Poštnina plačana v gotovini Naši bratje v Koroški sami vztrajno zahtevajo priključitev: k svoji matični deželi — Ljudski republiki Sloveniji. Te svoje zahteve podpirajo tudi s tem,.da so se oni edini dejansko borili v Avstriji na strani zaveznikov tako proti nemškemu kakor avstrijskemu fašističnemu osvajalcu. MARŠAL TITO GLASILO GLAVNEGA ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJI Leto III., štev. 15. Ljubljana, 11. aprila 1947 Izhaja vsak petek — Cena din 2.— Tehnična in higienska zaščita naših delavcev naša prvenstvena dolžnost Z izvršenimi občnimi zbori naših podružnic, KOZ in KSS-ov je v smislu sklepov IV. plenuma nujno potrebno organizirati pri teh forumih posebne komisije za zaščito dela, enako tudi v pododborih. Ti referenti in komisije imajo veliko dolžnost, da spoznajo vse svoje naloge ter da bodo povsod z uspehom zaščitili varnost, zdravje in življenje delavcev in nameščencev. Posebno bo treba posvetili pažnjo naslednjim osnovnim, sedaj najvažnejšim zakonom, pravilnikom in navodilom ki se nanašajo na vprašanje zaščite dela ler jih temeljito preštudirali: 1 Zakon o inšpekciji dela tUr. list FLlxj št. 100/46). 2. Pravilnik o volitvah delavskih inšpektorjev (Ur. lisi FLR) št. 11/47). 3. Navodila Centralnega odbora ESj o organizaciji zaščiie dela v podjetjih (»Rad« št. 26 od 29. f br. 19471. 4. Splošni pravilnik o higienskih m tehničnih merah (Ur. lisi FLRj ** 16/1947). Ministrstvo za delo je dalo vsem delovnim inšpektorjem navodila, da javno pišejo o sianju tehnične in higienske zaščite v prostorih in kraiih, kjer naši delavci delavci delajo in živijo. Islo navodilo naj bi veljalo tudi za delavske inšpektorje v obratih Potrebno je, da bi inšpektorji pii-občevali v primernih člankih v časopisih vse svoje ugotovitve, pozitivne kakor tudi negativne, o uporabi higienskih in tehničnih naprav in sredstev, lako da bi z ene strani prikazali vse napore posameznih uprav podjetij in delovnih kolektivov, z druge strani pa bi grajali vse one odgovorne voditelje podjetij in delavce, ki ne upoštevajo obstoječih predpisov. Predvsem |e potrebno da’ se v teh "člankih prikažejo najbolj očilni primeri kršenja delovnih odnosov v pogledu higienskih in tehničnih varnostnih ukrepov pri delu, ki povzročajo številne nezgode in razna poklicna obolenja. S tem v zvezi je treba posvetiti Vso pažnjo, če odgovorni voditelji v podjetjih skrbijo, da so vse zgradbe, delavnice in delovni prostori sploh, nadalje pogonske naprave in stroji v takem stanju, da so delavci zavarovani pred nezgodami ter poklicnimi in drugimi boleznimi, dalje če so predpostavljeni objavili na vidnih mestih v vseh oddelkih izvleček iz najvažnejših točk splošnega pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu, predvsem z vidika nevarnosti delovnega postopka pri Podjetju; če so varnostna sredstva in priprave vedno v redu in pri roki ter predvsem, če predpostavljeni seznanjajo vse zaposlene osebe z nevarnostmi njihovega dela Važno ie vedeti, ali so ta opozorila izobešena na vidnih mestih. Prav tako je potrebno, da se prikaže tudi vse stremljenje In napore delovnih kolektivov in posameznih delavcev pri izpopolnjevanju posameznih varnostnih naprav in raznih ukreoov, s pomočjo katerih bi preprečili nesreče pri delu, kakor tudi ves njihov trud za čim boljšo splošno ureditev podjetja samega. V dopisih za časopise ie predvsem potrebno, da se konkretno in v glavnem prikažejo vsi dosedanii uspehi v zmanjšanem številu nesreč, kakor hidj vsa izboljšanja na polju higienskih in tehničnih varnostnih ukrepov Pri delu, kot n. pr.: ustanovitev in Organizacija menz, razširitev delovnih prostorov, preureditev kopalnic, pravilno in zadostno zračenje itd. Delavski inšpektorji v podjetjih so dolžni kontrolirati, če se odločbe za odpravo tehničnih in higienskih nedo-staikov, ki jih izdajajo delovni inšpektorji, tudi dosledno In v predpl sanem roku izpolnjujejo. To še posebno velja za one obrate, kjer so obratne nezgode zelo pogoste oz. če ie nevarnost zanje velika. O takih Primerih so dolžni obveščati delovne Inšpektorje, odseke za delo in KSS e. Razen insepktorju je higiensko-teh-nična zaščita in varnost poverjena tudi celotnim higiensko-tehničnim komisijam v obratih, katerim so rete' Jugoslavija ie zvesta načelom mednarodnega sodelovanja in miru v svetu Tudi nesi nsperi za industrializacijo so velikega mednarodnega pomena Ko smo v zadnji številki našega lista priobčili tisti odstavek ekspozeja maršala Tita o zunanji politiki Jugoslavije, ki govori o vprašanju Koroške, smo občudovali ponosne in samozavestne državniške besede našega učitelja in voditelja, s katerimi je razločno, odkrito in iskreno izrazil samo tisto, kar je skozi stoletja neizbrisno zapisano v srcu slehernega našega človeka. In ko govori maršal Tito nadalje o naših upravičenih zahtevah po reparacijah ter o pomoči UNRRA-e ter o nepravičnem stališču naših za-padnih zaveznikov nasproti Jugoslaviji, živo občutimo, kako dosledno In človeško stvarno odbija vse neupravičene napade na našo ljudsko repu-oliko in kako jasno nakazuje načela, na katerih sloni naša zunanja politika. Tovariš Aleš Deliler je v diskusiji o maršalovem ekspozeju dejal: »Pod vodstvom najboljšega sina naših narodov, maršala Tita, je bila vlada FLRJ v mednarodnih odnosih globoko In iskreno zvesta načelom mednarodnega sodelovanja v duhu Ustavne listine Združenih narodov. Vsestransko je razvijala prijateljske odnose Jugoslavije z vsemi tistimi državami, ki so bile s svoje strani pripravljene takšne odnose razvijati. Ona je v odnosih proti tistim državam, katerih vlade so pokazale malo ali nič pripravljenosti vsaj za normalne mirne odnose, t. j. odnose na podlagi minimalnega in ne-obhodnega spoštovanja in lojalnosti, kazala skrajno potrpežljivost in delala ob vsaki priložnosti poskuse, da bi se taki izboljšali.« Prav gotovo smo prestali eno največjih in najtežjih preizkušenj ob podpisovanju mirovne pogodbe z Italijo, ko se je naša vlada v interesu miru odločila za podpis navzlic temu, da se nam je zgodila strašna krivica, zlasti kot zavezniški državi od strani nekaterih zapadnih zaveznikov, ki je ne moremo In ne smemo nikoli pozabiti. Ves reakcionarni svet je z največjim veseljem pričakoval našega odpora 9 tem, da pogodbe ne bomo podpisali, da bi v tem slučaju sprožil proti nam vso zalogo svojega arzenala klevet, natolcevanj, laži, intrig ter nas ožigosal za državo, ki namerno izpodkopava temelje miru. Toda pojem pravičnosti in prave demokratičnosti je v zapadnih državah le privilegij oblastnikov, ki ga oblikujejo sproti in za vsak narod posebej, rialistična požrešnost. Za majhne, svobodoljubne narode pa imajo drugačne izraze za ta dva pojma in ti so: vsiljevanje, grožnje, demonstracije z bojnimi ladjami, izstradalna politika, politika kapitala, politika imperializma vseh oblil; in načinov. Mi pa ničesar drugega ne zahtevamo kot le to, kar pri nas vsak pastir razume: živeti hočemo! Živeti po svoje, ne tako, kakor bi radi naši zavezniki na zapadu; živeti pošteno in pravično in svobodno življenje in isto želimo tudi vsem drugim narodom na svetu! Metode, ki jih nekatere zapad-ne dežele uporabljajo nasproti majhnim narodom, niso nič boljše kot so bile metode fašističnih diktatorjev, le da so to pot skrite v rokavicah. Toda skozi te rokavice je čutiti kremplje, ki se brusijo ob topovih m atomski bombi, Jugoslavijo klevetajo, da je satelit Sovjetske zveze. A kaj pravi maršal Tito k temu v svojem ekspozeju? Takole: »D4, Jugoslavija in druge dežele na vzhodu gredo skupno s Sovjetsko zvezo prav zato, ker vedo. da Sovjetska zveza ne ograža njihove neodvisnosti. S Sovjetsko zvezo smo složni tudi po vojni prav zaradi tega, ker smo se glohoko prepričali, da ima od velikih zaveznikov samo Sovjetska zveza za naše trpljenje in žrtve v ve liki osvobodilni vo;ni razumevanje. Mi in ostale male dežele na vzhodu Ev- na zapadu samo Sovjetska zveza iskreno in vztrajno bori za utrditev miru na svetu, ki je narodom tako potreben.« Vsi svobodoljubni narodi na svetu vidijo v naši državi stvarno uresničenje vseh velikih demokratičnih pridobitev, katere jim njihove vlade stalno odklanjajo. In čeprav stojimo danes pred ogromnimi napori za uresni-Tito k temu v svojem ekspozeju? Ta-čenje našega plana, se zavedamo, da bo gospodarska moč naše države v izvrševanju plana naše petletke našo miroljubno politiko še bolj osvetlila In utrdila. Tovariš Aleš Bebler pravi, ko govori o naši zunanji politiki v zvezi s tem in ko govori, kako je nova Jugoslavija priljubljena zlasti pri tistih narodih, ki še niso dosegli svojo neodvisnost, takole: »Zamislite si, kaj bo pomenila nova Jugoslavija za te narode, ko bo ta svobodna država Titova Jugoslavija cvetoča in visoko kulturna! In pomislite tudi, kaj bo pomenila za stvar mednarodnega sodelovanja In miru. ko ho postala naša dosledno miroljubna država, država dosledno zvesta najvišjim mednarodnim zakonom, gospodarsko močna In sposobna sodelovati kot pomemben činitclj pri ukrepih za kolektivno varnost, za kar lahko nastane potreba. Glejte, zakaj so naši napori za industrializacijo tako velikega _ pomena. Glejte, zakaj bodo v prihod-j njih letih naši zunanjepolitični napo- in ostale male (lezete na vznonu ov i njin lemi naši zuiianiepnmivui rope smo složni s Sovjetsko zvezo | ri postali učinkovltelišl, kar ho v kn-zhog tega, ker smo se prenričali, da se j rlst tako naših narodov, kakor tudi od vseh velikih in malih zaveznikov I miru!« kakor jim to narekuje njihova impe- rodajni za jugoslovansko stališče, Koroški Slovenci odločno nadaljujejo z botbo za svobodo in priključitev k Jugoslaviji Prebivalstvo Slovenske Koroške 1 sledno vztrajajo v svojih zahtevah po spremlja z največjim zanimanjem po tek moskovskih pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Na zborovanjih prihaja do izraza neomajna odločnost koroških Slovencev, da nadaljujejo borbo za svojo osvoboditev in priključitev k Jugoslaviji. Svetu zunanjih minisirov v Moskvi so poslali resolucijo med drugimi tudi prebivalci najsevernejše vasi r.a Slovenskem Koroškem, iz Djekš, slovenska antifašistična mladina iz Loke na Baškem jezeru, prebivalstvo vasi Pokrče Važenberka, Šmarjete pri Velikovcu, Lancove, Lipe, Probo-ja, Podjune, Dobrle vasi, Spodnjih Vmar, Nageljč ob Vrbskem jezeru, Škocjana, Sv. jakoba v Rožu, Svetne vesi, Goseljne vesi, St. Vida, Hovč, Škofič, Večne vesi in iz mnogih drugih krajev. Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško je poslal pozdravne brzojavke maršalu Tilu ter šefu jugoslovanske delegacije tov. Kardelju. V istem času pa, ko se je v Moskvi začelo obravnavati koroško vprašanje in ko koroški Slovenci do- Sel jugoslovanske delegacije tov. Edvard Kardelj je obrazložil predstavnikom tiska v Moskvi stališče Jugoslavije glede na mirovno pogodbo z Avstrijo da mora Avstrija nositi svoj delež odgovornosti za udeležbo v vojni ob strani Nemčije ln popraviti zgodovinske krivice in škodo, ki jo je povzročila narodom Jugoslavije. Prvi izmed teh razlogov je la, da je bila Avstrija v preteklosti za jugoslovanske narode predstra-ža nemške ekspanzije na jugovzhod in tudi še danes ni poroštva, da Avstrija ne bi igrala take vloge v bodoče. Drugi je ta. da je bil v zadnjih treh do štirih desetletjih z avstrijskega ozemlja dvakrat izvršen napad na jugoslovanske narode. Tretji je, da. je bilo 200.000 Jugoslovanov, ki žive v Avstriji, desetletja in je še sedaj podvrženo nasilju in raznarodovanju. Današnja Avstrija je preveč zvesta zavojevalni preteklosti in se trudi, da bi obdržala ta ostanek imperialističnega plena. Cetr- Moskva, 6. aprila. (Tanjug.) Podpredsednik vlade FLRJ in šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj je priredil včeraj tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil stališče Jugoslavije o pogodbi z Avstrijo. V začetku konference je Kardelj prebral izjavo, v kateri je v glavnih obrisih razložil stališče Jugoslavije. Štirje glavni razlogi, je dejal Kardelj v svoji izjavi, so bili me- renfi oz. komisije pri KSS-ih in KOZ, kakor tudi uprave podružnic dolžne nuditi vso pomoč. Tudi to delo je v korist prvenstveno delavcem samim, prav lako pa tudi našemu gospodarstvu pri izvajanju plana. B. M. priključitvi k Titovi Jugoslaviji, skušajo ostanki nacistov in mednarodnih reakcionarjev terorizirati naše koroške Slovence in jih z grožnjami odvrnili od njihovih upravičenih zahtev. Tako so avstrijski orožniki vdrli v prostore krajevne kmečke zveze v Dolah pri Rožeku med sejo, legitimirali navzoče in odvzeli vse spiske. I0—o« se mu je izvil prav te globine. Iskra se mu je vžgala v očeh. — Tako sva postala z Rudolfom prijatelja. — Nezaupljivi sij v njegovih očeh je izginil Brigada se je morala premakniti in zavzeti druge položaje. Novince bo treba razdeliti, tudi Rudolfa moramo nekam priključiti. »Naj gre zaenkrat v kuhinjo!