Katalog znanja





Madžarščina I

(madžarščina kot materinščina)





Nižje poklicno izobraževanje: 155 ur





Nižje poklicno izobraževanje: 155 ur Madžarščina I (madžarščina kot materinščina)

Katalog znanja





Avtorici:

Laura Horvat, Dvojezična srednja šola Lendava Mária Pisnjak, Zavod RS za šolstvo



Jezikovni pregled: Tomaž Kranjc



Izdala: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Simona Kustec

Za zavod: dr. Vinko Logaj



Določeno na 183. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje dne 19. 2. 2021.



Spletna izdaja

Ljubljana, 2022



Objava na spletni strani:

http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2021/programi/index.htm





-----------------------------------

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 100296707

ISBN 978-961-03-0661-0 (Zavod RS za šolstvo, PDF)

-----------------------------------





i

KAZALO



1. OPREDELITEV PREDMETA ............................................................................................. 1

2. SPLOŠNI CILJI ................................................................................................................. 2

3. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TER STANDARDI ......................................................... 3

3.1. JEZIKOVNA VZGOJA ................................................................................................ 3

3.1.1. RAZVOJNI CILJI ..................................................................................................... 3

3.1.2. OPERATIVIZACIJA CILJEV IN STANDARDI ZNANJA ....................................... 3

3.1.3. RAZVIJANJE PRAGMATIČNIH, SEMANTIČNIH SLOVNIČNIH, PRAVOREČNIH

IN PRAVOPISNIH ZMOŽNOSTI .................................................................................... 5

3.2. KNJIŽEVNA VZGOJA ................................................................................................. 7

3.2.1. RAZVOJNI CILJI .................................................................................................. 7

3.2.2. OPERATIVIZACIJA CILJEV IN STANDARDI ZNANJA ....................................... 7

3.2.3. TEMATSKI SKLOPI, UČNE VSEBINE ................................................................. 8

3.3. RAZVIJANJE UČNIH IN DIGITALNIH ZMOŽNOSTI ................................................... 9

4. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ..........................................................................................10

5. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA .................................................................13

6. ZNANJA IZVAJALCEV .....................................................................................................14





ii





1. OPREDELITEV PREDMETA



Madžarščina kot materinščina je temeljni splošnoizobraževalni predmet v dvojezičnem nižjem poklicnem izobraževanju na narodno mešanem območju v Prekmurju. Dijaki v okviru predmeta razvijajo predvsem ustno in pisno komunikacijsko zmožnost, s posebnim poudarkom na govornih položajih poklicnega življenja.



Uresničevanje ciljev predmeta omogoča prehod v srednje poklicno izobraževanje ter usvajanje znanja in zmožnosti v maternem jeziku, ki so potrebna za vseživljenjsko učenje.



Posebna naloga je krepitev narodne identitete dijakov, vzporedno s sprejemanjem in spoštovanjem drugih kultur.



Predmet ozavešča poseben položaj madžarskega jezika in sicer, da je na narodno mešanem območju Prekmurja madžarski jezik s slovenskim jezikom enakopraven uradni jezik, materni jezik tam živečih Madžarov in hkrati državni jezik sosednje Madžarske.





1





2. SPLOŠNI CILJI



Dijaki:

 razvijajo pozitiven odnos do madžarskega jezika;

 spoznavajo pogovorni in knjižni madžarski jezik, prizadevajo si za rabo (pokrajinskega) pogovornega jezika;

 razvijajo jezikovno in komunikacijsko zmožnost, ki sta potrebni za družbene dejavnosti in sodelovanje v družbi;

 z razvijanjem zmožnosti razumevanja besedil se pripravijo na jezikovne izzive in govorne položaje v poklicnem življenju;

 ob branju klasičnih in popularnih književnih del ohranjajo interes za branje in oblikujejo pojmovanje in vrednostni sistem o svetu in sebi;

 ob književnih delih spoznavajo nekaj najosnovnejših literarnovednih in literarnozgodovinskih pojmov;

 spoznavajo gledališke, filmske, televizijske adaptacije nekaterih književnih del.





