslužni učitelj, g. Janez Žunkovič, in gredo za nadučitelja k Sv. Marjeti niže Ptuja. Dolžnost nas faranov, ki smo poSiljali svoje ljube otročiče k niim, ki so vzgled učitelja, je, da jih počastimo s temi vrsticami. Težko nam ie govoriti, ker nam solze stopijo v oči, ko pomislimo, kako ljubeznjivo so znali ta gospod odgojevati naSe otročiče, kako lepo so jih podučevali in v kakem lepem redu so imeli svoje učence. Ne moremo si misliti očeta ali matere, ki bi znala ravnati s svojimi otroci ljubeznivejSe, kakor so to storili gospod Janez Žunkovič. Zato so jih pa otroci tudi iz srca Jjubili. Kedar so učenci izvedeli, da mislijo gospod učitelj oditi, takoj so se posolzili in zelo težko si jih zopet potolažil. Vsled tega so niihovi učenci kaj radi v Solo hodili in v vseh desetih letih, kar podučujejo ta gospod v naSi fari, bil je radi šolskih zamud le jeden oče kaznovan. Gospod Janez Žunkovič so bili torej učitelj, kateri se more iskati. Ta gospod bili so pa tudi naš dolgoletni organist. Ceravno vemo, da so imeli pri tem težavnem in napornem delu le denarno izgubo, vendar so to službo opravljali z velikim veseljem. Naučili so si kmetske fante in deklice ter ustanovili po takem močen možki in meSani zbor. Ta možki in mešani zbor je pel pri raznih veselicah, prirejenih od strani od ravno tega gospoda ustanovljenega bralnega društva. Ti pevci in pevke prirejali so nam pod vodstvom g. Janeza Žunkovič različne gledališčne igre ter so nas kratkočasili na ta način marsikateri večer. Ti pevci in pevke peli so pa tudi v cerkvi tako lepo, da smo g. Janeza Zunkoviča še bolj ljubili in častili. To prelepo petje je gnalo marsikaterega razuzdneža v cerkev; petje in pijančevanje med službo božjo je nehalo, prepirov in tepenja po nedeljah ni bilo. Zraven vsega tega opravljali so imenovani gospod službo občinskega tajnika v dveh občinah, bili so sami tudi občinski odbornik in pri krajnem Solskem svetu načelnikov namestnik. Vse svoje moči so po takem darovali za dobre stvari. Vsak človek, kateri je iskal kakšne pomoči, bil je pri njih prijazno sprejet, in napravili so mu vse brezplačno. Njihovo pridnost in delavnost so pa spoznale tudi višje šolske oblasti, ki so njim poslale več pohvalnih pisem. Itnenovani so bili za šolskega ogleda pri krajnem šolskem svetu v Stopercah, in kar ie največ vredno, podelilo se jim je nadučiteljsko mesto. Preljubi gospod učitelj! Vi ste dobili zasluženo plačilo. Kaj pa mi? Žalujemo za Vas in žalovali bodemo, pa kaj hočemo. Clovek obrača, Bog pa obrne. Castitamo Vam! Ob enem se Vam pa zahvaljujemo za vse, kar ste storili dobrega nam, naSim otrokom z VaSim dobrim podukom in v čast božjo z VaSim prelepim petjem. Bog v nebesih naj bode VaS plačnik! Vam Šmarjetčanom pa kličemo: Sreča za Vas, sreča za VaSe otroke, sreča za VaSo celo župnijo, ker ste dobili nadučitelja, katerega ne more plačati srebro, pa tudi ne zlato! Vimenunaskmetov.