« odloči komandant. »Saj tako nimamo dovolj orožja! Ce mu pa prehitro daš puško in zaupaš, pa ti jo lahko popiha, če ne še kaj hujšega...« Kolona je stopala enakomerno: ta zamišljeno, oni topo, brez misli. Vsak čas je bilo treba popravljati naramnice težkih nahrbtnikov z municijo, ki so se zajedale v rame. V tem času pa si samo z očmi meril korake svojega prednika. Ne daleč pred menoj je nosil Rudolf velik svinjski lonec. Pospešim korak in Šla sva drug ob drugem po zložni gorski poti. Beseda je dala besedo, odprla sva se drug drugemu, povedala, kako sva postala partizana. — »Zakaj pa nisi prinesel orožja s seboj?« ga vprašam. Jezno me pogleda in nekaj nerazumljivega zabrunda, nato pa se kar vsuje iz njega:? »Saj sem prinesel, še hudičevo sem vlekel, tri puške, pištolo, bombe in dva zaboja munici-je. Pa so mi vse pobrali.« »Kdo?« »Še vprašaš? Partizani!« — Povedal je kako je bilo: Na terenu so ga poslali naprej z izgovorom, da dobi orožje v brigadi. Skušal sem ga potolažiti, da je malo orožja, a da ga bo tudi on v kratkem dobil. Besede mu niso šle v živo. »Pa še ne zaupajo mi. Saj nisem prišel 9 kuhljo in loncem osvobajat Koroško!« — Šla sva molče dalje, le nizko vejevje, ki se je v presledkih razgrinjalo nad gozdno potjo, je tu im tam udarjalo po kovinastem loncu, čigar čudno podrhtevajoči glas je motil najino razmišljanje. Utrujenost in bližajoči se mrak sta jemala ljudem voljo do razgovora. V koloni je bila nekaj časa popolna tišina. Naenkrat se zagleda Rudolf v moj pas, na katerem je bila privezana narezana bomba. Gleda jo kot prvi sončni sadež, ki je previsoko, da bi ga lahko odtrgal. — »Nisi videl še takšne?« — »O, že!« — »Vsaj bombo bi rad imel. Mi jo hočeš dati.. ? Ti imaš drugo orožje.« — Nerad, ali vseeno sem mu jo dal. Težko se je bile ločiti od nje. sigurno orožje je, bolj varnega se počutiš z njo. Rudolf pa se je zadovoljno nasmihal, jo potežkal, kot da hoče ugotoviti, koliko sovražnikov bo lahko pobila, Odslej se nisva nehala razgovarjati. Izpraševal me je po slovenskih besedah, ki jih ni dobro razumel. Govori- la sva o njegovi ženi, o otrokih, o tovarni, v kateri je delal. Brigada je ob prvem svitu zavzela nove položaje. — Modrina nad Karavankami je postajala vsak hip čistejša. Fantje so gradili zaklone. — Pri Sv. Joštu je vlekel mežnar za vrv. — Takrat je začelo od vseh strani frfotati, žvižgati. Nepretrgani plazovi smrti so se trgali iz razgretih cevi. Naša brigada je sprejela borbo z močnejšim sovražnikom. * Naposled se je vendarle začelo mra-eiti. Oglušujoče trganje ni prenehalo. Naš bataljon je bil obkoljen; treba se bo prebiti, še predno pride več vragov, da stisnejo obroč, Municije smo imeli samo še za nekaj minut borbe. Puškarji so imeli po pet, šest, mitraljezci največ po petnajst komadov, a vsak naboj je bil dragocenost, ki lahko obvaruje razbitje bataljona in marsikatero življenje. P rob o j za vsako ceno! Na hitro zberemo nekaj bomb, pet ali šest tovarišev, ki jim je že čisto pošla municija, se javi za juriš. Vsak dobi še nekaj nabojev, eno ali dve bombi. V mali udrtini, kjer smo bili vsaj za silo varni, se skupina pripravi za napad »Ostali naj se postopoma umikajo. Zlx>rno mesto, če nas razbijejo, je nad Jesenovcem«, gre glas od tovariša do tovariša. »Mitraljezca Skala in Peter imata še največ municije in bosta krila s svojimi umik.« Naenkrat se priplazi k meni Rudolf, rekoč: »Jaz grem tudi k prednjim, saj imam bombo!« — »Dobro, a lonec?« — »E, ta me bo samo varoval, da ne dobim kakšne v hrbet « Že se je plazil za prvimi. Votel tresk, vpitje, nato dolgi rafali, kot da ie zdivjal vprežen konj, ki podira ljudi ter strašno ropota z vozom, ki se ga ne more rešiti. Zopet treski, nato daljša tišina, — naši go se prebiti. Puškarji so se oglašali ter razbremenjevali Skalo in Petra, ki sta krila umik bataljona. Ko smo se znova zbrali in ugotavljali, kdo je ranjen in koga ni, smo bili, razen Petra in njegovega prvega pomočnika vsi. Padla sta, da je bataljon ostal živ. Drugi pomočnik je rešil strojnico in povedal, kako je bilo. — »Kje je Rudolf?« Med ranjenci aa ni. Čudno! Je-li ranjen, ali je pobegnil? Prepričan sem bil, da je naš fant. Bataljon se je še tisto noč premaknil, da spravi ranjence na varno. * Fantje so čistili orožje pod velikim kozolcem. Bili so zopet zadovoljni, vsak je imel dovolj municije. »Glejte, kdo pa gre mimo »Kamnit-nika« s tistim velikim piskrom?« »Rudolf jel«, se oglašajo nekateri. Po zglodani, ilovnati poti prisopiha Rudolf. Nosi »Šarca« in trak municije. Pošteno smo se čudili, kje se je vzel, saj je minil že četrti dan od zadnje borbe. Ko se malo oddahne, potegne s slastjo izstradanca par dimov iz či-ka, ki mu ga je dal Skala. Hrestljaje, mešajoč slovenščino z nemščino, pripoveduje, da je pri prebijanju sklenil za pošteno ceno prodati svojo bombo,. upajoč, da pride na ta način do orožja. Za skalo je zapazil tri Švabe, ki so besno sipali iz »Šarca« na naše. Bil je malo nad njimi za smrekovim panjem. »Pisker« ga je izdal. Dva ga istočasno zagledata; naslednji hip že kot besna streljata s pištolami proti njemu. K sreči ga ne zadeneta dosti, razen kože in nekaj las na temenu, ki mu jih je posnel z glave strel. Medtem tretji še vedno obsipava umikajoči se bataljon. Rudolf je poiskal kritje in odvijal bombo. Takrat se mu je prekucnil lonec z ledij pred glavo, kar ga je rešilo. Bomba je opravila svoje, trije so se valjali v krvi. Otovoril se je zopet z loncem, skočil k »Šarcu« ga iztrgal umirajočemu Švabu, ki se ga je še vedno oklepal in si vrgel trak municije okoli vratu. Potem za ostalimi, kolikor je pač mogel s to ropotijo- bežati. Zapazila pa ga ja skupina Švabov, ki ga je pričela z divjim streljanjem zasledovati. Pri tem je seveda izgubil smer umika. Strel mu je tudi oplazil nogo, da je le z največjo težavo tekel. Bilo ni nikakega izgleda, da bi se rešil, — — Zagledal je gosto grmovje, na desni ogromne skladovnice drv in hlodov, nerodno razmetanih v velike kupe. — Partizani so preprečili Nemcem prevoz — Brez misli, do kraja utrujen, je skočil med te kupe. Z zadnjimi silami se je skušal skobacati na enega. Pri tem jo a svojo težo premaknil dva hloda, ki sta drčala po kupu na tla. Padel je v veliko špranjo med hlode in si pošteno zvil nogo. V tem so bili Švabi že za njim. Misleč, da se je skril v gosto smrečje* so divje streljali tja. Ko so celo okolico dobro preiskali, sta dva stopila na kup njegovega skrivališča, a se ima hi zdelo primerno, da bi vtikala nosove vanj. Ko sta hloda zdrčala navzdol in je padel v špranjo, so se pri tem sprožili tudi ostali hlodi, ki so ga delno zakrili. Švabi videč, da ne bo uspeha, so se polagoma odstranili, glasno preklinjajoč psa, ki jim je pobegnil. Tako se je rešil — S trudom je izvlekel noge, si za silo obvezal rano ter z naporom premaknil hlode, da je zlezel ven. Šele čez tri dni so šli kurirji jdo bližnji poti, prihiteli na njegove klice ter mu dali nekaj jesti. Bil je že pošteno izstradan. Vzeli so ga s seboj in pokazali, kje je edinica. V dolini so se ločili, oni so šli naprej proti vasi, on pa k svojim ... Bil je res naš, vsi smo to čutili, sedaj se je vključil v celoto. Tudi »Šarca« je prinesel, prvega v bataljonu. Dotedaj smo imeli samo »zbrojevke« in italijanske »Brede«. »Piskra« pa ne bom več nosil, sem ga že dosti dolgo, sedaj imam »Šarca«, tega bom nosil!« Kot da bi vedel za kaj gre. se pokaže kuhar Tine s svojimi veselimi očmi: »Lonec bi pa jaz vzel.« Iztegoval je roko, da ga odnose. Zadnjič so on in še nekaj drugih brez potrebe zapravili dva lonca. Rudolfov lonec na je bil sicer preluknjan, »pa nič n« de, bolje to kot nič, ga bomo že zamašili, orožar ima še malo cinka«. Je rekel Tine in si, sam s seboj zadovoljen, naložil ionec. Rudolf na je ostal e svojim »Sercem« v četi. Oba sta bila njen n on raže v prvi borbi se je Rudolf od tikova!. Komandant je rekel: »človett ga pa res včasih polomi, takšnega fanta pa v kuhinjo!« Še večkrat sva se srečala, Postal .1 vodnik, leda »Šarca« ni zaupal n' '°* m ur. Kadar sva si ob slovesu ee - * roko, so ss mu oči zasvetile v m -nem blesku domotožja, zamahnil m roko proti Karavankam: »Po J' tem pa se srečamo na Korošcem < Pomembna naloga za naše nadaljnje delo Napravimo pregled in zaključke o izvršenih občnih zborih Prvi maj« praznik dela Drugič po osvobojen ju bo delovno ljudstvo zmagovitih narodov Jugoslavije proslavilo svoj svobodni Prvi maj. V prazničnem razpoloženju bo izvršilo pregled dosedanjih uspehov in manifestiralo svojo nezlomljivo voljo in pripravljenost, da izvrši pripravljene naloge: izgradnjo domovine, učvrstitev svoje ljudske oblasti, skratka, izvršitev petletnega načrta. Delavski razred in vse delovno ljudstvo sloji danes pred nalogami, ki zahtevajo prav toliko borbene vztrajnosti, samožrtvovanja in znanja, kot jih je zahtevala krvava narodnoosvobodilna borba proti domačim in tujim tlačiteljem. Prav ta borbenost in nezlomljiva enotnost morata najti izraza v prvomajskem prazniku dela. Prvi maj bo dan pregleda doseženih uspehov v prvomajskem tekmovanju, bo obračun dosedanjega dela in naj bo tudi kritičen pregled ne-uspf h v in napak. Iz vsega lega je potrebno povzeti izkušnje, ki naj delovni polet dvigajo na še višjo stopnjo v borbi za izpolnitev delovnih obvez v petletnem načrtu. Kako naj organiziramo proslavo Prvega maja? a) Predvsem bi bilo napačno, če bi se pri pripravah oddaljili od osnovnega vprašanja, od produkcije. Nasprotno. Vse svoje sile bomo usmerili, da dvignemo storilnost dela, da poglobimo svoje znanje, da utrdimo delavsko razredno zavest, da dvignemo svoj kulturni nivo. V ta namen bomo k pripravam pritegnili strokovnjake, inženirje in tehnike, ves delovni kolektiv, ki bo že v mesecu tehnike izvršil priprave za proslavo praznika dela. Izdelava transparentov z borbenimi gesli, obvezami, •nazornimi prikazi uspehov v številkah in diagramih in tudi perspektivo bodočih nalog. b) Napačno bi bilo, če bi smatrali, da je 1. maj samo domena delavskega razreda, stvar enotnih sindikatov. Desetletja je delavski razred bivše Jugoslavije praznoval mednarodni praznik proletariata v učvrščevanju enotnosti. Zbiral je okrog sebe delovno ljudstvo v borbi za njihove osnovne človečanske pravice in za osvoboje-nje. Enotnost in moč delavskega razreda sta postala najtrdnejša temelja enotnosti bratstva in moči vseh ju- goslovanskih narodov. Potoni delavskega razreda, ki je bil v prvih vrstah narodnoosvobodilne borbe je postal Prvi maj vseljudski praznik. Zato se bodo sindikalne organizacije povezale z množičninu" organizacijami OF, ter skupno organizirale ia praznovale ta veliki praznik. Jasno je, da bodo naše sindikalne organizacije prevzele večji del nalog in s tem dajale proslavi razrednega duha, borbenega delovnega poleta. Prvomajske parade bomo organizirali samo v večjih^ centrih. V parado pa ne bomo vključevali večjih nazornih prikazov, za katere bi bila potrebna vprežna ali motoma vozila, ker so taki prikazi le priložnostni, običajno zahtevajo dolgotrajnih ori-prav, odtegujejo delovno silo od produkcije ter so po navadi tudi dragi. Parada naj manifestira enotnost ljudstva ter neomajno voljo in pripravljenost, da izvrši petletni načrt. V manjših in majhnih krajih, kjer ni pogojev za prvomajsko parado, naj se prirejajo slavnostni mitingi s programi in govori. Ves Prvi maj naj poteka v slavnostnem in radostnem razpoloženju. Kul-turno-umetniške skupine naj prirejajo vzorne zabavne prireditve, čez dan v naravi, ob večernih urah v dvoranah. Na mitingih in prireditvah naj se razglasujejo uspehi delovnih kolektivov in najboljših delavcev. Na sam predvečer naj kresovi na vidnih mestih oznanjajo Prvi maj. Petje in muzika naj prebudi delovno ljudstvo na delovni praznik. Sindikalne organizacije naj povsod, kjer to še niso storile, stopijo v stik z vsemi množičnimi organizacijami OF ter naj pristopijo b formiranju komisij, ki bodo vodile priprave in pa samo proslavo. Komisije naj ei porazdele delo tako, da odgovorja ena tehnični organizaciji, druga za organizacijo parade, tretja za mitinge in prireditve itd. Večji delovni kolektivi naj nudijo šibkejšim vso pomoč ter naj prevzamejo tudi večje naloge. Proslava mora obseči vse dčlovno ljudstvo, mesta in vasi. Prvi maj naj bo pregled vseh bor-. benih sil za izvršitev petletnega na-I