2





3. OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE TER STANDARDI 3.1. JEZIKOVNA VZGOJA

3.1.1. RAZVOJNI CILJI



1. Dijaki razvijajo kultivirano jezikovno vedenje.



 Opazujejo in vadijo položaj govorca in poslušalca.

 Opazujejo in ustrezno uporabljajo jezikova sredstva, ki ustrezajo govornemu položaju, ogovore in oblike za vzdrževanje stikov z vrstniki in odraslimi.



2. Dijaki poslušajo/berejo neumetnostna besedila in jih analizirajo.



 Širijo svoje znanje, poiščejo potrebne informacije, prepoznajo kronološko in/ali logično zgradbo besedila, izrazijo preprosto mnenje.

 Spoznajo značilnosti besedilnih vrst in jih upoštevajo pri tvorbi besedil.



3. Dijaki ustno in pisno tvorijo neumetnostna besedila



 Prizadevajo si za jasno, razumljivo rabo jezika, skladno z govornim položajem.



4. Dijaki razvijajo pragmatično, semantično, slovnično, pravorečno in pravopisno zmožnost.



5. Dijaki spoznajo položaj madžarskega jezika v Sloveniji in v matični državi.



3.1.2. OPERATIVIZACIJA CILJEV IN STANDARDI ZNANJA RAZUMEVANJE IN TVORBA GOVORJENIH BESEDIL



Poslušanje/ogled in tvorba vsakodnevnih, javnih in uradnih besedil CILJI

STANDARDI

Dijaki poslušajo/si ogledajo ter tvorijo

Dijak po poslušanju/ogledu vsakodnevnih,

vsakodnevna, javna in uradna besedila

javnih in uradnih enogovornih in

(predstavljanje, telefonski pogovor,

dvogovornih besedil:

razgovor, zaposlitveni razgovor).

 ugotovi temo in poišče bistvene podatke,

Po poslušanju/ogledu besedila:

 ugotovi, kdo so sogovorci,

 na kratko povzame vsebino,

 ugotovijo okoliščine besedila/pogovora

 sodeluje v (simuliranem) telefonskem

(sogovorci, kraj, čas, tema),

pogovoru in zaposlitvenem razgovoru.

 poiščejo podatke v besedilu,

 sami tvorijo tovrstna besedila oziroma



sodelujejo v tovrstni komunikaciji.





3

Poslušanje/ogled in tvorba strokovnih besedil CILJI

STANDARDI

Dijaki poslušajo/si ogledajo ter tvorijo

Dijak po poslušanju/ogledu strokovnih

preprosta strokovna besedila (opis

besedil:

predmeta, delovnega postopka,

predstavitev izdelka in naprave).

 poišče pomembne podatke,

 reši naloge za preverjanje razumevanja

Po poslušanju/ogledu besedila:

besedila,

 na kratko povzame vsebino.

 poiščejo in razvrstijo pomembne

podatke,

Po predhodni pisni pripravi sam tvori opis

 pripravijo osnutek,

predmeta, predstavitev izdelka, naprave in

 ugotovijo okoliščine tvorbe besedila

postopka.

(temo, pošiljatelja, naslovnika, kraj,

čas), vrednotijo ustreznost besedila,

 ugotovijo zvrstne značilnosti,

 vrednotijo ustreznost besedila,

 po predhodni pisni pripravi sami ustno

tvorijo tovrstna besedila (opis

predmeta, predstavitev izdelka in

naprave, poljudnoznanstveni referat),

pri čemer spoštujejo zahteve zvrsti.



RAZUMEVANJE IN TVORBA PISNIH BESEDIL

Branje in tvorba vsakodnevnih, javnih in uradnih besedil CILJI

STANDARDI

Dijaki berejo in tvorijo vsakodnevna, javna

Dijak po branju vsakodnevnih, javnih in

in uradna besedila (razpis delovnega

uradnih enogovornih in dvogovornih besedil:

mesta, vabilo, zasebno in uradno pismo,

življenjepis, motivacijsko pismo, prošnja,

 ugotovi pošiljatelja, naslovnika in

obrazci).

namen besedila,

 poišče bistvene podatke,

Po branju besedila:

 reši naloge za preverjanje

razumevanja besedila.

 ugotovijo pošiljatelja, naslovnika in

namen besedila,

Dijak zna:

 poiščejo pomembne podatke,

 sami tvorijo tovrstna besedila (vabilo,

 pripraviti/napisati vabilo, uradno in

zasebno in uradno pismo, življenjepis,

zasebno pismo, življenjepis,

motivacijsko pismo, prošnja), svoja

motivacijsko pismo in prošnjo,

besedila pripravijo tudi z računalniškim

 izpolniti obrazce (prijavnica).

programom,

 izpolnjujejo različne obrazce (npr.



prijavnica).

