Za poduk in kratek čas. Štajerska in nemšku-Hberaluo gospodstvo od 1. 1861—1881. II. Deželni zbori ne zborujejo redao, kei* jih večno zborovanje dnnajskega državnega zbnra preveč moti. Tako štajerski deželni zbor ni bil sklican ne I. 1877, ne 1. 1879. Kedar pa zboruje, dobiva vsak poslanec po 5 fl. plače na dan. Vrhu tega je mnogo potroskov za stenografe, pisarje, tiskovine itd. Vsi stroški vkup znašajo po 15000 fl. Ti so neizogibni, dokler bodemo volili poslance. Drugače je pa zastrau deželnega odbora io jemu podredjenih okrajnih zastopov in zraven obeh še obstoječe ces. kralj. name«tnijc graike in raznih ces. kralj. okrajnih glavarstev. Tolikih dvojnih gosposk, druge zraven druge, nam pač ni treba. Uže knietje spoznavajo, da je to odveč in gola potiata namreč: okrajni zastop zraven okrajnega glavanstva. Isto velja zastran ces. kralj. naiuestuije zraven deželnega odbora, ki v Gradci opravlja deželske zadeve, kedar deželni zbor ni zbran. Deželni odbor šteje 1 deželnega glavarja in 6 odbornikov. Glavar je sedaj znani Moric Judas Tadej plem. Kaisersfeld Blagotinšek, ki ima na leto plače 6000 fl. Mislimo, da je to lepa plača! Odbornikov vsak dobiva 2100 fl. Zraven je še celo kardelo uradnikov, pisarjev, služabuikov. Nekateri so jako dobro plačani: eden tajnikov potegne na leto 2750 fl. knjigovodja 2350 fl. in edeo inženirjev ce!6 4000 fl. Sploh deželna uprava v Giadci z deželoim odborom stoji na leto 168.165 fl. Deželna hiša v Gradci daje samo 6603 gld. vseh ostalib 161.560 fl. imamo davkovci pokriti, a zravea še plačevati drugo najvišjo deželsko gosposko, namveč ces. kralj. namestnijo v Gradci. Namestnik, Bedaj baron KUbeck, vlcče na leto 8000 fl. ter iiua zopet pod seboj uradnikov, ki vzdignejo vkup 111.946 fl. Dalje podiedjeui so namestniku še uiadniki deželskega računstva z 28.389 fl. okrajnih (19) glavarstev s 152.450 fl. in deželskega oskrbništva za zdravje z 3879iJ fl. pjače. Sploh vsa cesarska vlada stoji državo na Stajerskem vsako leto 327.344 fl. Obedve gosposki v deželi (okrajni zastopi niso vračunjeni) potrebujete 488.90-4 fl. Ali niiua torej poslanec g. Herman prav, ako vedno poudarja, da je takšna dvojna gosposka v deželi prediaga, odveč in nepotrebna? Tukaj bi se vsaj polovica ljudij in <lenarjev dala ohraniti, ako bi zavladale g. Hermanovc misli. Posebnost sedanje dobe je, da moremo ljudje postenjaki za ničviedneži plačevati, to pa še precej na debelo. Novošegni ,,lumpi" so prav dragi. Ako začnejo kakšnemu postopaču donia pete žgati, spusti se takšni ptič na ,,rajžo" križem sveta. Naposled ga ugiabijo pulicaji ali žandarji in sedaj živi na javne stroške. Ako je lačen, ga nasitijo, ako je razcapau, ga oblečejo, ako je bolan, mu poaljejo po zdravnika; konečno ga naložijo na voz ali na železnico ter zapeljajo domov. Da pojdoč ne zgreši poti, spremlja ga policaj ali žaudar. Kolikor stioskov potem Djegova srenja ne zmore, to «e doplača iz deželne blagajnice, t. j. iz žepov davkeplačilcev. Temu pravijo nšub''. Na Štajerskem so lani 8919 oseb po ršubu" prevažali in oskrbovali, kar je stalo 39028 fl. Vkljub neizraeino jasnej svitlobi novošegne in brezverske omike leze vedno več ijudi v temo j^regreb, nasilstev io zločinov. Zato je tndi tieba vedno vec denarjev za javno varnost. Zandarjev smo imeli na Štajerskem lani 523 mož. Iz nova žandarjev nastavili so v Središči, Planini, Poličauah in Les- | kovci v Halozah. Dežela plačuje 22.000 fl. vsako j leto za vzdrževaDJe žandarstva. Precej deoarjev j gteje dežela vsako leto zavoljo doplačevanja k | brani in obleki pod ključ djanib ničvrednežev in ničvrednic, vkup 19.297 fl. Vrhu tega vzdržujemo še 2 posilni delalnici za obsojene zlofiince in zločinke. Prva je v Messendorfu, druga v Lankorici, obedve stanete po 28.000 fl. ua leto. Prav čudno se natii zdi, da vsa dežela Gračanom plačuje stražo proti ognju ali nfeuerwacbterje'' namreč celih7O45fl. na leto. To je ravno tako odvec, kakor tistih 7614 fl., kateiib darujemo GraČanom za ,,teater". Nemški gospodje deželnega odbora štajerskcga trdijo, da je nteater" dober pomoček ali si-edstvo za omikanje in izobrazovanje ljudstva. Tega jim pa uže ne verujemo, kolikor sedanje ,,komedijante" in igralce zlasti v neoiškib nteatrih" poznamo. Toda nemški gospodje si tega ne dajo iz glave izbiti ter imajo leto za letom v vsakem proračunu ,,teatei" uvrsten med nBildungszwecke" t. j. med zavodi v izobrazovalne svrbe. Bodi jini, anain naj daje to povod preiti na pregled stroškov za ,,Bildungszwecke". Ta oddelek je zato jako zanimiv v celem proračunu, ker nam ravno ta vsako leto naše davkovce najhujše vdrapne ter nam v denarstvenskih požitvovanjih kaže upliv novega šolstva na naše davkoplačil>-ke mošnje. Vsi redni in izredni potroški dežele štajerske znašajo vkup 4,158.869 fl. a od teh gre samo za nBildungszwecke" bolj kakor 7S vseh namreč 1,843.011 fl. Dal Bog, da bi tolike žrtve bile deželi na čast in korisf. Toda uže deželui odborniki začeli so sprevidati, da so liberalci zadnja leta v tej zadevi vendar predaleč segali ter deželi naložili več, nego je bilo po resničuih potrebah opravičeno. Vsaj v poročilu svojem nekako uže dvomijo <j uspehih in potrebi meščanskih iol (Bllrgerschule) ter se jim začinjajousmiliti davkovci štajerski, da morajo plačevatiza 507 učencev in 172 profesorjev ali učiteljev v njih na leto 48.317 fl. Vsak učenec staue deželo 95 fl. Toda o tem prihodnjič Smešničar 26. Zdravnik je zdravil bolnika vže dolgo časa pa brez posebnega uspeba, tako da je bolnik slednjič ves nevoljeu zdiavniku rekel: nGospod zdravnik! dolgo me vže zdravite, pa do zdaj se zmirom brez uspeba. Prosim Vas popiimite se vendar enkrat resno svojega posla in vničite z enim Hdarcem vzrok moje bolezni!" nTo hočem brž storiti" reče zdravnik, vzdigne palico in razbije z jednim mahom vinsko stekleuico, ktera je na mizici poleg bolnikove postelje stala. In bolnik je res v kiatkem ozdravel.