črta. B. Razpis nagrad za najboljšo risbo in za najboljši literarni prispevek za letošnjo prvomajsko številko »Delavske enotnosti«. Nagrade za risbe: I. nagrada 3000 din II. „ 2000 „ III. „ 1000 „ Nagrade za lit prispevke: I. nagrada 3000 din II. „ 2000 „ III. „ 1000 „ V risbah naj bo izražen herojski napor našega delavca v zvezi z našo petletko in praznovanjem 1. maja kot praznika dela, borbenosti in veselja. Risbe morajo biti izvršene s tušem ali rdečo kredo, lahko pa tudi s črno-rdečo barvo ali pa v lesorezu. Velikost risb naj bo ena cela ali pa pol strani »Delavske enotnosti«. Isto velja za vsebino literarnih prispevkov, ki so lahko pesem, črtica, podlistek ali reportaža. Risbe in rokopisi morajo biti dostavljeni v zaprtem ovoju z geslom na naslov: Uredništvu »Delavske enotnosti«, Ljubljana, Miklošičeva c. 22, najkasneje do 20. aprila t 1. V ovoju naj bo v posebni, zaprti kuverti ime, priimek ter točen naslov avtorja. Vsa nagrajena dela bodo priobčena v prvomajski številki »Delavske enotnosti« in bodo deležna poleg nagrade še običajnega honorarja. Uspele prispevke, ki ne bodo nagrajeni, bomo odkupili po lestvici običajnih honorarjev. Uredniški odbor »Delavske enotnosti« Brez dvoma so bila navodila Centralnega odbora ESJ o izvedbi občnih zborov zelo koristna. Spričo nalog, ki jih je 3 tem v zvezi prevzel tudi" Glavni odbor ES Slovenije, je ta skušal od svoje strani storiti vse za čira boljšo izvedbo občnih zborov. Razpravljal jc s tajniki Zveznih tajništev na skupnih sejah najprej o predpripravah, pozneje o napakah, objavljal je sproti članke v »Delavski enotnosti«, v katerih smo v času trajanja občnih zborov konkretno ugotavljali. kako so bili občni zbori izvedeni. Glavni odbor pa je hotel tudi po svojih zastopnikih sodelovati na občnih zborih samih in to predvsem pri močnejših podružnicah, kakor so mu to narekovala navodila Centralnega odbora. V tem članku bomo skušali napraviti pregled, ki naj bi koristno služil vsem podružnicam, tudi onim, kjer so se občni zbor; izvršili, ne da bi bili navzoči zastopniki višjih sindikalnih forumov. Glavni odbor je bil navzoč po svojih zastopnikih na 45 občnih zborih podružnic s skupnim številom članov okrog 40.000. Ce borno obravnavali vsebino in potek samo teh občnih zborov, tedaj to ne pomeni, da so bili ostali občni zbori manj pomembni. Ugotoviti borno mogli, da je sličnost v napakah kot tudi pri uspehih enako tudi prj večini ostalih podružnic. Vendar po bomo mogli konkretne primere iz teh občnih zborov koristno primerjati z občnimi zbori vseh ostalih podružnic. Kako so bili občni zbori pripravljeni Navodila CO ESJ pravijo: »Letne občne zbore mora smatrati podružnica za veliko in pomembno kampanjo ... Zato je potrebno opraviti vse predpriprave in zagotoviti čim večjo udeležbo sindikalnega članstva na občnih zborih«. Kako je torej bilo s pripravami pri 45 podružnicah, od katerih imajo mnoge več kakor 1000 članov? Od navedenega števila je bilo 12 slabo pripravljenih, 14 zadovoljivo, a 19 dobro pripravljenih občnih zborov. Med zelo slabo pripravljene lahko štejemo občne zbore podružnic v jeklarni Guštanj, v avtomobilski tovarni Tezno in v Ju gob runi v Kranju. Prva dva sta se morala zaradi slabe priprave celo preložiti. Med zelo dobro pripravljenima lahko štejemo občni zbor železničarjev glavnega kolodvora Maribor, kot tudi občni zbor Mariborskih tekstilnih tovarn. Zakaj je priprava tako važna? Zaradi tega, ker je bil odvisen uspeh občnega zbora od dobre priprave in obratno, ali pa z drugimi besedami: Že priprava sama je bila dokajšnia ocena za delovanje podružnice. Neverjetno mnogo koristnega so zapravili povsod tam, kjer je bila priprava slaba, oziroma kjer o njej sploh ne more biti govora. Vse je zaradi tega trpelo: udeležba, poročila, diskusija, skratka ves občni zbor, ki bi moral biti najpomembnejši zbor članstva v letu, K temu soada tudi izvolitev delovnega predsedstva. To se je izvršilo naposled tudi zaradi tega, da bo predsedujoči vešče in spretno vodil občni zbor. V nasprotnem primeru j>i napravili slabo uslugo celotni stvari. In vendar imamo primere, ko je občni zbor trpel na svoji vrednosti tudi po krivdi predsedujočega. Tak primer imamo v železarni Muta, v cementarni v Trbovljah, na glavni postaji v Ljubljani in še kje. Če hočemo ugotoviti vzrok temu, tedaj ga bomo našli v starem podružničnem odboru, ki je brez dvoma, zavestno ali podzavestno smatral občni zbor le zgolj za formalnost, ki pač mora biti enkrat v letu izvršena. To pa je seveda velika zmota. Zaradi teh malomarnosti bodo morali mnogi podružnični odbori in tudi višji sindikalni forumi posvetita mnogo več paž-nje nadaljnemiu delovanju podružnic. Udeležba Po sklepu IV. plenuma so se občnih zborov podružnic, ki štejejo nad 1000 članov, udeležili delegati. Prisostvovati pa so mogli tudi ostali Člani, še več, vabiti je bilo treba tudi nečlane. Na splošno moremo trditi, da so bili občni zbori dobro obiskani. Tudi tam, kjer so bili izvoljeni delegati, so bili ti v večini primerov disciplinirani in so se občnih zborov polnoštevilno udeležili. Toda hkrati je treba povedati, da je nerazumljivo, zakaj ponekod celo delegati niso bili polnoštevilno zastopani. Tako je bilo v Trbovljah na občnem zboru rudarjev, kjer je od 300 delegatov bilo navzočih le okrog 200. Ostali so bili sicer v službi in prav zaradi tega sploh ne bi mogli biti izvoljeni za delegate. Poleg delegatov je bilo na občnem zboru predilnice Litije le 30 članov 832, kolikor šteje podružnica. V Mežici niso izvoliti delegatov in so Prišli na občni zbor le člani In to okrog 600 od 1.450 organiziranih. Kurilnica v Mariboru ima 741 članov, a na občnem zboru jih je bito le okrog 200. Slaba udeležba je bila tudi na direkciji državnih železnic v Ljubljani. Podružnica ima 558 članov, medtem ko je bito na občnem zboru le okrog ISO članov. Slično se je dogodilo tudi v podružnici pri Ministrstvu za industrijo in rudarstvo itd. V vseh teh in še nekaterih primerih so občna zbori zaradi tega mnogo izgubili na svojem pomenu. Saj je udeležba tisto sredstvo, po katerem pride vsebina občnih zborov, ki ne le obravnava delovanje za nazaj, temveč začrta delo predvsem za naprej, do slehernega člana, kar se more zgoditi le na ta način, da se občnih zborov udeležijo vsi, bodisi člani, odnosno delegati. Kako je bilo s poročili To ni treba posebej podčrtati, da so bila dobra ona poročila, ki so zajela vse delovanje podružnice in to po sektorjih dela. Toda to se ni povsod zgodilo. Od skupnega števila že navedenih občnih zborov, so bila poročila v desetih primerih zelo slaba (Železarna Žreče, In d us, Jugobruna Kranj, rudarji Mežica itd.). V 24 primerih so bila poročila stvarna in pregledna, medtem ko so bila ostala poročila srednje dobra. V pogledu podajanja poročil je treba omeniti napako, ki je obstojala v tem, da so mnogokje poročali le tajniki in kvečjemu še blagajniki (Avtomobilska tovarna Tezno, direkcija drž. žel Ljubljana, Peko in Trio v Tržiču in še nekatere podružnice železničarjev). To naposled ne bi škodovalo. če bi ta poročila zares zajela vse delovanje. Toda baš to se ni zgodilo. Poročila eo bila skoraj v vseh primerih nepopolna, na mnogih občnih zborih pa so bila nekonkretna in predolga, kljub temu, da so se hoteli posamezni referenti temu izogniti. Toda s tem še nismo povedali vsega. Zanimati nas mora vzrok, zakaj so bila poročila v desetih primerih tako slaba in zakaj so bila v nekaterih drugih primerih pomanjkljiva. Kljub temu, da obstojajo razni vzroki, obstoja na prvem mestu brezbrižnost odbornikov, ki nikakor ne bi smeli priti na občni zbor s tako malomarnimi poročili, ki še zdaleka niso prikazala vsega delovanja podružnice, vseh problemov z ozirom na tekmovanje, postavljanje norm in slično. Imeli smo primere, ko je podružnični kolektiv pri tekmovanju dosegel lepe uspehe, da. prejeli so celo nagrade, a v poročilih o teni ni bilo dosti, ali skoraj nič govora (usnjama Šoštanj, tovarna gumijastih izdelkov Kranj). To je samo primer, nasproti kateremu moremo postaviti številne občne zbore z dobro podanimi poročili, ki so zajela prav vsa važna, da, življenjsko važna vprašanja (postaja Maribor, grafičarji Celje, univerzitetna klinika Ljubljana, rudarji Zagorje, kovinarji Jesenice). K temu moremo prišteti tudi poročila finančnih nadzorstev podružnic, ki so prav tako izredno važna. Ob tej priliki nimamo namena obravnavati načina podajanja teh poročil, ki je bil mnogokrat zelo površen, formalen in tudi pomanjkljiv, niti nočemo ponovno opozarjati na važno nalogo finančnih nadzorstev, kar bo treba ob prvi priliki posebej temeljito obravnavati. Diskusija Poročila o delovanju podružnic niso bila samim sebi namenjena. V poročilih se je, odnosno bi se moralo zrcaliti vse delovanje, uspehi in napake podružnic, to je članov samih. K vsem tem je nujna diskusija, v katero morejo naravno poseči najtemeljitejše člani sami, ker so oni pri tem neposredno prizadeti. Pri tem gre za dvoje: Za število diskutantov, še bolj pa za vsebino. V našem primeru je bilo dobrih diskusij 12, srednje dobrih 10, 22 pa slabih. Odkod to? Treba je postaviti stvar povsem jasno. Tam, kjer je bito delovanje podružnic in še prav posebej podružničnih odborov slabo, tam je bila slaba in malenkostna tudi diskusija. Ni to v vseh primerih nujno, dejstvo pa je, da je bilo kaj težko pričakovati dobre diskusije tam, kjer je bilo delovanje slabo in narobe. Ugotovili smo tudi mogli, da v tem pogledu manjka članom one sproščenosti, vsestranskega organizacijskega delovanja, živega sodelovanja pri sestankih, da ne omenjamo še študijske in debatne ure. Rekli smo že, da smo imeli primere, ko je podružnica dosegla pri tekmovanju lepe uspehe, vendar o tem, kakor o vsem drugem ni imel nihče namena diskutirati. To napravi vtis, kakor da je ljudem vseeno ali so poročila dobra ali slaba. Ne v prvem in ne v drugem primeru niso imeli kaj pripomniti (Gradis Ljubljana, železarna Žreče, Indus, Jugobruna Kranj, kurilnica Maribor itd j. Drugo je vsebina. Mnogokje se je dogodilo tako. da »o začeli z drob- nimi, vsakodnevnimi zadevami, ki na občne zbore ne spadajo. Zgodilo se je, dfl je do tega prišlo šele potem, ko je predsedujoči ali delegat višjega sindikalnega foruma večkrat pozval navzoče k diskusiji, ki se je potem kljub navedeni napaki razvila in so navzoči ob zaključku mogli ugotoviti, da je to vendar le nekaj pametnega in koristnega (Tovarna avtomobilov Tezno, tovarna gumijskih izdelkov Kranj, direkcija železnic Ljubljana itd.). Pri tem je treba omeniti nesmiselni »strah«, ki se pojavlja, ko predsednik naznani prehod k diskusiji. Nočemo trditi, da je ta vedno neupravičen (tekstilna tovarna Toma Maribor), vendar se to pojavlja tako redko in tudi tam, kjer se pojavlja, je treba baš z dobro diskusijo odstraniti tudi to napako. Zakaj je n. pr. mogla biti dobra diskusija na občnih zborih v ljubljanski kurilnici, na glavnem kolodvoru v Mariboru, v tovarni Intex v Kranju, gračičarjev v Celju, v železarni Muta (!), predilnica Tržič, v višnjami Vrhnika, MIR, železarne Jesenice-Javornik. Na teh zborih so govorili o bistveno važnih zadevah in tudi pametne in koristne kritike ni manjkalo. Tudi število diskutantov je bilo visoko (Glavni kolodvor Maribor 20, grafičarji Celje 16). Iz tega vidimo, da služi »strah« le bolj za izgovor, da bi s tem lažje prikrili ali celo opravičili nedelavnost in tudi nezainteresiranost. Nadalje ni bilo pravilno, da so se prevečkrat oglašali funkcionarji. Nočemo reči, da je to odveč, vendar imajo prvenstveno dolžnost diskutirati člani, odnosno delavci. Kandidatne komisije in novi odbori V tem pogledu so bila navodila Centralnega odbora ESJ izredno važna. Tam, kjer so jih dobro razumeli, so komisije sestavile kandidatne liste in so mogle opraviti pomembno delo s tem, ko so v oddelkih in grupah, na sestankih in sejah ugotavljali, kdo naj pride v novi upravni odbor podružnice, To je predvsem važno za velike podružnice, kjer smo še na občnih zborih mogli ugotoviti, da v mnogih primerih dobršen del članstva ni poznal predlaganih kandidatov in so na občnih zborih zahtevali, naj se predstavijo, da jih vidijo. Če pa v tem pogledu stari odbor ni storil svojo dolžnost. Če člani sami niso bili na to dovolj pozorni, tedaj je kaj lahko prišlo pri volitvah do zmede (jeklarna Guštanj, Erlich, Maribor, Indus Kranj itd.)). 