Naše narodno prosvetno delo, METODE PRI NARODNO-PROSVETNEM DELU.* »Neorganizirano delo sploh ni delo. Tako daleč je treba iti, da se izvede močna, pregledna in skladna organizacija celokupnega dela za narodno izobrazbo. — Brez centralne ustanove, ki bi posamezne veje nadzorovala !n skrbela za njihovo skladnost in za iste cilje celega delovanja, nikakor ne more biti uspešnega ljudskega izobraževanja.« Nikola Radojčič, univ. prof. Učiteljstvo ima dobre administrativne narodno-prosvetne delavce, a manj dobrih programatičnih prosvetnih delavcev, ki jih je treba šele vzgojiti. Tudi sistematična izvenšolska Ijudska vzgoja zahteva za to špecijelno vzgojenih deIavcev. —k. * Toda poprisč. ugodnih za delo za izobraževanje ljudstva, in že priznanih metod za delo ie tolLko da se ne sme s prekrižanimi rokami čakati na dovršenje vseh potrebnih antropogeografskih in sociografskih pripravljalnih del, in da bi se šele potem začelo z delom. Vrsta nalog katere ie treba izvršiti, ie nepregledna zato morerno omeniti le najvažnejše. Na prvem mestu. negovanje narodnega zdrav.la. ker brez zdravja ne more • Odlomkl iz brošure unlv, prof. Nlkola Radojčida »Delo dijaštva za narod«. Založba »Jug« - Ljubljana. napredovati nobeno delo. Od zdravstvenega stanja zavisi v principu. celokupno življenie naroda. ker od njega zavisi množitev naroda in možnost da se iz velike množice izbirajo in jemljejo najsposobnejši, kateri vodijo široke mase po poti napredka. Tudi glavna vprašanja moderne evgenike — znanosti, ki nas uči. kako zavestno graditi boljši. odpornejši in sposobnejši narodni tip — se morajo narodu v spretni obliki ookazati in njeni rezultati Dredočiti širokim masam v razumljivi in lahki obliki. učeč. da je temelj sreče vsakega naroda. da ie mnogoštevilen. da so niegovi člani telesno zdravi. duševno pre- bujeni in agilni. * Na tej snovi ie treba takoi daljc zidati in se truditi za ekonomsko okrepltev naroda. Politično krepiti se. kulturno se spopolnjevati sploh napredovati, morejo Ie ekonomsko močni narodi, Vse nasprotne nazore ki so se ahranili iz dobe romantike. je treba odbiti. fiko-iomska moč pa zavisi <od spretnosti in vztrajnosti pri delu. od višinske stopnje možne eksploatacije in od štedenja. Ekonomski razvoi postaia sedaj vse bolj zamotan. ekonomska borba vse bolj silna in nevarnost nazadovanja in propadania vse večja in grozeča. Radi tega se mora v tem pogledu že prej kaj storiti s poučevanjem ljudstva in z negovanjem zadružnčh organizacij. ki ščitijo ekonomsko slabše da v nagli ekonomski tekmi ne propadeiio. * Šele potem in kasneje pride delo v oni smeri. ki se pogosto — povsem napačno — naziva izobraževanje naroda: namreč delo za širjenje znanja, utrjevanje morale negovanie pravnega smisla in neerovanie umetniškega okusa. Brez že preje oimenjene podlage si je tako delo nemogoče zamisliti kot uspešno i_i pričakovati od nies.a kakih rezultatov. razen zadovoljenja Dlitve osebne slabosti. Higijenske in ekonomske potrebe moraio biti zadovoljene. da se more z uspehom delati za zadovoljenje znanstvenih, etičnih In estetičnih. Zgradba se mora zidati s temelja in ne z vrha. V naših. sedaj zasedenih kraiih se mora posvečati D-osebna važnost negovaniu ooznavanja naše države. Zelo skrbno se mora eraditi predstava o nad vse dragi zemlji. ne da bi se pri tem krenilo kdaj stran od resnice. * Isto. kar pravimo o državi. velja tudl za oosamezne dele naroda in za posamezne kraje. Ljudska vseučilišča. —pp LJudsko vseučilišče. V »delavskem domu« ,na Jesenicah je delavstvo »Kranjske industrijske družbe« pretečene jeseni poklicaio v življenje takozvano »ljildsko vseučilišče«. t. i. v tem domu se je vršilo vsak petek javno predavanje ki ie bilo orav dobro obiskano. Dovprečn: obisk 200 — a nekatera predavanja je obiskalo celo 300 1'judij. Da so se ta predavanja tako dobro obnesla imata največ zaslus: tovariša Iv. Šega in Franc Z u p a n č i č . kajti ime'la sta oba ravno 17 Dredavani. in sicer sta predavala o sledečih temah: Iv. Š e g a si je izbral to-le snov: 1. »N a § a n a r a v a«. ciklus 4 predavanja, a) »o naravi sploh«. b) »živali«. c) »ptice« d) »nižje živalstvo«. 2. »0 d o t r e s u«. 3. »Vzgoja otroka«. Dostop k predavanju so imeli le dorastli poslušalci. 4, »F r a n c o s k a r e v o 1 u cija«. ciklus treh Dredavanj in sicer: a) »vzrold revolucije«. b) »doba narodnih skupščin« 1. 1789—1792, c) »konvent« 1. 1792—1795. — Fr. Zupančič je pa obdelal to-le snov: 1. »Zelezna ind u s t r i j a«; 2. »O usodi ž i d o v s Dosebnim ozirom na njih delovanje v svetovni zgodovini«; 3. »C r t i c e i z ž i v 1 j e n j a c v e 11 c«; 4. »O e 1 e k t r i k i (s poiskusi): 5. »R a zvoj živih bitij s posebnimozirom na podedovanje lastnos t i«; 7. »Smith in njegova nač e 1 a«; 8. »S t a r a i n moderna z g odovina s posebnim ozirom na d i p 1 o m a c i i o.« Troperesna deteljica: Ravnikarjeva, Seliškar in Podbevšek je priredila »1 iterarni v e č e r«: nisatelj Ang. Cerkvenik ie predaval »o a 1 k o h o 1 u«. a slednjič sta imela Cerkvenik in Podbevšek predavanje »Social i z e m«. — V ieseni se zopet prične s predavanii in najbrže se predavatn.ia tudi ponesejo v Gorje in Zirovnico. —m.