ABECEDNA K N I X I C A hitro ino leliko p oc1 vut[enje Slovenskega branja. Stertokrat na svetlo Zaqétek imeten , sreda lehlia, konec veseli. Prislovo. V' RADGONI pri Alojzji Wajeingeri, 1 8 3 3. K u i g á r i. Imprimatur. Tom Ii. k. Central - BüchorreyiiiioBSamte in Vfica 14, May j833. HÖLZL, mp. Vorgemerkt. Vom 1(. L, Büchcrravisionsamte in Giatz am 11. Juny i833. Schodly »p. » W'öswosyH ' m- PREDGOVOR. D a vsaki jezik ma svoje lastne glase, so tudi vsakemi, xji ga kdo kratko ino prav pisati ino xeli, da bi ga drugi dobro razumeli, lastne pismence (knixne ijerke) potrebne. Tak najdemo xe pri starih Grekih, poznej pri Latinih, ino v' naših dnevih pri vsih pod* vut[enesih narodih za njihove lastne jeziqne g!a* se tudi verj ali menje lastnih pismene. Ne zadeni se zato nad tim, dragi Slovenec { tji tudi ti v' nazoijni knixici med dozdajnimi pismencami neke kraqese ino pravese znamle najdeš, s'kerimi se drugega nikaj ne ise, kak lepoto tvojega jako imenitnega jezika 8e bole poviksati. Znamle, kere so novo zebrane, so nikak ne opervitj novo zmisleue, temoif le od tistih priatelov našega daleif rassirjanega jezika sem-vzete, keri so xe davno pred nami hvale vredno za lepi Slovenski jezik ino dobrosertjni narod totega jezika skerbeli, Misli se zato brez vse skerbi, da bode vsaki Slovenec toti hasek hitro tudi sam spoznal ino * l namesto dozdajnih pismene skoro z' dosta vek-aim veseljom Slovenske knige'v' nazoqnih, kak pa v' dozdajnih znamlah bral. Teliko veij se to da obeijati, tla je vsaki, keri le nekaj pismo razumi, toto potrebo xe duge leta vidil ino s' poti meti htel. Spodoba ino pomenenje totih novozebranili pismene je po abecedni redi tak: a, b, c, d, e> f? g> h? j > k, 1, m, n, o, p, r, s, s, z, x, t, u, v, if. Vse se izgovarjajo, kak dozdaj. Le pridoije so novo zapo mniti: c sunce, mesec, serce, s se si se nasitil, s vasa pasa lepša, z zemla, zakon, merzlo. x xelim duxnost. if reqem vex[ ijastiti. z B f P 3 fh 2 s O sh zh Vse druge rei{i na zgovarjanje, zlaganje ino branje naših qerk ostanejo, kak dozdaj, najmreq: Vsih 25 pismene ali knixnih ijerk se razlogi na dvoje. Ene se velijo glasniki, druge tihniki. Glasniki so tiste pismence, kere se vsikdar z' mirno odpertimi vustami na glas zretjti morejo. Njih je 5: a, e, i, o, u. Oni so večkrat nad sobo poznamlani, ino se morejo, a, et i, o, u, na dugo, a, e, i, o, u bole kratko, a, e, 1, o, u , pa vseli jako hitro zreqti. Na priklad: nat, led, zid, dvor, dug, J brai brata, kmet kmeta, nit niti, ndx noxa, guif guqa. Polek zgornih zosebnih glasnikov 5e so zapomniti 4 dvojtjni, alipa le te, iji za sobo ne majo glasnika: aj, ej, oj, uj, n. p. zdaj, mej, tvoj, huj, plajx, jejd, klojc, plujx. Z' glasnikom za sobo, pa se zgovarjajo razloijno, n. p. sa-ja, me-ja, ro-jak, zvu-jan. Tihniki so tiste pismence, kere se brez glasnika le tiho ino mutavo Tjuti dajo. Njih je 20, b , c, d, f, g, h, j, k, 1, m, n, p, r,s,8, z, x, t, v, n. Vsaki tihnik se morevsikdar qisto zgovoriti, ino posebno so pridoiji tihniki jako ijisto zgo-varjati: b berem p perem d odava t otava f far v var g gos k kos s sit z zid 8 Sala x xala Glasnik sam, ali tudi s' tihniki zloxen ino na enkrat zreqen, rji niip ne pomeni, se veli zlog: ba, di, ro, ifu, vra, zre, cvi, stru, hoj. ?i