0 bodočem delu izvoljenih odbornikov ne bi hoteli razpravljati. Brez dvoma bodo — v kolikor eo bili skrbno izbrani — delovali uspešno. Že sedaj p;j je treba opozoriti, da naj svoje delo izvajajo načrtno, da bodo referenti in komisije storile svojo dolžnost. Brezpogojno mora odpasti brez tehtnega vzroka in odobritve tudi stari način zapuščanja funkcij višjega sindikalnega foruma. Kako so člani podružnic seznanjeni s sklepi IV. plenuma Največkrat se je moglo ugotoviti le to, da obstoja namen spoznati te sklepe, v kolikor pa jSo jih člani že poznali, se je to zgodilo na sestankih, še največkrat pa go jih člani sami študirali, bodisi iz časopisov ali brošure. S tem v zvezi je tudi vprašanje ustanavljanja pododborov, odnosno oddelkov. Dočim je bilo v januarju le malo primerov, da so ti obstojali, smo mogli v marcu ugotoviti, da so ustanovljeni že -skoraj povsod. Toda tudi tu imamo izjeme. V jeklarni v Guštanju imajo samo 1 pododbor, tovarna Toma še nima posameznih komisij in grup, železarna Žreče pa sploh še nima pododborov itd.' Včasih je temu vzrok tudi v tem, da podružnice niso dobile dovolj pomoči od strani višjih sindikalnih forumov, vendar imamo na drugi strani mnogo primerov, lSten-čas< o problemih tuberkuloze. Brošure in letake o tuberkulozi porazdelite tako, da jih bo črtalo čim več delavcev! Organizirajte načrtne preglede delavstva v p roti tuberkuloznih dispanzerjih, zlasti pa preglede vseh delavcev, ki imajo ali so pa imeli v svoji sredini (družina, sorodstvo) tuberkuloznega bolnika. Kar koli se tiče zaščite pred tuberkulozo — tu mislimo na sodelovanje z dispanzerskim zdravnikom, z zaščitno sestro, na kontrolo družin bolnikov z odprto jetiko m na higiensko asanacijo okolice tuberkuloznega bolnika, na podpiranje družin, katerih redniki so zaradi jetike začasno ali trajno nesposobni za pridobitno delo, oddvojiitev otrok iz bližine tuberkuloznega bolnika — v vseh teh to podobnih vprašanjih sodelujte g Krajevnimi socitilno-zdravstveniimi sveti. V vseh obratih uredite po možnosti »zdravstveno-prosvetni kot«, kjer bodo stalno razstavljeni vsi zdravstveno-prosvetni letaki in organizirajte knjižnice, ki naj imajo vso poljudno zdravstveno literaturo. Vsak obrat naj po sindikalni liniji določi enega ali več tovarišev, ki bodo imeli na skrbi zdrav-stveno-vzgojno delo. Ti tovariši naj organizirajo vse zdravstveno-prosvetne akcije (Navodila bodo s propagandnim materialom dobiti pri odseku za zdravstveno prosveto Ministrstva za ljudsko zdravstvo LRS) to naj z vsemi sredstvi stalno apelirajo in vplivajo na zavest vsega delavstva, da je bolezen preprečevati laže kakor zdraviti in da nam bo edinole z akti viza ci jo in sodelovanjem vseh uspelo zboljšati in dvigniti zdravstveno stopnjo našega ljudstva. Dr. Dušan Reja Kultura in prosveta Slikarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavije XIX. in XX. stoletja Komite za kulturo in umetnost vlade FLR) prireja razstavo slikarstva in kiparstva narodov Jugoslavije v XIX. in XX. stoletju. To ie prva velika skupna umetniška manifestacija naših narodov, prva ne samo po osvoboditvi naše domovine, temveč sploh prva te vrste v zgodovini narodov Jugoslavije. V stari Jugoslaviji ni bilo pogojev za uresničenje take razstave. Tlači-teljski režimi stare Jugoslavije niso stremeli za tem, da bi podprli svoboden kulturni razvoj posameznih narodov Jugoslavije so torej ustvar-devali da bi se narodi med seboj zbližali, temveč so nasprotno obenem z dušenjem političnih svoboščin in z nepriznavanjem enakopravnosti ovirali tudi razvoj posameznih na- j rodnih kultur. V državni skupnosti enakopravnih j narodov Jugoslavije so torej ustvar- j jeni pogoji za svoboden razvoj nacionalnih kultur vsakega naših narodov. Široke ljudske množice se kulturno dvigajo, njihove kulturne potrebe so vedno večje in vedno bolj se zanimajo za prosveto, znanost književnost in umetnost. Najboljši primer za to so tisti naši narodi, ki do osvobojenja niso imeli nikakega svobodnega nacionalno-kulturnega življenja, in tisti, ki so bili v stari Jugoslaviji v kulturnem smislu zapostavljeni. Pri njih se danes nacionalna kultura naglo razvija in so v slabih dveh letih po osvoboditvi v kulturi zelo napredovali Toda pomen razstave ni samo v tem, da podpre kulturni dvig in boljše razumevanje naših narodov. Razstava je prvenstveno namenjena bratskim slovanskim narodom Njen cilj je, da bratskim narodom pokaže, kaj so narodi Jugoslavije dosegli v umet- Talec, delo akad. kiparja Borisa Kalina, ki ga je nagradil komite za kulturo in umetnost vlade FLRJ nosii poslednjih 150 let, v času, ki ustreza zgodovinskemu razdobju tež' kih borb za nacionalno svobodo in neodvisnost. Zbližanje s slovenskimi narodi, a pravtako tudi seznanjanje drugih slovanskih narodov z našo preteklostjo in kulturo, je eno naših najvažnejših nalog. Ta razstava bo temu medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju mnogo pripomogla. Razstava je sestavljena ustrezno svojemu namčnu m ta je, da seznani obiskovalce z razvojem umetnosti XIX in XX. stoletja pri naših narodih. Na razstavi so zastopane glavne umetnostne smeri, katerim so pripadali posamezni slikarji in kiparji Umrl je slikar Matija Jama 1872 — 1947 Dne 9. aprila smo pokopali velikega slovenskega slikarja in člana Akademije znanosti in umetnosti Matijo Jamo. Na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja se je pojavil v našem kulturnem življenju nov rod umetnikov, ki je za takratno dobo smelo in drzno podiral zastarele in okorele oblike vsega našega, prepočasi v nov čas korakajočega pisanja in upodabljanja V literaturi sta takrat vodila nov tok umetniškega ustvarjanja Ivan Cankar ter Oton Zu- pančič, v upodabljajoči umetnosti pa Ivan Grohar, Rihard Jakopič — in Matija Jama. Zatemnele, zamolkle barve se vedno bolj umikajo soncu in vodi, življenjski svetlobi in prirod-ni stvarnosti. Matija Jama je bil eden najbolj vernih in doslednih impresionistov vse do zadnjega časa. Slikal je zlasti slovensko pokrajino, jo oblil s soncem in veseljem in jo tako dvi gal v srca slovenskega človeka S smrtjo Matije jame je legel v grob velik človek. Kako gredo knjige iz roke v roko Knjižnica Enotnih sindikatov v Ljubljani izkazuje vsak mesec v svojem poročilu zanimive številke. Te številke nam razlagajo, kdo vse si knjige izposojuje, kakšne knjige ljudje najrajši čitajo in kateri pisatelji so najbolj priljubljeni. Delavska knjižnica v Ljubljani, kot osrednja delavska knjižnica vse Slovenije je zelo bogato založena s knjigami. Obsega ca. 27.000 knjig. Ta številka pa vsak mesec narašča z vedno novimi knjigami V mesecu marcu tega leta je knjižnica izposodila vsega 9887 knjig in sicer: slovenskih leposlovnih 5035, slovenskih mladinskih 1160, slovenskih znanstvenih 244, slovenskih političnih 26, nemških leposlovnih 2805 nemških znanstvenih 368, nemških političnih 14, ruskih, srbskih i dr. 233. Po poklicu je bilo od obiskovalcev Delavske knjižnice v mesecu marcu: 698 ročnih delavcev, 652 nameščencev, 987 dijakov, 71 iz svobodnih poklicev, 10 kmetov in 10 vojakov. Od domačih pisateljev so si največkrat izposodili dela (številka poleg pisatelja pomeni, kolikokrat so bile njegove knjige v tem mesecu izposojene): Finžgarja 75, M ska Kranjca 65, Prežihovega Voranca 58, Jurčiča 58, Ingoliča 53, Bevka 49, Cankarja 40, Tavčarja 31, Kersnika 23. Kraigherja 22, Slodnjaka 22, Juša Kozaka 19, Godine 14, Preglja 14, Bartole 14, Magajne 14, Zupančiča 10, Meška 10, VI. Levstika 9, Potrča 7, Erjavca 7. Trdine 5. Puglja 4, Kresala 4. Mrzela 3, Grudna 2, Stritarja 2, Prešerna 2, Gregorčiča 2 Od domačih mladinskih pisateljev so si največkrat izposodili dela: Tomažiča 20, Zupanca 18, Kunčiča 16, Milčinskega 15, Seliškarja 12, Huda-lesa 7, Strniše 7, Gasparija 6, Ra-peta 5, Ribičiča 4, Brinarja 2 Mladino pa še vedno strastno visi na delih Karla Maya. V mesecu marcu so bila njegova dela izposojena nič manj kol 260 krat, nato slede dela Sirnkirvvica 90 krat. J. Verneja 35 krat itd Vsekakor ie številka pri Karlu Mnyu razmišljanja vredna, če pomislimo, da je .slovenska originalna, zlasti pa prevodna literatura zelo bogata. Verjetno pa gre ta visoka številka za takšno malovredno literaturo na račun tega, ker ima knjižnica izredno mnogo teh knjig, z no vejšo mladinsko literaturo pa še n dovoljno založena. Morda bi kazalo število knjig tega nemškega puhlo-glavca znižati na minimum, kajti ide-logija vseh del Karla Maya, če ie sploh vredno govoriti o kakšni ideologiji, je tako prusko-fricovska, da bo knjižnica le pridobila, če se jih iznebi. Vsekakor pa si mora nabaviti enako število knjig kot: Kako se je kalilo jeklo, Dva kapitana, Ljubim, Kara Bugaz, Kako je človek postal velikan, Povest o velikem načrtu, vse knjige pač, ki zajemajo naš čas, na šega človeka in našo miselnosti Od tujih pisateljev v slovenskem prevodu gre vrstni red pisateljev takole: Jack London 82, Lev Tolstoj 72, Maksim Gorki 45, Undset 44, Haggard 42, Balzac 33, Dostojevski 32, Rey-mont 32, Dumas 30, fiamsum 30, Dickens 29, Flaubert 23, Ga!sworthy 27, Emil Zola 17, Turgenjev 17, Me-režkovski 17, Scott 17, Ostrovski 16, Nexo 15, Sinclair 14, Al Tolstoj 13, Cehov 11 itd. Število obiskovalcev ie stalno naraščalo Zanimivo je primerjati število obiskovalcev meseca marca v različnih letih. Tako je bilo izposojenih: Po dnevnem delu v večerni gimnaziji Prizor iz ljubljanske večerne delavske gimnazije zadnjih 150 let. Zgodovina, ki jo kaže ta razstava, je zgodovina naše meščanske umetnosti. Začenja se s koncem XVIII. stoletja z oblikovanjem srbskega meščanskega sloja v Vojvodini in v zapadnih delih naše domovine, končuje pa z neslavnim padcem stare Jugoslavije. V borbi narodov za osvoboditev izpod domačih tujih tlačiteljev v borbi, ki se je začela še pri oblikovanju versailske ugoslavije, se javljajo v naši umetnosti tudi nove struje. Javlja se umetnost, ki se idejno in vsebinsko razlikuje od tedaj javno priznane umetnosti, ki je vedno bolj tonila v formalističnih spekulacijah. Javljajo se umetniki, ki jih zanima življenje okoli njih in položaj človeka v tem življenju, ne pa samo umetnostna oblika in popolnoma tehnični problemi slikarstva ali kiparstva brez zveze z družbeno stvarnostjo. Zadnja predvojna leta je bila v Jugoslaviji precejšnja skupina umetnikov, ki so z umetnostjo skušali izraziti svoje kritično in borbeno stališče do tedanjih družbenih odnosov. Med vojno pa se je nadoslednejšim med njimi pridružilo mnogo mladih umetnikov, ki jih je navdahnila slavna epopeja narodno osvobodilne borbe in kasneje splošni napori narodov v obnovi in izgraditvi nove svobodne domovine. Od Slovencev so na tej razstavi zastopani naslednji slikarji (številka poleg imena pomeni rojstno letnico umetnika): Janša Lovro 1749, Tominc Josip 1790, Stroj Mihael 1803, Šubic janez 1850, Šubic Jurij 1855, Petkovšek Josip 1861, Vesel Ferdo 1861, Ažbe Anton 1862, Kobilica Ivana 1861, Grohar Ivan 1867, Jakopič Rihard 1869, Jama Matija 1872, Sternen Matej 1870, Kos Gojmir 1896, Jakac Božidar 1899, Kregar Stane 1905, Mihelič France 1907, Sedej Maksim 1909, Omerza Nikolaj 1911, Pregelj Marij 1913. Kiparstvo zastopajo na tej razstavi naslednji slovenski kiparji: Gangl Alojzij 1859, Zajec Ivan 1869, Dolinar Lojze 1893, Kalin Boris 1905, Smerdu Frančišek 1908, Putrih Karol 1910, Kalin Zdenko 1911 in kot medaljerja Stoviček Vladimir 1899 in Dremelj Stane 1906. Grafika (risba, lesorez, linorez, vjedankal: Kavčič Franc 1762, Karin-ger Anton 1829, Šubic Jurij 1855, Smrekar Hinko 1882, Jakac Božidar 1899, Kralj Tone 1900, Vidmar Drago 1901, Spacal Lojze 1906, Mihelič France 1907, Debenjak Riko 1908, Sedej Maksim 1909, Pengov Božidar 1910, Klemenčič Dore 1911, Globočnik Vito 1917, Gerlovič Alenka 1918. Sindikalne podružnice naj organi' zirajo kolektivne obiske ie izredne razstave. Za strokovno vodstvo in predavatelje naj se telefonično obrnejo na pisarno Narodne galerije, kjer se ta razstava tudi nahaja. Obiskovalci izven Ljubljane imajo 50% popusta na železnici. Šolski zvonec brni in naznanja konec odmora. Gruče na hodniku se razcepljajo v posameznike, ki odhajajo v svoje razrede. Na hodniku postaja tiho, samotno, izza zaprtih vrat razredov udarja na ušesa samo še pritajeno govorjenje. Po izpraznjenem hodniku prihajajo iz zbornične sobe profesorji in profesorice, ki se med seboj kratko pozdravljajo in hitijo v svoje razrede. V I. a razredu. Pogled na resne obraze pojasni, da je večina dijakov še pred dobro uro stala za strojem v tovarni, kjer so njihove dela vajene roke tekmovale v dviganju proizvodnje. Razredničarka tega razreda je mlada profesorica Raubarjeva, ki je mlajša kot večina njenih dijakinj in dijakov. Ponavljajo slovensko slovnico. »No, tov. Repenšek, kako delimo glagole?