4





Branje in tvorba poljudnoznanstvenih, strokovnih in publicističnih besedil CILJI

STANDARDI

Dijaki berejo ter tvorijo poljudnoznanstvena,

Dijak po branju poljudnoznanstvenih,

strokovna in publicistična besedila (oglas,

strokovnih in publicističnih besedil:

mali oglas, opis predmeta in delovnega

postopka, predstavitev izdelka in naprave,

 ugotovi temo,

navodilo za uporabo, dnevnik dela).

 poišče pomembne podatke,

 reši naloge za preverjanje

Po branju besedila:

razumevanja besedila,

 pripravi/tvori mali oglas, opis

 poiščejo bistvene podatke,

predmeta in delovnega postopka,

 povzamejo bistvo besedila,

predstavitev izdelka in naprave ter

 s pomočjo osnutka sami tvorijo tovrstna

vodi dnevnik dela.

besedila (mali oglas, opis predmeta in

delovnega postopka, predstavitev

izdelka in naprave, dnevnik dela).



3.1.3. RAZVIJANJE PRAGMATIČNIH, SEMANTIČNIH SLOVNIČNIH, PRAVOREČNIH IN

PRAVOPISNIH ZMOŽNOSTI



1. Dijaki ob obravnavi besedil:



CILJI

STANDARDI

Osvežijo in poglobijo slovnična znanja,

Dijak ob obravnavi besedila:

pridobljena v osnovni šoli na področju:

 poišče sopomenke, protipomenke,

 pomenoslovja,

nadpomenke in podpomenke,

 besedoslovja,

 pozna pomen temeljnih tujk s

 besedotvorja,

svojega poklicnega področja,

 oblikoslovja,

 prepozna osnovne besedne vrste

 skladnje,

(glagol, samostalnik, pridevnik,

 besediloslovja.

števnik),

 ugotovi osnovne značilnosti povedi



(vrste povedi – pripovedna,

vprašalna, velelna; enostavčna,

večstavčna),

 zna poimenovati v standardih

predpisane besedilne vrste in

pozna njihove osnovne značilnosti.

Uporabljajo slovar madžarskega knjižnega

Uporablja slovar madžarskega knjižnega

jezika in slovar sopomenk, spoznavajo

jezika in slovar sopomenk (v knjižni in

elektronske slovarje.

elektronski obliki).



5

Razvijajo pravopisno zmožnost (abecedni Zna postaviti besede v abecedni red in deliti

red, deljenje besed, obča in lastna imena,

besede, uporablja veliko začetnico na

zapis datuma, ločila znotraj povedi (vejica),

začetku povedi in v večini lastnih imen, zna

ločila na koncu povedi; z učiteljevo pomočjo zapisati datum, pozna pravila za rabo ločil v prepoznajo in popravijo napake v svojih

in na koncu enostavčne povedi. Zna

besedilih, uporabljajo digitalne platforme.

uporabljati pravopisni slovar v knjižni in/ali

spletni obliki. Z učiteljevo pomočjo popravi

svoje napake.