pa glasnik s' tihnikom zloxen, na enkrat zreijen , xe kaj pomeni, se veli beseda: ja, ti, on, mi, vi, sad, blisk, stor, raj, loj. Keliko ma beseda glasnikov, teliko glesta zlogov: kni-xi-ca, ma - lo - ve-den , dvoj-t{et. Za zlaganje si posebno zapomni totepazkej 1i dva glasnika v' red stojita, vzemi, per-vega k'pervemi, drugega k'drugemi zlogi; No-e, Mo - ab, Jo - el, I - za - i - a. fi med dvema glasnikoma le eden tihnik stoji, ga vzemi k' pridoijemi zlogi: je-len, o sa, si-la, ro-goz, ne-vo - la, na-va - da, na-de-la-va-mo. 'Ii dva tihnika med dvema glasnikoma stojita, vzemi pervega k' pervemi, grugega k'dru-gemi zlogi: sun-ce, zvez-da, res - niij-nost. ii najdeš tri ali Se veq tihnikov med dvema glasnikoma, se vzeme naj berxej le zadni k' pridoijemi zlogi: skerb-nost, kerst-nik. ii je beseda z' besedo zloxena, se razloxi, kak je zloxena: Zla-to-vranj-ka, bra-no-vlek, pro-so-mla-tec, Svetlese pazke od zgovarjanja ino zlaganja Slovenskih pismene, glej knigo po imeni: bucfc fcer roinl>ifcfc?n ^prarfir, fin 2>*rfud) jur grunt)» licfcen Srlernung fcerftlben fur Seutfdje, ¿ur oollfora« mcnerfn Sfnntnijj fur Slorocnen. A B C D E F G H I a b c d e f g h i A m ■e 25 G J f 7t J a e C d e f t k i J K L M N O P R j k 1 m n o P r J Ji £ M AT 0 & 91 • / i t m n o r ' S X Z X T U V H s s z x t u v h g/ » % J" 11 v y 4 * / X t u V if s î. a. e i o u ba be bi bo bu ca ce ci CO cu da de di do du fa fe fi fo fu ga 8e gi go gu ha he hi ho hu ja Je ji j° j« 2. a e i o u ka ke ki ko ku la le Ii lo lu ma me mi mo mu na ne ni \ no nu nja nje nji njo nju pa pe P1 po pu ra re ri ro ru 3- a e i o u sa se si so su sa se »i so BU za ze zi zo K ZU xa xa xi xo XU ta te ti to tu va ve x vi- vo vu Ha He ni l[0 H» 4. / a e i o u ab eb ib ob ub ac ec ic oc uc ad ed id Oil ud af ef if of tuf ag eg ig °g «g ah eh ih oh uh aJ ej 5- oj «i a e » i o u ak ek ik ok uk al el il ol ul am em im ; om um an en in on un anj ènj inj onj un j ap ep ip op up ar er ir 6. or , ur a e i o u as es is OS us as es is OS us az ez iz , Ol uz ax ex ix ox ux at et it ot ut av ev iv ov UV a q eii oq * * Ulj ** 10 a bak cap dam far gaq hak jas a kad lax mak nat njan pav ras a sad »¿p zar xal tat val i]as ber x cev del gen het jex e kep lis med ndx njen pet rez e sel vit zet xen tep vet{ t[es 7-i bii{ cim dim «S giz hix jil 8. i kit lim mir nit njim pinj ril 9-i sir »in j zid xiv tir vil qin o bob cot dol gos hod j6l{ o konj lov moij nox njon pod rob o sol 80 p Zob xol top vol tpp u bu t cus d ii g 8« H h us j ud u kiiq luk muv nul njus puh ruif u sug suk zur XUl[ tul vuk tj lik a si a zna vsa psa dva kda tla a ast ask ark aqt avc ant ale a slat znak vs&k brat mraz zlat vran e sle vre pre pse dve xnje sine e ei{t est elk evt eks ert erk e vreq prek xnjet smeh svet sreS xl6b 10. i sli vri vxi psi tri t{mi vsi 11. i ile isk ist int isk iqt irt 12. i xlic bzik dnik kriif klin cvtq gnid o slo zlo sto dno kdo smo vso o ovc ost ont ort 0l{t opt ore o Stor smol psov glog zvon plot trot u dru glu spu zvu blu kru slu u u rs ukt u qt ulk urk uiit une u drux slug zmuk grum krug spun zvuk J 3- a e i 0 u past peqt vile love tur» last vest pint gost kuqt bark vel k visk nore burk gkrc cevt gizd gork qunt rast bezg cisk korc sune pask kert piift zorq punc