« Njen glas, ki je živahen in izpodbujajoč, pritegne ves razred k razmišljanju. Vprašani vstane in odgovarja nekoliko negotov: »V pregibne in... Vrsta let je že minila, odkar je tov. Repenšek zadnjikrat sedel v šolski klopi. Borba za košček kruha ga je prekmalu potisnila izza šolskih klopi, potem je prišla okupacija in šele nato po dolgem, težkem času svoboda, ki mu je prinesla možnost študija. Slovnica je težka, zato je odgovor nekoliko počasen. Toda že pomagajo zadnje klopi, neupočakljivo, pritajeno: »... in v nepregibne.« Novo vprašanje: »Kaj je osnova pri samoglasniku? Kdor ve, naj dvigne roko!« Takoj se dvigneta za odgovor dva ducata rok. Profesorica se obrne k tabli, vzame kredo in piše: »Rdeča zvezda, veliki načrt.« Dijaki razlagajo, katera beseda je pridevnik, katera samostalnik. Pouk je živahen, primeri so živi, ker so vzeti iz naše borbe, iz našega dela. Kaj se učimo pri pouku slovenščine?« Ne samo, da to vsi vedo, še več, to vsi čutijo. »Spoznavati lepoto materinega jezika in spoštovati ga.« Najbrže še bolj kot ostali, ^čuti lepoto in spoštovanje do materinega jezika mladi lant, ki sedi v zadnji klopi pri oknu. Piše se Ttonkar Andrej in je doma iz Gorice. »Samo v italijanskem jeziku so nas poučevali, slovenske besede nam niso dovolili,« pripoveduje. Skraja se je bal, da mu učenje v večerni gimnaziji ne bo šlo od rok. Pa je že premagal začetno bojazen in sedaj že lepo uspeva. Sedi pazljivo v klopi in posluša profe-soričine besede. Pred njim leži na klopi »Gradimo«, ki ga bo čital po pouku. V klopeh ob zidu sedi možakar srednjih let. Na nekoliko rdeče obrobljenih očeh se spozna, da je kovinar. Njegove velike noge so v stiski in zadregi zaradi premajhne šolske klopi. Ko se s težavo vzravna od pisanja in se nasloni nazaj, se ozre izpod klopi naslov Ujinove knjige »Povest o velikem načrtu.« Zdi se, da prodirajo tovarniški dimniki na naslovni strani te knjige skozi šolsko klop in pozivajo navioče, da se z učenjem tudi oni pripravljajo na naš veliki načrt. Potem študirajo snov naprej. Profesorica razlaga, piše na tablo in vmes sprašuje. Ves pouk poteka v obliki nekakšnega živahnega pogovora, v katerega se vključujejo vsi učenci. Naenkrat pozvoni. Konec ure. Tako hitro je minila, da se misli, ki so bile zatopljene v učenje, ne dajo kar naenkrat pretrgati. Profesorica odhaja iz razreda, za njo mirno vstajajo dijaki in dijakinje in odhajajo ven, da se razgibljejo na hodniku. Dijaki imajo svoje razredne sestanke, na katerih razpravljajo, kako bi se izboljšal pouk. V zapisniku nekega takega sestanka so zapisane izjave in želje dijakov: »Manjkajo nam knjige za ruščino in pravopis.« Potem sledi kritika onih redkih tovarišev Is lil. razreda, ki zamujajo pouk: »Nam je za ugled razreda, zato želimo, da v našem razredu ne bo neopravičenih izostankov!« Spet izjava dijakov nižjega razreda: »Profesor za ruščino preveč hiti s poukom, zato mu ne moremo slediti.« lil. a razred poudarja tenkočutno: »V razredu naj vlada red. Tudi Titovo sliko bi bilo treba lepše namestiti!« Tako razglabljajo skupno s profesorji probleme in težave, ki se porajajo pri pouku, jih hitro odpravljajo ter vztrajno napredujejo v študiju. Na hodnikih vzpodbujajo parole: »Zrno znanosti zadene bolj kot zrno jekleno.« S to mislijo tekmujejo dijaki večerne gimnazije z rednimi dijaki gimnazije. Štiri večere tedensko je šentjakobska gimnazija razsvetljena, štirikrat tedensko si dijaki izpopolnjujejo znanje, ki jim je bilo v njihovi mladosti odtujeno in onemogočeno, katerega pa nujno potrebujejo sedaj, ko pomagajo uresničevati naš gospodarski načrt. Izobrazba najmlajšega učiteljskega kadra v marcu knjig 1938 5220 1939 5115 1940 5716 1941 6652 1942 8958 1943 7463 1944 7685 1945 7509 1946 5058 1947 9887 Delavska knjižnica šim sindikalnim knjižnicam na ta način, da jim pošilja za manjšo ali večjo dobo izbor tistih knjig, ki jih manjše knjižnice ne posedujejo Organizacija te izposojevalne distribucije ie velikega pomena zlasti za majhne podružnice. ts V vrstah pedagoških delavcev imamo lepo število učiteljev.pripravnikov z nepopolno kvalifikacijo, tovarišev, ki so v veliki večini tako v šoli kakor tudi izven nje najbolj predani svojemu p e. dagoškemu in prosvetnemu poslanstvu. Ti mladi ljudje pri delu samem dobro čutijo, da so kolikor toliko kos splošnim političnim nalogam, manjka pa jim pravega znanja za globlje kul. turno prosvetno in strokovno delo. Zato in ker se še posebej zavedajo, da je danes pravo politično delo tesno povezano s pravim pojmovanjem strokovnega de. la, ravno ti najmlajši tembolj čutijo potrebo po temeljitejši strokovni izobrazbi Mnogi učiteljski pripravniki so tako srečni, da so jim izkušenejši tovariši na šoli mentorji in pomočniki pri delu in pri nadaljnji izobrazbi; taki prav malo zaostajajo za svojimi izkušenejšimi to. variši. Mnogim po to ni dano. Ali so kje sami na šoli, ali pa izkušenejši to variši ne vidijo potrebe pomagati jim. V takem primeru je še posebej naloga prosvetnih sindikatov odn. sindikalnih grup, da tem tovarišem pomagajo pri pridobivanju strokovnega znanja in pri uvajanju v praktično delo. Res je, da se mnoge sindikalne podružnice teh svojih nalog do svojega članstva ne zavedajo, vendar je tudi nekaj takih — dasi bolj malo — ki to svojo nalogo v polni me. ri vršijo. Okrajna podružnica prosvetnih delav. cev v Prevaljah je na iniciativo prosvetnega odseka OLO Prevalje zbrala uči. teljske tečajnike Dravske in Mežiške doline v dva krožka. Oba krožka se že mesec dni sestajata redno vsako nede. ljo na eni šoli, kjer učiteljski priprav, niki pod vodstvom izkušenejšega učite. Ija prisostvujejo pouku, o njem diskutirajo in tudi teoretsko obdelujejo pereče strokovne probleme. Dravska pripravniška študijska skupina si je za svoje delo, ki ga že izvaja, postavila sledeče naloge: Hospitirali bo. do na posameznih organizacijskih tipih šol: na višje organizirani šol-i se bodo seznanili z delom osnovnega razreda, z delom na srednji in na višji stopnji. Dalje bodo spoznavali delo v oddelkih z več razredi in delo na šolah z enim in dvema oddelkoma. Poleg tega name. ravajo razpravljati o sestavi podrobnega učnega načrta s posebnim ozirom na krajevne prilike, o pripravi in izgradnji učne ure, o vsebinski in metodični izgradnji posameznih predmetov in o p e. rečih pedagoških problemih današnje družbene stvarnosti. Vse gornje teme mislijo teoretsko obdelovati, a obenem problem tudi praktično demonstrirati, da bo razgovor čim konkretnejši in uspeh popolnejši. Pri delu jim pomagajo z referati poleg vodje tečaja tudi drugi izkušenejši tovariši, a okrajni šol. ski nadzornik jim je vedno na razpola. go. Pri svojem delu ne bodo smeli pozabiti vloge pionirske organizacije v šolski produkciji kakor tudi ne pedago. ško-političnih nalog pri vključevanju šolskega defa v načrtno gospodarstvo, ki ga mora prosveta e svoje strani pod. pirati z vsemi močmi in sredstvi. Enako kakor dravska deluje že dalje časa tud; mežiška pripravniška skupina s sličnim programom. Posebno je treba poudariti dejstvo, da se teh krožkov udeležuje tudi lepo število izkušenejših tovarišev, ki v razgovoru, z nasveti in s svojimi izkustvi pomagajo tovarišu vodji pri delu. Morda pa imajo od takega krožka tudi kvalificirani učitelji nek hasek, ko obnavljajo in poglabljajo in obenem tudi ponovno pravilno usmerjajo svoja gledanja na sodobna pedagoška ustvarjanja, saj se morejo tudi oni iz nove družbene stvar, nosti, a morda tudi od mlajših tovari- »VJESNIK RADA« Marčeva številka »Vjesnik rada«, ki ga izdaja zvezno Ministrstvo dela v Beogradu, ima izredno bogato vsebino. Revija priobčuje celo vrsto zanimivih in aktualnih člankov, tako; »Zadaci narodnih odbora u poslov ima socijal-nog osiguranja« od M. Jeršiča, »Pitanje sociaL osiguranja članova zanat-ljiskih proizvodjačkih i preradjivačkih zadruga« od M. Trifunoviča, »Pitanje organizacione forme zdravstvene službe social, osiguranja« od Dr. Obra-Sunica. Za naučno proučavanje pitanja zaštite rada« od Dr. Mačkove, »Radnički inšpektoric od ing. Miloše, vida, »Povodom propisivanja Opšteg pravilnika o higijenskim i tehničkim mjerama pri radu« od Dr. Štambuka, »Novi tip stručnih škola za učenike u privredk od M. Stupice, »Problemi učenika u privredi v NR Sloveniji« od Štebijeve, »Neka zapažanja o značaju, organizaciji i radu domova za učenike u privredi v NR Srbiji« od Rakočeviča, »O organizaciji službe posredovanja rada i njenim nedoetatcima od Brzaka, »Naše iselijeništvo u New Zealandu« od Japučiča, »Vijesti iz života i rada naših iseljenika«. Nadalje priobčuje ta zvezek pregled knjig in časopisov, poročilo o delu Ministrstva dela. članek o udarnikih in izumiteljih ter službene uredbe. »Vjesnik rada« spada v vsako našo sindikalno podružnico. Lisi je bil ustanovljen na pobudo glavnih odborov sindikatov, toda Slovenija ima najmanjše število naročnikov. Do sedaj je naročenih na »Vjesnik rada« iz Slovenije samo 6 zveznih tajništev, 11 krajevnih sindikalnih svetov :n 12 podružnic. Letna naročnina znaša 200.— din-Naslov: Redakcija »Vjesni.ka rada«, Beograd, Ministarstvo rada FNRJ, Študentski trg 15. ■■■■■■■■■■■■I«aaaoaaa šev, kaj naučiti. Pravilna in posnemanj« vredna so taka skupna hotenja. Upamo, da se je zadnji čas prebudila tudi pripravniška skupina Okrajne podružnice prosvetnih delavcev in nameščencev v Slovenjgradcu in da bo sledila vzgledu in požrtvovalnosti tovarišic in tovarišev iz Ojstrice, Sv. Antona, Koprivne in Danijela, katerim ni bil® mar slabo vreme, poledica in burja al' blato, ko so odhajali vsako nedejo v dolino po novo znanje. Pomlad, ki bo odtajala zaledenela i° zasnežena pola, pa naj razgiblje le v®* druge sindikalne podružnice, da bodo s posebnimi krožki pomagale našem6 najmlajšemu kadru. 5 takim delom bodo" sindikalne podružnice tudi najbolj® pripravljale svoje mlado članstvo — P®* leg individualnega študija vaakega P®5® m vznika — na počitniške tečaje za * pripravnike In končno tudi ta izpite, jih bodo tovariši polagali »a pridobi* popolne kvalfikarije. L- Flzknitnra Tako delajo v Sovjetski zvezi... April - mesec crossov . Po kalendarju Fizkuiturne zveze Slovenije se v mesecu aprilu vršijo kolesarski orossi po vsej Sloveniji Crossi bodo največji po množičnosti, kar smo jih dosedaj videli. Referenti kolesarskih sekcij pri Triglavu, Enotnosti in Krimu v Ljubljani ter fizkultumi referent KSS-a Ljubljana, so se sestali, pregledali in določili progo, kjer se bo vršilo kole •arsko tekmovanje. Proga bo dolga eca 8 km. Poteka po ravnini, lribn-vitem terenu ter po poti, koder se bo moralo kolo nositi. Težišče te prireditve bo na sindikalnih podružnicah. Fizkulturni referenti sindikalnih fizkulturnih aktivov naj se čimprej povežejo z najbiižjim lizkuiturnim društvom zaradi koordinacije dela, moralne ter materialne podpore. Tu bodo prejeli tudi vsa navodila, v koliko ne bi bila jasna. Fizkulturni referent v sindikalni podružnici, naj takoj pristopi k pred- pripravam. Organizira naj skupne treninge, manjši fizkulturni aktivi pa naj se združijo v svrho skupnega treninga. Referent naj vodi evidenco vseh, ki so se prijavili za sodelovanje. Pomladanski cross bo prva preizkušnja Nekulturnih referentov. Sedaj se bo pokazala organi za tori čna sposobnost. Imeli bodo dovolj dela. ako bodo hoteli temeljito pripraviti svoj aktiv, da bo dosegel čim višji odstotek sodelujočih. Na crossu mora sodelovati več tisoč tekmovalcev. Če upoštevamo dejstvo, da vozi v Ljubljani skoraj vsak tretji kolo, ter da imamo v Ljubljani cca 360 sindikalnih podružnic, pričakujemo, da bo udeležba na tem crossu množična in v takem številu, kakor dcsedai še nismo videli. Prodan Edvard, vodja odseka za fizkulturo pri GO ESS Fizkaltoma aktivnost v Težko je dokazati fizkuliurnim referentom sindikalnih podružnic, kako naj [zgleda njih delo na področju fiz-kuliure, da bi bilo to delo čim tesneje povezano s fizkulturno organizacijo Za vzgled pravilnega in uspešnega dela naj služi primer fizkulturne-ga referenia tov. Rudolfa, ki ni samo (delni vodja fizkulture v svoji sindikalni podružnici, ampak tudi aktivno sodeluje na vseh tekmovanjih kljub temu, da je star že preko 40 let. Pa ne samo to. Svojo aktivnost je prenesel tudi na druge podružnice ter jih s svojo aktivnostjo pridobil, da so se začeli bavili s fizkulturo. Tovariš Rudolf nam je poslal naslednje redno mesečno poročilo: »Vsak torek in petek od 4. do 6. ure se vrši redna telovadba članov sindikalnih podružnic pri ED Enotnost« v Narodnem domu. Telovadba je razporejena takole: Tri do pet minut počasnega teka okoli telovadnice ali pa 10 do 15 minul redovnih vaj, nato 15—20 minut