Ljubi bralje učifet/il Časfifi šolski prijateljit »Tovarš" s tem listom konča svoj deseti tečaj. Pred desetimi leti, 1. prosinca 1861. 1., prišel je koledvat k svojira milim bratom, in je pel: »Ljubezen do vas me je k vam. pripeljala, Ljubezni pa tudi vas prosim za dar; Ta Tez naj bi terdno nam serca vezala, Da ločil ne bo nas nobeni vihar« ! Mladi »Tovarš" obetal je, da bode prijazno budil svoje tovarše in kolikor mogel z a g o v a r j a 1 i n b r a n i 1 njihove pravice, ter sploh skerbel za pravi napredek ubogega domačega šolstva in učiteljstva. Koliko in kako je nTovarš" izverševal to svoje težavno pa zelo važno delo, kaže njegovih dosedanjih deset tečajev. Ljubi, častiti bralci! preglejte pazno vse njegove tečaje, in prevdarjajte njegove tadanje težavne in sedanje okoliščine, in pripoznavati mu morate, da je kolikor mu je bilo mogoče, čversto in zvesto spolnoval težke dolžnosti pervega slovenskega šolskega lista, in da tudi njegov trud ni bil brez vspeha. ^Tovarš* sam ni mislil in pričakoval, da bode doživel toliko let, ker pri malera številu slovenskih učiteljev imel je malo, malo podpore. Njegova sterpljiva volja posebno pa zdatna pomoč nekterih njegovih zvestih prijateljev storila je, da je pervi slovenski šolski list sim in tje še celo neznano in s ternjem zaraščeno šumo prederl in si naredil pervo stezo. Kakor vsako leto posebej, se ^Tovarš" še posebno letos na koncu svoje desetletnice prav lepo in do serca ganjen zahvaljuje vsem svojim zvestim prijateljem in preblagim dobrotnikom za lepo pomoč in Ijubeznjivo skerb, ki so jo v srečnih in težavnih dnevih kazali svojemu ,,Tovaršu". Hvala in slava vam! Sladka svest, da ste svojemu milemu domu pomagali pri serčni korenini — pri ljudski šoli — bode vas naj bolje plačevala, in vaša blaga imena zapisana bodo v začetni zgodovini domačega šolstva. nTovaršft začne z novim letom svoj enajsti tečaj, in kakor je pred desetimi leti za blagor domačega šolstva in učiteljstva ves živel, tako živi za to toliko bolj še dan danes, koje šolstvo stopilo v novo, vzelo važno dobo. nTovarš" dobro vidi, da je sedanji njegov posel jako težavniši in tudi znamenitniši od dosedanjega, in popolnoma priterjuje tistim svojim prijateljem, ki žele, da bi se edini slovenski šolski list pomnožil in po trikrat ali še večkrat na mesec izhajal; nTovarš" spozna, da ravno poslednji čas zavoljo pomanjkanja prostora ni mogel v vsem vstrezati svojim častitim dopisnikom in da zavoljo važnejših učiteljskih razprav tudi ni mogel po svoji obljubi vsega storiti in spolniti, kakor je v pervem času mislil in si osnoval tvarino. Ako bi ;;Tovarš" izhajal celo vsaki teden, bi mu gotovo nikoli ne manjkalo gradiva, kajti dela na domačem šolskem polju kaže se nam toliko več, kolikor pridnejše ga obdelujemo. Kakor serčno rad iz svojega živega prepričanja bi pa nTovarš" to storil, vendar še sedaj tega ne more — in tudi tako dolgo ne bode mogel, dokler ne bode imel saj 200 naročnikov več, kakor jih ima sedaj. Vsak dosedanji zvest naročnik naj zraven sebe pridobi naj manj še tri take naročnike, in nTovarš" bode izhajal vsaki teden in si bode dobre spise pridobival tudi s primerno nagrado. Izhajal bode tedaj nTovarš" do svojih boljših časov tako kakor sedaj dvakrat na mesec, vendar v nekoliko večji o b 1 i k i. Obdeloval bode posebno nova šolska vprašanja, in bode zraven tega prinašal še mnogo drugega koristnega blaga za djanjske šolske potrebe in sploh za šolsko in domače slovstvo. Podpiral bode naš list kakor že od pervega časa do sedaj naš zvesti sodelavec, učeni g. prof. JožefMarn, ki prihodnje leto kazati hoče o njem, kaj nam je bil in nam je še vedno v slovenskem slovstvu M e t e 1 k o. Podučeval je slovenske učence splob in ljudske učitelje posebej, ter vstanovil za nje dobrotne zaloge; zvesti smo si torej, da s popisom njegovega književnega djanja vstrežemo učencem in učiteljem. Tudi naš stari tovarš in spretni pisatelj g. Jos. Levičnik bode nadaljeval svoje mične in podučljive gospodarske spise. ^Tovarš^ bode veljal za celo leto 2 gold. 50 kr., za pol leta pa 1 gold. 30 kr. Naj bi o novem letu 1871. ne bilo nikjer slovenskega učitelja in šolskega prijatelja, ki bi ne imel svojega Tovarša in nikjer spretnega šolskega peresa, ki bi ga djanjsko ne podpiral. Bratje! boljše čase stvarimo si naj pred s pravim značajem in s slogo! Vrednišlvo.