tele verq lisk post xuqk 14- a e i O U plast cmerk blisk grozd plunc hrast glest glist zlost squnt prdsk dlesk zbirc drozg zmuvt -spSrc tresk svink klopk zbark slast klene stisk krolk skutjt krast smert spilk kvoqt zmuqt smrad brest zviht Bkvorc zbulk aj ej ij °J "j d A j njej — boj baj gaj * hej — doj huj jaj jej ■— joj j» j kaj mej — loj luj naj pej •— moj muj raj sej — roj ruj vaj vej — voj vu j »3 16. ej ij °j «j jajc jej m — sojk hujd saj k jejd — trojk mnjt plajx vlejt — dvojk bujt lajt zlejt — ki oje vujd mlaj» sejm — liojk hujs zajnk glejd — vojsk rujht znaj d vjejd — svojk plujx 17- da-i[a, du-sa, go-ba, lii-xa, ja-ma, ka-qa, ko-xa, me-ja, me-ra, mi-za, mu-ha, no» ga, nji-va, pe-na, pe-ta, ra-ma, ro-sa, so-ha, se-ga, ze-ba, xu-na, te-nja ve-ra, i[e-la, de-te, i-me, li-ce, o-jč, pi-re, piše, pu-re, de-lo, ko-lo, me-so, ne-bo, se-no, si-lo, xi-to, vi-no, qe-Io. 18. bo-ben, go-bec, ^b-lob, ka-men, ko-ren, ko-nec, la-ket, me-sar, o-bed, o-gon, o-ves, o-qak, po-tok, ra-zum, ri-biij, ro-gel, se-ver, za-vec, xe-lod, va-lek, veter, ipi-dex, vo-gol, vi-lier, pre-laz, plamen, sla-dii[, mi-lost, o-bist, po-vest, ra-dost, sta-rost, qe-tert. 19. ber-sa, ov-ca, prav-da, tox-ba, vih-ta> drev-je, sed-lo, ser-ce, sun-ce^ spár-ca, pras-ka, dux-nik, ver-nost, qes-nek, glavnik, jeif-men, bíq-njak, gos-pod, sveq-njak, dek-Ia, lad-.ja, mai{-ka, mez-ga, met-ia, mrav-la, veq-nost, pis-mo, platno, zer-no, [rox-je. > 20. bo-ga-tec, de-la-vec, de-lav-nik, gos-po-da, ka-me-nje, di-vi-ca, la-kon-ca, ma-qi-ha, ma-tí-ca, na-va-da, o-ta-va, po-li-ca, po-sod-ba, pse-ni-ca, sa-bo-ta, sla-ti-na, ve-qer-ja, do-vol-nost, per-ho-lád, ga-ve*di-na, le-de-ni-ca, raz-ve-se-le-nje. 21. be-xáj, drux-banj, kos-tanj, li-sáj, ver-sáj, mlaj-sé, rojst-vo, vojs-ka, po-jed-ni-ca, po-huj-sa-va-nje, od-me-ta-va-nje, po-prav-laj-mo, na-de-4á-vaj-mo, vsa-je-ni-ca, se-jan-ca, po-vo-je-ni-ca, vu-jan-ca, za-svo-je-nje, vuj-gi-báij, bo-jeq-nost. 22. An-drás, Bar-ba-ra, Ci-ríl, Da-vid, E-li-za-bet, Flor-jan, Gre-gor, Hi-gín, I-van, Ja-kob, Kil-jan, Lu-kas, Mar-ko, Nik-lav, Njo-nas, O-til-ja, Pa-vel, Ra-fa-el, Se-ve-rín, Su-men, Za-ha-ri-as, Xi-davst-» yo, To-máXj Ur-sa, Vik-to-rín, ^eh. 23- _ Ja sem mladi. Ti si mlajši. -On je naj mlajši. Mia sva zdrava. Via sta dovolila. Ona sta veséla. Mi smo radi pri vas. Vi ste radi pri nas. Oni so radi pri njih. Ona je bila marna. Ono se je vuiplo dobro. Mi xivimo radi. 24. Drevje nam rodi sâd. S* tersovja se bere grozdje. Med vinogradnimi sepi se zorijo perve jagode. Z'njive dobivamo sil-jè. V' ogradi cvetejo ro^e. Po travnikih se spravla seno. V' lesih najdemo gobe. V* zasadi si redimo mlado drevje. 25. Pes laja ino odeganja tate. Maqâkino mâqka lovila misi. Kokôt popéva v' noqi ino tudi skoz dèn. Kokoši nam nesejo jajca. Golobi so krotki. Rece ino gosi so rade v'vodi/Puran ino pura si rada ijobo povésita ino svojo perje nasersità. Pisan-çi so radi kvokli pod peroti. 2-6. Krava nam dava mleko. Bik mâmoq-ne rogéle. Tele se rado berca. Osel je z' boxno kermo dovolen. Konj jej oves, i6 detelo, travo, seno, ino rezano slamo. Kozel smerdi. Svinje majo setinje ino rova-jo s' herlcom. Prasci so radi pri prašiči. Podgane delajo v' hrami kvar. 27. Vtiifi popevajo. Serseni, ijmeli, obadi ino hrosi bernijo. ^ele nosijo trosine, vosek ino med. Pavuk prede na stene mre-xe, ino si v' nje lovi muhe. Metuli postanejo is oliljenih gosanc. Komari nas radi pikajo. Ivanova muha se sveti, kak ogen. Obad mi rogele, kak jelen. 