razgibalnih ali prostih vaj, sledi eno izmed gia.nih orodij (drog, bradlja, konj ali krogi) in enostransko orodje liipstol, gred, švedska klop, miza, koza, skok v višino eli daljino, dolga a!i kraika kolebnica), nakar sledi 10 minut igre ali vaj z medicinkami. Od prvega januarja dalje se je prilagodil urnik predvsem pripravam Za tekmovanje za fizkulturni znak. Vadi se redno predpisane proste in redovne vaje, po eno izmed glavnih orodij, kjer se vadijo člani v vrsti Preproste prvine, ki se nato sestavljajo v vaje, menjajo visoko gred ter Plezanje, skok v višino ali daljino. Vaje prehajajo avtomatično od najenostavnejših vaj do najtežjih, pa Vendar še primernih za začetnike. Proste vaje za fizkulturni znak so Člani kaj hitro obvladali. Predvsem velja to za vaje, predpisane za bronasti znak. Spočetka so bile te vključene v razgibalne vaje, nato pa sprelete v posamezne takte. Tem so bili dodani še naslednji štirje takti za srebrni znak, kateri so delali spočetka težkoče, ki pa so se z redno vadbo kaj hitro odpravile. Redovne vaje je bilo potrebno v začetku precej vaditi, postale pa so kmalu priljubljene, posebno še, ko so jih izvajali v teku (razne premene). Težkoče so bile spočetka tudi pri ple- sindškcdnšh podružnicah zanju po žrdi, po večurni vadbi pa članom tudi to uspeva, še težje je bilo s plezanjem po vrvi iz Vil. skupine. Ta način plezanja je uspel, ko se je vztrajno, od ure do ure dodajalo po nekaj prijemov, ter so bili končno doseženi iz seda" štirje ali pa peti metri višine. Vaja na gredi, spočetka na nizki, pozneje na visoki, so bile kaj kmalu obvladane. Poleg običajne hoje, naprej in nazaj, po prstih, z obrati, poskokoma in s premiki, smo otežavali vaje na gredi še z medicinkami. Določil sem dan tekmovanja in to za 14. HI. 1947. Sam termin nas je še bolj vzpodbujal, da smo tem resneje vadili predpisane panoge. Na sam dan tekme je vladalo veselje v telovadnici, seveda pa tudi majhna nervoza, predvsem zaradi tega, ker so prihaiali člani komisije tekmovanja za fizkulturni znak, ki so bivši in sedanji mednarodni tekmovalci. Vendar pa se mora pripomniti, da je tekmovanje dobro uspelo. Tekmovanje se je pričelo točno ob napovedani uri. Na povelje »Desetina zbor« smo pričeli s tekmovanjem. Naiprvo redovne vaje, na mestu, v pohodu ter različne premene. Nato smo pričeli s prostimi vajami. Po nekod gibi niso bili najbolje izvedeni, pa vendar so vsi, kot v redovnih vajah izpolnili normo. Nadaljevali sn 3 z visoko gredjo, kjer smo povečini dosegli po 10 točk Pravtako smo položili normo iz plezanja, čeprav nam je delala težave. Po končani tekmi sem vsem tekmovalcem razglasil tekmovalne uspehe. V mesecu januarju in v začetku februarja smo imeli iečai iz higiene telesnih vaj. V glavnem smo predelali anatomijo, higieno in prvo pomoč. Pripravili smo si skripte po stenografskem zapisniku, ki ga je vodila neka tovarišica fizkultv.rnica. Predavali pa so nam študentje medicinske fakultete. Po končanih predavanjih smo se pripravili za izpit. Vsak kandidat je moral odgovoriti na tri vprašanja. po eno iz vsakega predmeta. Najbolje smo odgovarjali iz prve pomoči in higiene, slabše pa iz anatomije. Komisija je priznala izpit 10 tovarišem in 8 tovarišicam. V januarju smo položili tudi norme iz smučanja Tako smo fizkullurniki aktiva trošarine »pospravili« predpisane norme v iai fse c b e < jo t»j jr »vihre« dela v Someiskl zvezi Ker j e vprašanje reparacij, ki jih Sovjetska zveza zahteva od Nemčije, v ospredju ostalih vprašani, ki jih rešujejo zunanji ministri štirih velesil v Moskvi, je prav, če si ogledamo škodo, ki so jo povzročile nemške uničevalne armade v Sovjetski zvezi. Strahovito opustošenie, ki so ga povzročile nemške in ostale fašistične horde ogromnim predelom sovjetske zemlje, so postavile pred sovjetske narode težke in odgovorne naloge obnove gospodarstva Opustošenja, kj so jih izvršili fašisti v okupiranem delu SZ, so tolikšna, kakršnih ne pozna zgodovina človeštva Nemci so navalili na miroljubno sovjetsko državo z isto parolo, kot pred tisoč leti Huni na Evropo: »Milosti ne priznavamg, uietmkov ne poznamo!« Tovariš Stalin je v novembru 1941 opozarjal sovjetske ljudi na nevarnost fašizma, zlasti na Hitlerjeve besede, s katerimi ie opajal svoje krvniške pomagače, k9 jih je učil: »Grešnost je človeku prirojena in vladaš ga zato lahko samo s silo. Če zahteva interes nacizma — tedaj laži, varaj in ubijaj!« Njegovi verni učenci so te njegove besede dovršeno prenašali v stvarnost. Samo v Ukrajini so ubili 2.500.000 ljudi, 3,000.000 pa so jih kot sužnje deportirali v Nemčijo. V Kijevu je bilo ubitih 137.000 oseb. V Belorusiji so postrelili, pobesili in požgali 800.000 ljudi, a 300.000 so jih deportirali V meslu Novo Zaporožje ob Dnjepru, ki ie štelo pred vojno 100.000 prebivalcev, je našla Rdeča armada potem, ko ga je osvobodila — vsega 4 ljudi in niti enega kvadratnega metra cele zazidane površine. Ko so Nemci prodirali proti Moskvi, so uničili in požgali okoli 500 mest, med njimi zlasti Smolensk, Stalinogorsk, Uzlovo in Volokolamsk. Požgali so 47.276 hiš, 14.000 vasi, 22.700 šol. Porušili so ogromni kemični kombinat v Stalinogorskem in celo vrsto velikih tekstilnih tovarn. Samo v Stalingradu je bilo porušenih 41.685 hiš — 85% vse zazidane površine. Poleg tega je bilo v tem mestu porušenih 124 šol, 195 dečjih domov, 75 delavskih klubov in domov kulture, 7 kinematografov in 7 gledališč, 15 bolnišnic, 63 poliklinik Zlasti so bili hudo razdejani industrijski objekti Stalingrada ki to: tovarna traktorjev, metalurški zavod »Rdeči oktober«, kovinska tovarna »Barikade«, ladjedelnica, električna centrala in lesni kombinat. Ta podjetja so tvorila temelj gospodarstva vse stalingrajske oblasti. Samo v tej oblasti je bilo od 152 rudnikov uničenih 140. Mesto Narva ie bilo popolnoma zbrisano z zemlje, mesto Minsk porušeno 80%, Vitebsk 90%, Gomel 80%. V Belorusiji je bilo porušenih zimskem roku. Nadaljevali bomo z redno telovadbo v telovadnici, nakar se bomo ob prvih sončnih žarkih preselili na letno telovadišče v Tivoliju in pripravili za spomladanski »Cross«. Tako delo naj služi za vzgled tudi drugim fizkuliurnim referentom v podružnicah, da bo nova fizkulture resnično zaživela. Fizkulturni referent pri KSS Ljubljana’ Kabaj Milan. 315.000 hiš kolhoznikov in 77% goveje živine poklane. Skoda, ki so jo Nemci prizadejali sanlo Ukrajini, znaša nad 100 milijard dolarjev. Številko, izraženo v dinarjih, bi takole napisali: 560„0G0,000.000 dinarjev (sedemkrat več kot znaša naš vsedržavni proračun). Nemci so uničili tudi Donbas, ki spada med naivečie industrijske bazene Sovjetske zveze. Ko je v začetku 1943 Rdeča armada osvobodila Donbus, ie našla strašno razdejanje. Dognali so, da bodo morali pri obnovitvenih delih iz poplavljenih rudnikov izčrpati 585.000.000 kubičnih metrov vode, obnoviti 2800 km rudniških rovov, nanovo zgraditi 5,900.000 kubičnih metrov industrijskih stavb, obnoviti 280 rudniških jaškov, popraviti 515 dvigal in ogromno število stanovanjskih hiš, klubov, bolnic, dečjih domov in gledališč. Ogromno škodo so Nemci povzročili električnim centralam v moskovski in stalingrajski oblasti. Vandalizem fašistov je puščal za seboj strašne sledove: tako so n. pr. v Kijevu uničili veliko univerzitetno knjižnico Ogenj je uničil v knjižnici 1 milijon 300.000 knjig. V Estoniji so poleg ostalega uničevanja tako poškodovali industrijo, da je od 700.000 tekstilnih vreten ostalo samo 16.500 vreten. Od vseh estonskih železnic pa je ostalo le 7% celega. Skupno so nemški fašisti popolnoma ali pa delno porušili in požgali v okupiranem delu SZ 1710 mest, čez 70.000 vasi in pri tem uničili 6,000.000 kvadratnih metrov poslopij, tako da je ostalo brez strehe 25 milijonov ljudi. Uničili so nadalje 31.850 industrijskih podjetij, 175.000 strojev in 239.000 elektromotorjev V teh tovarnah ie delalo pred vojno 4,000.000 delavcev. Že med vojno, čim ie zmagovita Rdeča armada očistila del svojega ozemlja okupatorja, so pričeli sovjetski ljudje reševati, popravljati in obnavljati. Prihodnjič bomo priobčili, koliko od vsega tega uničenja je znova zrastlo iz tal zlasti pa, kolikšni so uspehi prvega leta četrte sovjetske petletke ki je seveda zajela v svoi gospodarski plan tudi obnovo porušene industrije v času vojne. Po ssietu * v ZSSR — Jugoslovanska delegacija v Moskvi. Minister za zunanje zadeve V. M. Molotov je sprejel podpredsednika jugoslovanske vlade Edvarda Kardelja in ministra za zunanje zadeve Stanoja Simiča. Sprejemu je prisostvoval jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Vladimir Petrovič. Delegacija Vrhovnega sovjeta ZSSR na grobu Karla Marxa. Delegacija Vrhovnega sovjeta je obiskala v Londonu pokopališče »Highgate«. Voditelj delegacije Kuznecov je potožil pri tej priliki venec na grob Karla Marxa. Molotov sprejel Stassena. Minister za zunanje zadeve ZSSR Molotov je sprejel prvaka republikanske stranke ZDA Harolda Stassena, e katerim je imel daljši razgovor. VEL. BRITANIJA — Nezadovoljstvo zaradi sedanje zunanje politike, V parlamentu so »uporniki« (poslanci, ki •isr// Uovpak 'd&matpM® Zima se bliža n^ombi-a zjutraj so zapazili naoi izvidniki na vzhodnem robu gozda kolono nemške pehote, ki je šla po cesti od Putivlja na sever, mimo gozda — kakih sedemdeset ljudi z avtomatskim orožjem in lahkimi mitraljezi. Takoj sem poslal na severni rob gozda v zaraslo grmovje pred Staro Šarpovko skupino tridesetih ljudi. Z njo je šel Rudnev. Kmalu se je začela številnejša sovražna kolona bližati južnemu robu gozda, še na zemljevid ni bilo treba Pogledati, pa si uganil nemško namero. Spoznal sem, da nas hočejo ukaniti; severno kolono so poslali z Ramenom, da bi nas izvabili iz gozda, Odtrgala od osnovne pozicije, od baze, ato pa naj bi nam glavne nemške sue udarile v hrbet. Moj sklep je bil: emoi naj nas kar poskušajo ukaniti, Č t se bom oklepal svojega na-I•," ., >rv° in prvo — ne cepimo svo-t™ 811 j. najpoprej bom pomogel Rud-“uvu čimprej razbiti manjšo kolono, dal1? P?.,se bova 6ku'Paj ©krenila, 00 bi odbila napad z juga, Be 60 86 bližali Slarj Šarpovki, so o Nemcj ob severnem robu gozda razšli v strelce. Pomaknil sem se naprej in sem jih iz tanka obstreljeval s topovskim ognjem. Nemci so se. začeli izogibati robu gozda, kjer jih je pričakoval Rudnev. Ko je videl, 'da se Nemci umikajo, je razdelil Semjon Vasiljevič svoje borce na dve skupini. Kotel je presekati nasprotniku premikanje naprej, hkrati pa mu udariti v hrbet to ga potisniti 1: reki Klevenj. Ko pa so Nemci zašli v ogenj iz tanka, so jo kaj urno ucvrli še dalje od Stare Šarpovke: ko so dospeli partizani do mlina na veter, ki sloji na zahodnem obrobju Stare Šarpovke, so bili Nemci že na logu za reko. Naglica, s katero so se umaknili za Klevenj, je potrjevala mojo domnevo: zares so nas hoteli izvabiti iz gozda. Toda to se jim ni posrečilo, Rudnev jih je zasledoval z ognjem iz pušk in mitraljezov, jaz pa sem takoj obrnil tank, da bi udaril po Nemcih, ki so šli v napad z južnega roba gozda. Nemci so potisnili nazaj zasedo in so z delom svojih sil prodrli d-o zemljenic. Slišali smo strele in eksplozije granat, ki so prihajale s tiste strani. S tankom nisi mogel po gozdu kar naravnost, treba je bilo krožiti po potih med močvirji. Borci eo se mogli sami brez tanka hitreje dokopati do zemljenic. Ukazal sem jim, naj pohitč tja, sam pa sem popeljal tank. Pot je bila ozka. zavozili smo na debelo drevo. Naprej nisi mogel, nazaj pa tank ne vozi. Vodnik je ustavil motor. Topničar je rekel: — Sedaj smo se trdno postavili na položaj. Položaj je bil ugoden: stali smo na hribčku, pred nami je bil precej redek les, streljati je bilo mogoče prav lepo na vse strani. Prišli smo ravno o pravem času. Od zemljenic sem so naravnost proti tanku tekli Nemci, Prva misel ti je bila, da je to napad, toda ne, nekaj ni bilo čisto tako kot pri napadu — bežali so brez reda in tanka — kakor je vse kazalo — še zapazili niso. Pokazalo se je, da so pri zemljeni-cah Nemcem že podkurili, čeprav so tam bili samo bolni. Eno od zemljenic so Nemci obkolili. V njej go bili trije borci, med njimi tudi izvidnik Popov Vasilij Fomič, partizan med državljansko vojno. Zunaj kriče: »Udaj sel«, znotraj ne odgovarja nihče. Nemci eo vrgli granate v cev za dimnik. Partizani so se zavarovali pred njimi z deskami iz pogradov. Ker so bili Nemci verjetno mnenja, da ni ostal v zemljenic! nihče živ, so pristopili k okencu, da bi pogledali noter. Takrat pa je izstrelil Popov vanje rafal iz avtomatske puške — ubil je častnika im nekaj vojakov. Ostali so zbežali od