Razumejo in uporabljajo temeljne

Razume in uporablja temeljne jezikoslovne

jezikoslovne pojme:

pojme:

 jezikovno in nejezikovno

 pošiljatelj, prejemnik,

sporazumevanje,

 samoglasnik, soglasnik,

 tvorec/pošiljatelj,

 črka, začetnica,

poslušalec/prejemnik

 beseda, tujka,

 glas, samoglasnik, soglasnik,

 sopomenka,

 črka, začetnica,

 glagol, samostalnik, pridevnik,

 beseda, tujka,

števnik,

 sopomenka,

 obče ime, lastno ime,

 glagol, samostalnik, pridevnik,

 pripovedna poved, vprašalna poved,

števnik,

velelna poved; enostavčna poved,

 obče ime, lastno ime,

večstavčna poved,

 pripovedna poved, vprašalna poved,

 vejica, pika, vprašaj, klicaj,

želelna poved; enostavčna poved,

 besedilo, imena predpisanih

večstavčna poved,

besedilnih vrst,

 vejica, pika, vprašaj, klicaj,

 dvojezičnost, materni jezik, drugi

 besedilo, obravnavane besedilne

jezik.

vrste,

 dvojezičnost, materni jezik, drugi

jezik, tuji jezik.



2. Dijaki spoznavajo vlogo in položaj madžarskega jezika v Sloveniji in v matični domovini ter poglobijo znanja o statusu jezikov v Sloveniji in o besednih družinah.



CILJI

STANDARDI

Dijaki spoznajo status jezikov v Sloveniji.

Dijak pozna status slovenščine in

madžarščine v Sloveniji.

Spoznajo in razumejo naslednje pojme:

dvojezičnost, materni jezik, drugi jezik, tuji



jezik.





6





3.2. KNJIŽEVNA VZGOJA

3.2.1. RAZVOJNI CILJI



Dijaki:



 berejo/poslušajo svojemu zanimanju in zmožnostim primerna književna besedila in se o njih pogovarjajo;

 v povezavi s književnimi besedili ustno ali pisno izražajo svoje mnenje, ubesedijo misli, vtise, občutja in poskušajo interpretirati prebrano/slišano/videno;

 ob prebranih književnih delih spoznajo nekaj (večinoma madžarskih) avtorjev;

 ob obravnavi književnih del tvorijo ustna ali pisna besedila: napišejo obnovo, pripravijo oznako osebe in opis, napišejo krajše kreativno besedilo;

 si ogledajo adaptacije književnih del (gledališka predstava, film).



3.2.2. OPERATIVIZACIJA CILJEV IN STANDARDI ZNANJA CILJI

STANDARDI

Dijaki berejo/poslušajo književna dela in se

Dijak:

o prebranem pogovarjajo.

 razlikuje umetnostno in

Ob branju besedil spoznavajo razlike v

neumetnostno besedilo,

načinu izražanju med umetnostnimi in

 zna z razumevanjem prebrati krajše

neumetnostnimi besedili.

književno besedilo, prebrano na

kratko povzame pisno in ustno.

Razvijajo zmožnost branja z razumevanjem

in tekoče branje.

Dijak z učiteljevo pomočjo razume prebrano

besedilo in izrazi preprosto mnenje o njem.

Ob obravnavi književnih del ustno ali pisno

izrazijo svoje mnenje, misli, vtise, čustva.

Zna na podlagi prebranega napisati

obnovo, pripraviti oznako oseb, pripraviti

Ob učiteljevih vprašanjih pripravijo obnovo,

opis ter poustvarjalno besedilo (npr.

oznako osebe, opis oziroma pišejo

drugačen konec).

poustvarjalno besedilo (npr. nadaljevanje

zgodbe).

Pozna nekaj madžarskih avtorjev in po eno

njihovo delo.

Ob obravnavi književnih del spoznajo nekaj

madžarskih avtorjev in njihovih del.

7





Spoznajo nekaj temeljnih literarnoteoretičnih Dijak uporablja najbolj temeljne in literarnozgodovinskih pojmov:

literarnozgodovinske in literarnoteoretične

pojme:

 avtor, pisatelj, pesnik

 pesem, proza

 avtor, pisatelj, pesnik

 pravljica, novela, roman, dnevnik

 pesem

 drama, tragedija, komedija

 proza

 monolog, dialog, konflikt

 pravljica, novela, roman

 tema, kraj, oseba, dogajanje

 tragedija, komedija

 oda, himna

 monolog, dialog, konflikt

 tema, kraj, oseba, dogajanje

 oda, himna, elegija, pripovedna

pesem

Dijaki si ogledajo (gledališke, filmske)



adaptacije književnih del.



3.2.3. TEMATSKI SKLOPI, UČNE VSEBINE



Predpisani tematski sklopi so obvezni, vendar učitelj skladno z zanimanjem in zmožnostmi dijakov lahko izbira med navedenimi in drugimi deli iz tematskih sklopov.



1. Klasična in sodobna mladinska književnost



Književna dela: Szabó Magda: Álarcosbál, Molnár T. Eszter: Stand up! – Egy majdnem normális család, Mészöly Ágnes: Szabadlábon.



Film: Remélem legközelebb sikerül meghalnod :).



2. Žanrska literatura



Književna dela: Agatha Christie: In potem ni bilo nikogar več, J. K. Rowling: Harry Potter-

romani, Lois Lowry: Varuh spominov.



Film: szabadon választott.



3. Humor v književnosti



Književna dela: Rejtő Jenő: Piszkos Fred, a kapitány (odlomek); Örkény István: Tóték (odlomek), Egypercesek.



Film: Üvegtigris ali Valami Amerika.



4. Ljubezen in konflikti



Književna dela: Petőfi Sándor: Szeptember végén, Ady Endre : Őrizem a szemed; Shakespeare: Romeo és Júlia, Molnár Ferenc: A Pál utcai fiúk.



Film: Romeo in Julija, A Pál utcai fiúk.



8





5. Iz klasične in sodobne madžarske književnosti



Književna dela: Kölcsey Ferenc: Himnusz; Petőfi Sándor: Szabadság, szerelem! , Ady Endre : Párisban járt az Ősz, József Attila: Tiszta szívvel, Radnóti Miklós: Erőltetett menet; obravnava vsaj enega sodobnega pisatelja in pesnika, pregled prekmurske madžarske književnosti.



3.3. RAZVIJANJE UČNIH IN DIGITALNIH ZMOŽNOSTI



1. Dijaki spoznavajo svoj učni stil, prepoznavajo tudi svoje pomanjkljivosti in jih s pomočjo orodij formativnega spremljanja (različne oblike samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja: (elektronski) portfolio, lestvice, nedokončani stavki…) poskušajo odpraviti.



2. Dijaki spoznavajo in uporabljajo različne tehnike in grafične organizatorje, ki podpirajo učenje (npr. Vennov diagram, VŽN, miselni vzorec, pojmovna mreža…).



3. Dijaki razvijajo zmožnost branja in razumevanja nevezanih besedil (npr. slikovne ponazoritve, grafi, diagrami).



4. Dijaki razvijajo zmožnost kritičnega razmišljanja in samoregulacije.



5. Dijaki v okviru sodelovalnega učenja in projektnih nalog razvijajo sodelovalno zmožnost, sposobnost načrtovanja in gospodarjenja s časom.



6. Dijaki razvijajo zmožnosti uporabe računalniške opreme in interneta:

 se naučijo urejati svoja besedila v urejevalniku besedil, npr. MS Word,

 urijo se v digitalnem branju,

 se naučijo iskati informacije s pomočjo brskalnika in razlikovati zanesljive vire od manj zanesljivih,

 se naučijo orientirati v spletni učilnici in deliti oz. objavljati svoje izdelke (npr. besedilo),

 spoznajo splošna načela internetnega bontona in etične rabe virov.





9





4. DIDAKTIČNA PRIPOROČILA



Jezikovna in književna vzgoja se v okviru predmeta organizira okoli besedil: dijaki sprejemajo in tvorijo umetnostna in neumetnostna besedila, s tem bogatijo svoja znanja in razvijajo zmožnosti. Katalog znanja zaradi večje preglednosti obravnava jezikovno in književno vzgojo ločeno, kljub temu predlagamo (vsaj delno) integriran pouk jezika in književnosti tako, da se okoli 60 % dejavnosti ukvarja z jezikom in 40 % s književnostjo. Razvijanje učnih in digitalnih zmožnosti naj bo permanentno prisotno v procesu poučevanja in učenja.



Učitelji naj bodo pri oblikovanju letne priprave pozorni na to, da le-ta omogoča obravnavo aktualnih kulturnih dogodkov in pogovor o temah, ki dijake zanimajo.