zemljenice in zašli v ogenj borcev, ki sem jih jaz poslal. Nato pa so Nemci že v paniki naleteli name. Sprejel sem jih z ognjem iz tanka. Ucvrli so jo v stran in begali sem ter tja, ne da bi vedeli, kako se rešiti iz tega prekletega gozda: tu močvirje — utonil boš, tam goščava — ne boš prišel skoz, tu pa se je nenadoma pojavil na hribčku tank, kakor da se je iz zemlje vzel, im ti tolče naravnost v nos. Skratka prava pravcata zadeva, bog daj da bi živo glavo človek odnesel. V tem boju je izgubil nasprotnik kakih dvajset vojakov in častnika, mi pa smo jo spet odnesli brez izgub, le pete smo si skoraj odbrusili in oznojili smo se silovito, ko smo letali sem in tja po gozdu. Toda to, da smo lahko letali po gozdu, ne da bi se bali, da bomo izgubili orientacijo, je bita prav za prav naš« glavna taktična prednost pred nasprotnikom, ki se je gibal v gozdu, kakor da bi bil slep. Ni takega zemljevida spadščanske-ga gozda in še celo predstavljali si ga ne moreš — da bi po njem lahko delal moj načelnik štaba. Njegova dolžnost je bila, določati mesta za stražarje, zasede, skrivališča, opazo-vališča, razporejati glavne obrambne položaje za kakršno koli možno varianto nasprotnikovega napada. Zato mu ni bito treba proučiti samo vsakega grička, močvirja, gozdnega roba in vsakega drevesa, temveč je moral tudi vedeta, odkod bi se dal odsek obstreljevati in opazovati. Grigo- se no strinjajo s sedanjo zunanjo politiko) izjavili, da bodo po Bevino-vem povratku iz Moskve zahtevali, da naj se glasuje o britanski zunanji politiki. »Trumanova doktrina« in britanski konservativci. Težave, v katerih je danes Britanija, spretno izkoriščajo konservativci. Njihovega domoljubja pa je konec, če bi se kdo dotaknil njihovih dobičkov. Zato oznanjajo za rešitev tisto pojmovanje, ki mu je Churchill prvi izrekel priznanje in je poslalo znano kot »Trumanova doktrina«. To je pojmovanje, da mora Amerika vladati svetu. In Anglija? Konservativce to ne briga, dokler so zanje drobtinice z ameriške mize. Popolnoma so ravnodušni za usodo Anglije in do bodočnosti angleškega naroda. Občinske volitve. Konservativci so pri občinskih volitvah, prvič po porazu julija 1945, dosegli nekaj manjših krajevnih uspehov. Komunistična partija je dobila tri nova mesta. ZDA — Vanderberg predlaga spremembo zakona o pomoči Grčiji in Turčiji. Predsednik odbora za zunanje zadeve v parlamentu Vanderberg je predlagal dodatni predlog k načrtu zakona o pomoči Grčiji in Turčiji. Po tem predlogu mora predsednik ZDA delno ali v celoti pomoč, če za pomoč prosi vlada Grčije in Turčije, ki ne predstavlja večine ljudstva, če zahtevata ukinitev Varnostni svet ali Organizacija ZN z večino glasov, ali če predsednik ugotovi, da cilji tega zakona niso, ali ne morejo biti doseženi. To spremembo je Vanderberg predlagal, ker je tako hotel pomiriti javno mnenje. Zunanji politični odbor je soglasno odobril zakonski načrt o pomoči Turčiji in Grčiji skupino z Vanderbergovim dodatnim predlogom. Protest organizacije »Napredni državljani Amerike«. Organizacija »Napredni državljani Amerike« je poslala Trumanu resolucijo, v kateri zahtevajo, naj zavrne izdani ukaz o odpustu »nelojalnih elementov« Iz vladnih ustanov. V resoluciji je poudarjeno, da je ta ukaz groba kršitev demokratičnih pravic. — Na zborovanju organizacije »Napredni državljani Amerike« — ki se ga je udeležilo 20.000 oseb, je Elliot Roosevelt osvetlil ekspanzijo ameriškega kapitala po svetu. Šestdnevna rudarska stavka. V rudnikih rjavega premoga so rudarji stopili v stavko. Stavko je proglasilo združenje sindikatov rudarjev — ki šteje 400.000 članov in to v znak žalosti ob priliki tragične smrti 111 rudarjev v nekem rudniku države Illinois. Nov poslanik na Madžarskem. Truman je imenoval Seldena Chaipina &a poslanika na Madžarskem. Wallace bo obiskal Evropo. Bivši podpredsednik ZDA in Rooseveltov sodelavec Henry Wallace namerava obiskati Francijo, Švedsko, Norveško, Dansko in Anglijo. V Evropo bo odpotoval te dni. FRANCIJA — Thorez priporoča budnost. Na velikem množičnem zborovanju v Parizu je generalni sekretar K P Francije in podpredsednik vlade poudaril tole: »Kakor ee nam zdi, je reakcija dobila svojega zagovornika v osebi generala De Ganila. Njegovih uslug domovini ne bomo pozabili, vendar se kljub temu ne more (postaviti nad zakon in nad republiko. Živimo v trenutkih, ko groze Franciji in republiki nove nevarnosti. In delavski razred in narod se instinktivno obračata h Komunistični partiji, ki ju ni nikoli prevari la.« rij Jakovljevič Bazima je raje delal neposredno na kraju samem kakor pa po zemljevidu. Tako je na primer zapazil svojevrstno brezo. Iz zemlje štrli štor, iz njega pa poganjajo tri debla: dve ob strani, eno zadaj, vsi tri pa so upognjena, kakor da bi nekdo sedel na deblih takrat, ko so spedraščala. Pravi pravcati naslonjač in še mehak povrhu: štor je bil ves z mahom odet. Pred brezo nekakšna poseka — pas redkega gozda, majhna čistina. V vsakem pogledu odlično mesto! Sedeti ti je udobno, skrivališče je že gotovo in opazovališče je izredno ugodno. In koliko je našel takih mest, ki jih je narava sama pripravila za nas, Grigo-rij Jakovljevič v spadš canskem gozdu- Hodi po gozdu, ne da bi ee mu mudilo, pogleduje na vse strani, kakor da bi gobo nabiral. In tudi po videzu je bolj gobarju podoben kakor pa načelniku štaba. Iz mesta je prišel v gozd v pelerini. S seboj je vzel teo-dioiit — mislim, da ga ima še od prve svetovne vojne sem — toplega pa ni ničesar prinesel s seboj. Prve dni je kar v dve gubč lezel od mraza in se grel pri ognju. Potem pa je pri nekem znanem kolhozniku zamenjal svojo mestno pelerino za topel suknjič in se razveselil, ko pa je v jutrih začeto zmrzovati, si je sečil iz odeje nekaj, kar ni bito ne suknja ne spalna halja, temveč preprosto vreča z odprtino za glavo. Odlično se je počutil v tem oblačilu in je po cele dneve blodil po gozdu, (Nadaljevanje) 2)cpisi iz naših žov«i?aa in ustgjnctv = Objave Cetovcl tovarne na Teznem pomagalo kmetom Misel na uspešno izvršitev petletnega gospodarskega plana je zajela vse delovno ljudstvo Jugoslavije. Vsak zaveden državljan dela z vsemi svojimi močmi, saj se vsakdo zaveda, da bo ta petletka popolnoma preoblikovala gospodarstvo v naši državi, ga postavila na neporušljive temelje, dvignila in izpopolnila našo industrijo ter s tem izboljšala in olepšala življenje vsem našim narodom. Naše delo in napori pa bodo uspešni le tedaj, če bomo tovariško pomagali drug drugemu pri izvrševanju zadanih nalog. Da je naš kmet steber naše ljudske države je in mora biti jasno vsakemu trezno mislečemu državljanu. Za pravilno in popolno obdelavo zemlje pa je potrebno mnogo orodja in strojev, ki si jih pa kmet ne more sam izdelati in popraviti. Za to je dolžnost nas delaveev, da mu v teh ozirih priskočimo na pomoč ter mu olajšamo in omogočimo njegovo delo. Prav zato smo se tudi delavci tovarne avtomobilov odpeljali preteklo nedeljo 30. marca na prostovoljno delo k Sv. Lenartu pri Ptuju. Kmetje so nas z veseljem sprejeli, kajti pričela se je pomlad in z njo ogromno delo na polju in vinogradih, orodja pa je zelo mnogo poškodovanega in za delo sploh onesposobljenega. Ves dopoldan in še pozno popoldne so pela kladiva na nakovalih. Seveda se ie našel tu in tam kakšen prijatelj reakcije, ki nas je poskuša! motiti z opazkami češ, danes je cvetna nedelja, vi pa vznemirjate naše kmete pri nedeljskem počitku. Tak človek se še pač ne zaveda današnjega časa in ne ve, da bo za nas cvetna nedelja takrat, ko bodo izbrisani širom naše domovine vsi sledovi vojne in bo izvedena naša petletka ter dvignjeno naše gospodarstvo na ono stopnjo, kot je to v bratski Sovjetski zvezi. Z marljivim delom smo izpopolnili in usposobili za obratovanje 3 slamoreznice. 2 mlatilnici ter 4 črpalke. Za varili in popravili smo 9 velikih osi ta vozove ter tako usposobili 5 vozov za uporabo. Izkovali smo 22 sekir, zavarili 19 verig, gospodinjam smo po- pravili 71 različnih loncev ter veliko množino različnega poljedelskega orodja. Celotna korist, ki smo jo storili našim kmetom, bi znašala 13.523 dinarjev. Popoldan je drainatslci odsek LMS naše tovarne uprizoril ljudsko igro »Razvaline življenja«, ki je kmetom zelo ugajala, kar je najboljše potrdila obilna udeležba in znatni prostovoljni prispevki, ki so jih vaščani darovali mladincem za progo Šamac— Sarajevo. Zadovoljni in veselih src smo se zvečer vračali domov, za kar je v največji meri poskrbela zavest, da smo storili uspešno delo, nekoliko pa tudi žlahtna kapljica iz Sv. Lenartskih goric, s katero so nam postregli hvaležni kmetje. Tajnik sindikalno podružnice Študij in delo Ker se zavedamo, da je študij najvažnejša podlaga za vsako smotrno m načrtno delo, smo v Tovarni pohištva v Mariboru kar najresnejše pristopili k študiju sklepov IV plenuma CO ESJ-e. 2e takoj ob začetku študijskih ur pa smo sklenili, da ta študij za nas ne sme biti le neživljenjsko prebiranje sklepov, temveč smo v najtesnejšem sodelovanju z upravo podjetja začeli načrtno izvajati te sklepe in uspeh m izostal. Proizvodnja se ie v enem mesecu po zaslugi pravilnega vodstva in pravilnega gledanja na delo dvignila za 55 odstotkov Nehigijenske razmere, ki so kvarno vplivale na zdravstveno stanje m storilnost delavstva, so v glavnem odpravljene. Povsod v podjetju vlada vzorna čistoča in red Manjši nedostatki bodo v najkrajšem času odpravljeni. Z doseženimi uspehi pa še nismo zadovoljni Se nadalje hočemo slediti postavljenim smernicam in dvigniti proizvodnjo, ker se zavedamo, da ie edino delo temelj popolne ekonomske neodvisnosti. Majnik Rudi Obnovitvena dela v Tovarni za klej lepo napredujejo Po obratni nezgodi v tovarni kleja si je delovni kolektiv zadal častno nalogo, da bo prostovoljno delal vse nedelje ter tako pospešil obnovitvena dela in ponovno vzpostavitev proizvodnje. Prosto voljnega nedeljskega dela se udeležujejo vsi, delavci in nameščenci, tovariško pa prihajajo v pomoč tudi sosednji kolektivi. V nedeljo 15. marca je bilo v tovarni zopet kot na mravljišču. Poleg doma. Čega delavstva, ki se dela stalno udeležuje, so prišli tudi delavci in nameščenci Kolinske tovarne, Saturnusa, Resa in Kemične tovarne. Dela pa se je tega dne udeležilo tudi 60 gojencev Partijske šole. Prekaljeni borci so pokazali, da prav nič ne zaostajajo pri delu za obnovo in priznati moramo, da takih delovnih moči v naši tovarni še nismo videli, dasiravno je naše domače delav. stvo zelo marljivo. Gojenci so pokazali veliko disciplino, železno voljo, neumorno delavnost in pravi odnos do dela. Skupno smo tega dne opravili 24 voženj, odpeljali z desetimi kamijoni preko 120 ton ruševin in ostalega materiala, izravnali teren ter vse počistili. Pravilno povezanost kmeta z delavcem so pokazali tega dne tudi trije kmetje iz Tomačevega, tovariši Srakar, Dovč in Zavašnik, ki so se udeležili prostovoljnega dela s svojo vprego in živino ter so tako odpeljali nad 15 ton raznega materiala. Vsem sodelujočim pošteno priznanje ter iskrena zalivala! Z nadaljevanjem dela v taki obliki bomo dosegli obnovo še prej, kot smo si jo zamislili. Vsa čast in priznanje tudi našim tova. rišicam iz tovarne, ki vršijo vsa težaška dela, ki so nekoč pripadala le moškim. I. C. ¥eč razumevanja za gospodimske pomočnice Upravni odbor podružnice gospodinjskih pomočnic v šiški je zaprosil fizkuiturno društvo »Triglav«, da bi smela njihova podružnica uporabljati malo dvorano v Domu Ljube Šercerja za svoje sestanke. Predstavnik fizkulturnega društva pa je odgovoril pismeno naslednje: »Z ozirom na prošnjo vaše zastopnice na se j j gospodarskega odseka dne 28. t. m. Vam sporočamo, da smo Vam odobrili uporabo male dvorane v Domu Ljube Šercerja in sicer dvakrat mesečno pod spodaj navedenimi pogoji. Naslov mora vsakokrat plačati 100 dinarjev za odškodnino, poleg tega pa še sit roške za razsvetljavo. V primeru pa, da postanejo vsi člani in članice sindikata člani fizkulturnega društva ter plačajo redno članarino po 5 din mesečno, dobijo malo dvorano brezplačno na razpolago.