Pomembno je, da je vzdušje pri učni uri takšno, da dobijo vsi dijaki možnost za izražanje svojega mnenja. Cilj in hkrati pogoj uspešnega dela je sprejemanje osebnosti drug drugega, strpnost do različnih mnenj in okusov. Pri urah naj bodo dijaki tisti, ki govorijo in se pogovarjajo, učitelj naj delo načrtuje tako, da bo sam le usmerjal njihovo dejavnost.



Pouk madžarščine naj v celoti preveva spodbudno vzdušje, saj je najpomembnejši cilj vzpostaviti pozitiven donos do maternega jezika, kulture in književnosti.





10

A. JEZIKOVNA VZGOJA



Prvoten cilj jezikovne vzgoje je izoblikovanje kulturnega jezikovnega vedenja. V dijakih je potrebno uzavestiti, da je za njihovo poklicno uspešnost potrebna razvita zmožnost sodelovanja v dvogovornih komunikacijskih položajih in sporazumevanju z manjšimi skupnostmi (poslovnimi partnerji, partnerji). Letne in sprotne priprave je treba načrtovati tako, da učne cilje in vsebine prilagodimo zahtevam in zmožnostim posameznih skupin, oziroma obravnavane besedilne vrste glede teme in namena izberemo programu primerno. Če npr.

zaposlitveni razgovor obravnavamo v programu Pomočnik v tehnoloških procesih, dijaki poslušajo in tvorijo zaposlitveni razgovor za zasedbo delovnega mesta pomočnik v tehnoloških procesih. Učitelj mora skrbno načrtovati svoje delo, za uspešno uresničitev ciljev bo moral zbirati ustrezna gradiva.



Pri jezikovnih in integriranih urah skušamo pri dijakih razvijati tudi sodelovalne zmožnosti in zmožnosti za reševanje problemov, ker sta to temeljni zahtevi na trgu delovne sile tretjega tisočletja. Zato moramo dejavnosti pri pouku načrtovati tako, da se lahko vsak dijak izraža in sodeluje. Oblike (frontalne, skupinske in drugo delo) izberemo glede na naravo dejavnosti, po možnosti dajemo prednost delu v parih in skupinah.



Katalog znanja daje enako pomembno vlogo razvijanju vseh štirih področij zmožnosti (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje). Med obravnavanimi besedili imajo prednost strokovna besedila, povezana s poklicnim življenjem dijakov. Ob izbiranju le-teh se potrudimo izbrati tudi nevezana besedila (tabele, grafi, skice).



Poseben problem pomeni obravnava govorjenih neumetnostnih besedil, ker nimamo na razpolago tovrstne zbirke besedil. Učitelj se mora zanašati predvsem na lastno iznajdljivost: potrebne besedilne vrste lahko izbira iz radijskih in televizijskih oddaj, ali pa posnetke pripravi sam oziroma v sodelovanju z drugimi kolegi. Na tvorbo govorjenih besedil navajamo dijake postopoma, v prvih mesecih prvega letnika spodbujajmo dijake na 1-2-minutne govorno sporočanje, na kar se lahko predhodno pripravijo.



Ker je eno najpomembnejših sredstev učenja branje z razumevanjem, morajo dijaki čim več brati. Izbrana besedila naj bodo kratka, manj zahtevna, da dijaki ne izgubijo volje do branja.

Njihovo razumevanje poskusimo preveriti s čim bolj raznolikimi nalogami. Za obravnavo obstaja več načinov, te moramo izbrati v skladu z besedilno vrsto.



Pri tvorbi pisnega besedila oziroma obravnavi pisnega besedila razvijamo tudi pravopisne zmožnosti. Pri jezikovni vzgoji razvijanju različnih zmožnosti dajemo prednost pred pridobivanjem znanj. Pri tem pa moramo paziti, da pri vrednotenju pisne tvorbe ne upoštevamo pravopisa (ki je lažje ocenljiv) v večji meri, kot je potrebno, saj sta vsebinska in zvrstna ustreznost pomembnejša kriterija.



Cilj jezikovne vzgoje je tudi, da v svetu sodobnih medijev in interneta podpira dijake v iskanju in razumevanju tovrstnih besedil.