« Tako podpirajo razni forumi gospodinjske pomočnice pri njihovih naporih za dvig iz zaostalosti, v kateri so živele po krivdi bivših proti-ljudskih režimovI Znano je, da imajo sindikalne podružnice gospodinjskih pomočnic le malo denarja za svoje upravne stroške, saj plačujejo članice le 12 din sindikalne članarine, od česar ostane za stroške le 5 odstotkov, Zato je težko plačati odškodnino za uporabo dvorane in za razsvetljavo, kar bi znašalo 400 din mesečno. Dokler je bila naša podružnica maloštevilna, nam je ČLO šiška dajal za naše sestanke na razpolago Prešernovo sobo na Celovški cesti popolnoma brezplačno. Ta dvorana pa je postala po priključitvi bežigrajske podružnice premajhna. Vsekakor je t^LO šiška dokazal polno razumevanje za gospodinjske pomočnice, popolnoma neumestno pa je postopanje fizkulturnega društva »Triglav«. Prvič se na ta način ne pridobivajo člani za fiz-kulturna društva, drugič pa je zastopnica naše podružnice še posebej poudarila, da bi se naši sestanki vršili le tako in takrat, ko ne bi niti najmanj motili fizkulturnega aktiva, LrF. Kultumo-umetniška skupina iz Mariborske tekstilne tovarne se pripravlja na obisk mladinske proge Kolektiv Mariborske tekstilne tovarne je sklenil, da pošlje svojo kulturno-umetniško skupino no desetdnevni obisk na Mladinsko progo. Skupina, ki bo odpotovala no progo po 15. maju, šteje 55 članov, večinoma delavcev. Skupina je sestavljena iz pevskega zbora in kvinteta, dramske grupe, recitatorjev, folklorne grupe in sindikalne godbe. Najprej bodo nastopili v sarajevskih tovarnah, nato pa bodo gostovali po posameznih etapah na progi, tako da bodo v približno 10 dneh obiskali vso progo. Prizadevanle delovnega kolektiva v 'Hevčah Ena izmed glavnih kulturnih dobrin današnjega človeka je brez dvoma papir. Ne moremo ei predstavljati moderne države brez te osnovne dobrine, zlasti na polju administrativnega, kulturnega in propagandnega udejstvovanja. Tega se naša ljudska oblast dobro zaveda in posveča vso pažnjo dvigu in procvitu te industrijske panoge, pri čemer ji z vsemi silami pomaga tudi delavstvo, zaposleno v tej industriji. Papirnica Vevče je največja tovrstna tovarna v naši državi. in tega se naš delovni kolektiv dobro zaveda ter skuša biti za vzgled ostalim tovarnam ne le pri izvajanju produkcijskega plana, ampak tudi pri vsem ostalem sindikalnem udejstvovanju. Že več nedelj smo prostovoljno delali, na predzadnjem množičnem sestanku pa smo soglasno sklenili, da zaslužek prostovoljnega dela ene nedelje, ki znaša 100.000 din, poklonimo mladini za njeno progo Šamac—Sarajevo. ^ Imeli smo tudi predavanje o naši Koroški in z ogorčenjem smo obso- Zadnje dni marca je bila pri Glavni direkciji v Ljubljani po daljšem presledku spet delovna konferenca med zastopniki ZŽPDN.I in funkcionarji uprave. Na konferenci se je v glavnem razpravljalo o uvedbi norm. ne glede na razne težave, ki se pojavljajo pri njihovem določevanju. Deloma se namreč še vedno kaže tu in tam neutemeljen odpor proti normam. Tega so v nemali meri krivi vodilni kadri, ki delavstvu niso znali pojasniti njihov pravi pomen. Zastopniki sindikata in funkcionarji uprave so si bili edini v tem, da je treba uvedbo norm v najkrajšem času izvesti. Razen tega so bili na konferenci sprejeti tudi sklepi, ki bodo pripomogli, da se bo delavstvo seznanilo s koristnimi posledicami, ki jih prinašajo norme. Precej živahna diskusija pa se je razfila tudi glede ureditve društvenih prostorov po raznih krajih na deželi, kjer sindikalne podružnice prirejajo svoje sestanke in konference v gostilniških prostorih. Tako bo treba v Zidanem mostu prej ali slej omogočiti številni mladini, ki je tamkaj zaposlena pri železnici, dom, v katerem se bo zbirala k študijskim sestankom, goji,la fizk uit uro ter se kulturno udejstvovala. Za rešitev tega vprašanja je tudi delovni inšpektor tz Zidanega mosta obljubil vso svojo pomoč. V nadaljnjem poteku konference so člani sindikata in uprave razpravljali o številnih problemih, največ v zvezi s plačilnim sistemom, ki ga še ni bilo mogoče spraviti v progresivno obliko. Vse prečesto so se namreč razna vprašanja reševala brez sporazuma sindikalnih forumov. Temeljito je bilo pretreseno tudi vprašanje de- dili preganjanje naših bratov onkraj severne meje. Še najbolj živahno pa je bilo na zadnjem množičnem sestanku, ko smo postavili kandidate za bližajoče se volitve v krajevne odbore OF. Iz naše srede smo si izbrali one tovariše, ki so se izkazali pri delu in za katere vemo, da bodo pravilno predstavljali naš delovni kolektiv. Predvsem pa se seveda trudimo, da bi čimbolj dvignili proizvodnjo. Z uvedbo norm smo si postavili ono trdno podlago, ki je potrebna za izvedbo načrtne proizvodnje. Efekt novo postavljenih norm ni izostal in na podlagi statistike smo ugotovili znatno povečanje storilnosti in zmanjšanje produkcijskih stroškov. Poenotenje cen in odredba o razdelitvi dobička ter naša udeležba pri tem dobičku nam je dalo novih pobud za pocenitev proizvodnje. Zavedamo pa se, da smo šele v začetku izgradnje naše mlade industrijske države in da bo treba napeti vse sile, da bo uspeh popoln. Košak Jože lovne discipline, ki je še vedno na zelo nizki stopnji. Treba bo doseči, da bo sleherni železničar vedel, da je disciplina prvi pogoj za uspeh pri vsakem delti. Zastopniki sindikata in uprave so razpravljali tudi o sestavi tarifnih in stanovanjskih komisij, kakor tudi o problemu preskrbe z obleko in obutvijo. Konferenca Je trajala več ur in bo imela za poslovanje železniške direkcije prav gotovo ugodne posledice. Struna Lavoslav Delo sindikalne podružnice kemične tovarne Moste Po jesenski čistki protiljudskih elementov in razdiračev, ki jo je izvedlo naše delavstvo, se je začelo delo naše podružnice vedno bolj usmerjati v pravo smer. Delavstvo je uvidelo, da je treba z razdirači postopati energično, kajti le na ta način bo omogočeno pravilno deLo v proizvodnji in sindikatu. Že v januarju je sindikalna podružnica v dogovoru z upravo organizirala strokovni tečaj. V obratu je namreč zaradi pomanjkanja strokovnih moči zaposlenih večje število mladincev, ki jim je bito treba pri dviganju njihove sit rokovne izobrazbe pomagati. Tečaj se vrši trikrat tedensko ter sodeluje prj njegovi organizaciji yes delovni kolektiv. Pohvaliti moramo zlasti požrtvovalno delo domačih predavateljev, ki žrtvujejo tedensko po tri popoldneve za predavanja. V tečaj pa je sindikalna podružnica vključila tudi gospodarsko-politična Nove telefonske številke Doma sindikatov v Ljubljani Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije je spremenil telefonske številke. Nove telefonske številke »o: 50-32 in 50-33. Tudi Delavska kuhinja v Domu sindikatov, Miklošičeva 22, Ima novo telefonsko številko in sicer: 50-31. Občni zbor OSS-a Rogaška Slatina V nedeljo dne 13. aprila se bo vršil v hotelu »Pošta« v Rogaški Slatini občni zbor OSS-a za Šmarski okraj. Ker je dnevni red važen, pozivamo vse sindikalne podružnice, da pošljejo na občni zbor celotne odbore podružnic. Začetek občnega zbora ob 9.30 zjutraj. Poleg tega obveščamo, da se vrše uradne ure posredovalnice za delo v Rogaški Slatini vsak ponedeljek in petek od 15.—18. ure. KSS — Rogaška Slatina Obvestilo filiale Drž. zavoda za soc. zavarovanje v Ljubljani Zaradi nujnih popravil in čiščenja prostorov bo čistilno kopališče filiala Državnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani 9. aprila t. L začasno prenehalo poslovati. Ponovna otvoritev bo pravočasno objavljena v časopisu. Vabilo Dramatski odsek sindikalne podružnice Uprave cest, Ljubljana, bo 13. aprila eb 17. uri v novo urejeni dvorani na Ambroževem trgu št. 7 ponovil igro »Zelena vrvica«. Igro je napisat tovariš Zoran Hudaies. Dramatski odsek pričakuje, da bo tudi druga predstava pravlako dobro obiskana kakor prva, katere čisti dobiček je bil namenjen za gradnjo mladinske proge, kajti z dobičkom druge predstave bo dramski odsek kril stroške za novi oder. Sindikalna podr. Uprave eeet, dramatski odsek Izjava Podpisani Podaikair Peter, delavee v Tržiču, Franca Ahačiča ul. št, 11, preklicujem očitek, ki sem ga izrekel na množičnem sestanku sindikalno podružnice kovinarjev št. 1 o RevdnK ku Jerneju, delavcu iz Tržiča, češ, da je proti državni element. Na tem mestu izjavljam, da je očitek neresničen ter ga obžalujem. Obenem se zahvaljujem tov. Revdniku Jerneju, da Je odstopil od tožbe. Preklic članske izkaznice izgubil sem člansko izkaznico Enotnih sindikatov št 1,233.587, registrirano v Zvezi del. in namešč. denarnih in trgovskih podjetij, tajništvo za Slovenijo, z dnem 30. V. 1946 d številko 27.830 na ime Seliškar Tone. S tem jo proglašam za neveljavno. Ljubljana 1. IV. 1947. Obvestilo Naproza Marenberg obvešča vsa svoje člane, da se bo vršila redna letna skupšična dne 13. IV. 1947 ob 9. uri predpoldne v Domu fizkulture v Marenbergu. Upravni odbor predavanja. Tu se naše delavstvo seznanja z zakonodajo, politično situacijo In našim gospodarstvom. Doslej smo imeli več predavanj o načrtnem gospodarstvu in socialni zakonodaji, na programu pa imamo študij zgodovina VKP (b). Podružnica ima tudi svoj dramatski krožek, ki je organiziral že več nastopov po vaseh v okolici Ljubljane. Njegovi člani študirajo sedaj z vso vnemo Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Šahovska sekcija pa je v februarju izvedla nagradni turnir, v katerem j* sodelovalo 14 delavcev in nameščencev. Poleg tega se članstvo udejstvuj* tudi na fizkulturnem polju, kjer j* aktivna zlasti mladina, ki pridno vadi odbojko, namizni tenis ter se uri V metanju krogle. Prav tako, kakor tudi pri fizkulturi, pa je naša mladina aktivna tudi pri delu, saj se je obvezala, da bo v tovarni s pospešenim delom nadomestila vseh 5 tovarišev, ki so • prvo s m en o odšli na progo šamac--' Sarajevo. Graditeljem proge pa bo p®" magalo tudi ostalo delavstvo v tovarni, ki je sklenilo, da bo prispeval® zaslužek štirih delavnih ur za svoj* mladince. Jeriha Pavel ^ Uredništvo: Ljublana, Dom sindi tov, Miklošičeva cesta 22.11, tel. 45-38. — Uprava: I. nadslr., tel 5 ” 20-42. — Tiska Prosvetna tiskan • — Glavni urednik: Mile Smolim Naš petletni načrt elektrifikacije in industrializacije postavlja prve pogoje za naglo ustvarjanje srečnejšega življenja današnjih in bodočih pokolenj. TITO V sindikalni podružnici v Logafcu so se usposobili novi sindikalni kadri Tromesečni tečaj za sindikalne kadre, ki ga je organiziral KSS Logatec, se je zaključil dne 30. marca 1947. 2e zgodaj zjutraj so tečajniki slavnostno okrasili dvorano, kjer so se vršili izpiti. Izpraševanje je vodila voditeljica tečaja tovarišica Jermanova, ki je naivec žrtvovala in delala za dobro organizacijo tečaja. Zelo požrtvovalno so se izkazali tudi oficirji )A, ki so izpolnili perečo vrzel v vrstah predavateljev. Vso pohvaio pa zaslužijo tudi tukajšnji prosvetni delavci, kakor tudi nekateri člani sindikalnih podružnic, ki so se zelo potrudili ter so ves čas sodelovali pri tečaiu. Prisotni predstavniki oblasti, vojske ter sindikalnih organizacij so ob zaključku tečaja slišali odlične 1 Kako tekmujemo v Kurilnici Ljubljana V kurilnici popravljamo stroje za železniški promet. Naša sindikalna organizacija je porazdeljena v sekcije, ki štejejo 200 do 300 tovarišev. K skupnim dslovnim uspehom smo že mnogo doprinesli, saj se z vsemi silami trudimo, da dvignemo proizvodnjo. Ena izmed sekcij se je obvezala, da bo do 1. maja obnovila dva stroja in dve železniški lokomotivi, če pogledamo številke, vidimo, da niso velike, toda če pomislimo, koliko dela te potrebnega, da bo zopet vsak delček popravljen in na svojem mestu — potem vidimo, da si ta sekcija ni zadala majhno nalogo. Delavci kurilnice se prav dobro zavedajo. kakšno važno vlogo igrajo v petletki železničarji in razumljivo je. Delovna konferenca pri železniški direkciji Ljubljana odgovore večine tečajnikov tako, da so bdi kar presenečeni Dasiravno je bilo pri obisku tečaja zabeleženih več izostankov, so rezultati pri izpraševanju pokazali, da so vsi vzeli učenje resno ter so brez izjeme dobro izgovarjali. Kot nagrado za trud je KSS Logatec podaril najboljšim tečajnikom nekaj lepih knjižnih nagrad, nojlcpšo knjigo ie preiela mladinska skupina, ki ie odšla pred dnevi na gradnio proge Šamac—Sarajevo. Ob zaključku tečaja so se tečajniki obvezali, da bodo na drugem tečaiu pomagali pri predavanjih ter bodo kar najbolj uspešno prenašali pridobljeno znanje na svoje tovariše. Černe Ivan da se hočejo pokazati vredne graditelje naše težke industrije e tem, da bodo storili vse za reden prevoz materiala, surovin in izdelkov. Na strokovnem polju smo pokazali lepe uspehe, toda skoro nobenih na kulturno-prosvetnem in fizkulturnem polju. Ni se nam zdelo važno, da bi poleg vestnega dela v proizvodnji pristopili tudi k načrtnemu študiju, da bi organizirali dramatski krožek ter na splošno razgibali kulturno življenje v podružnici. Prav tako se nismo dovolj brigali za fizkulture. V načrtnem tekmovanju pa bomo vse te napake in pomanjkljivosti upoštevali Ln storili vse, da jih bomo čim preje odpravili. Brovinsky Stane ■ininnimiv