11

B. KNJIŽEVNA VZGOJA



Književna vzgoja je namenjena razvijanju jezikovno-komunikacijskih zmožnosti in vzgoji človeka (uči nas razmišljanja, govorjenja, branja in pisanja).



Pomemben cilj je tudi vzgoja bralca, zato je branje ena temeljnih dejavnosti, na katero naj učitelj dobro pripravi dijake (npr. vzbujanje zanimanja s predstavitvijo začetka ali konca zgodbe; izbor besedil, ki ustrezajo jezikovni ravni in zanimanju dijakov).



Učitelj naj v dijakih ozavesti, da književnost pomaga pri razmišljanju o nas samih in da se z njeno pomočjo znajdemo v svetu, ki nas obdaja. Z izbranimi književnimi deli naj dijakom pomaga sprejemati sebe, drug drugega in izoblikovati strpnost do različnih mnenj.



Učitelj naj upošteva načelo postopnosti.



Obravnavo tematskih sklopov priporočamo v navedenem vrstnem redu, učitelj pa lahko ob zapisanih književnih delih in filmih – glede na raven in zanimanje skupin dijakov – izbere tudi druge. Pri pouku naj bo najpogostejša dejavnost pogovor (skupinski, v parih ali skupinah).Vsakemu samostojno opravljenemu delu naj sledi skupni pogovor in vrednotenje.



Z razvijanjem govorne zmožnosti razvijamo tudi samozavest dijakov. Zato naj pri uri nastopajo dijaki, učitelj pa naj le usmerja pogovor in naj poskuša pripraviti do besede tudi bolj zadržane dijake. Na začetku naj bo izražanje dijakov usmerjeno, kasneje pa naj pride do samostojnega ustnega nastopa. V svojih krajših referatih naj dijaki poročajo o vsebini prebranega dela (povesti, novele), povedo svoje vtise, poglede, vrednotijo dejanje junakov in (na podlagi lastnih doživetij ali doživetij drugih) aktualizirajo dano vprašanje.



Razvijanje zmožnosti tvorjenja besedil je izredno pomembno, zato naj dijaki pišejo čim več krajših besedil. Učitelj naj dijake (pisno) natančno seznani z navodili za tvorbo besedil. Razvoj lahko pričakujemo le v primeru, če učitelj dosledno popravi pisne izdelke dijakov in daje povratne informacije: ob skupnem popravljanju, pogovoru naj spremlja razvoj posameznih dijakov in jim pomaga pri premagovanju težav.



Za domače branje predlagamo letno eno madžarsko ali tuje prozno delo po izbiri dijakov.

Učitelj naj dijake predhodno pripravi na domače branje in jih navduši za delo (npr. prebere zanimive odlomke) in omogoči, da sami izberejo, na kakšen način želijo predstaviti prebrano (v parih, skupinsko, s pomočjo računalnika, v obliki plakata, stripa ipd.).





12





5. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA Preverjanje in ocenjevanje je lahko ustno in pisno.



Preverjanje in ocenjevanje je potrebno skrbno načrtovati v letni pripravi. Če preverjanje zadosti svojemu namenu, se pri pisnem ocenjevanju izognemo ponavljanju.



Preverjanje naj bo redno in raznoliko in naj zajame vsa štiri področja zmožnosti, pa tudi besedišče in funkcionalno rabo jezika. Ustno in pisno preverjanje uporabljamo skladno s prakso poučevanja, v ustreznem razmerju.



Preverjanje naj bo formativno, tako bodo informacije o znanju zanesljive in se odkrijejo pomanjkljivosti v znanju. Ob tem, da poskušamo dati čim bolj celovito in realno sliko o napredovanju posameznih dijakov, jih tudi spodbujamo k nadaljnjemu delu, oziroma na podlagi pomanjkljivosti dajemo napotke za učinkovito učenje.



Dijake na začetku šolskega leta seznanimo s tem, kaj in kako bomo vrednotili in predstavimo kriterije posameznih ocen.





13





6. ZNANJA IZVAJALCEV



Madžarščino kot materinščino lahko poučuje, kdor je končal program za pridobitev univerzitetne izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

 učitelj madžarskega jezika in književnosti

 magister profesor madžarskega jezika s književnostjo.





14