28. Kert rova. v' zemli ino gubi travo. Jazbec kvari tursico. Zavec guli mlado drevje. Jex se kota po lesnih gruskah, si nje natekne ino gre k'svojim mladim.Thor ise jajck. Lesica lovi kuri. Medved pre-* metava roje, ino krade med. Vuk pod-^ kaple hrame, ino odnaša xivino. lIlovek je imenitnesi, kak vsaka stvar. On se s' svojim pogledom ravna proti nebi, se zna skos svojo pamet dosta lepega na-vuqiti, zna skos svoj razum spoznati ha-sek vsake reqi, se zna celo Boga dovediti, znaBoxjo volo spoznati, dobro od hudega loqiti, dobro vriniti, hudo zaverqtiino se s' svojo nemerjóqo dušo na veke zveličati, 30. Adam ino Eva sta bila perva qlove-ka. Matuzalem je xivel devetsto devetino šestdeset lét. Abraham je ostal na sredi grešnega lustva praviqen. Mojzes je dobil od Boga deset Boxjih zapovedi. David jes' pastirskega stana postal kral. Salomon je postaviti dal v' Jeruzalemi tak lepo cirkvo, da ji je ednake na zemli ne bilo. 31- Od zaqetka svéta do Kristusovega rojstva je preminulo stirijezero lét. V' se-demdesétemi léti po Kristusovemi rojstvi se je Jeruzalemsko mestó skos hudo vojsko tak porušilo, da je ne kamen na kamni ostal. Svet stoji xe blizo sestjezer lét. Ino kak dugo se bode svet stal,nieden qlo-vek ne zná. 32' Na nebi vidimo sunce, mesec ino zvezde. V' zraki visijo megle. Pod meglami leqejo vtiqi. Zemla má brege ino dole, ravéne ino dnike, suhóto ino mokroto, ka- menje ino brunec, drevje ino travo, stvari ino ludi. Vse tote reqi je dobrotlivi Bog stvoril nam k' veselji ino haski. 33' Sunce nam dava svetlobo ino toploto. Keliko duxe ino blixe nad nami ono sija, teliko dugse ino svetlese dneve, ino tudi teliko toplej mamo. Keliko nixe od nas ono svoje rumene xare stranski na nas opira, teliko kraqese ino temnese dneve, ino tudi teliko merzlej mamo. 34- Sunce nam skos svoj istok ino zahod naredi den ino noq, skos svojo viseso ino nixeso sijanje pa štiri letne qase, najm-req: Protiletje, leto, jesen, ino zimo. Bres sunca bi zemla veqno temo ino strasen mraz mela, ino niq, celo niq ne bi moglo rasti ino xiveti. 35- V' nekih noqih nam sveti mesec, ali-pa le slabo ino bres toplote. On se nam kaxe operviif kak serp, te polokrugel, nato vesokrugel, zadnirj pa, kak serp, na opak. Skoz den ga le tak dugo vidimo, dakeliq sunce moqno ne obsine ino ga zablisi. Tudi v' noqi ga nam megle do-stakrat zakrijejo. 36. Okoli mesca se bliskeije v' not{i na jasnemi nebi teliko zvezd, da jih prešteti ne moremo. One se nam vidijo male, kak daleijne luqi; alipa vnoge med njimi so vekse, kak nasa cela zemla. Vidijo se nam tak male le zato, da so odvise da-letf od nas, 37. Tak dalei[ od nas so zvezde, da bi na zemli streljena krugla do njih vise dvajsti, trideset ino stirideset let mogla hitro leteti, ino se itak ne bi vsih doletela; kajti, keliko mense se nam neke zvezde vidijo, teliko dale od nas so. 38- Megla postane iz vode. Ona je oper* viq na zemli, okoli nas ijasi tak gosta, da nikam ne vidimo. Nato se vzdigne na nebo ino po zraki plava. Tamsei{asimali[{-kemegline sragice edna na drugo namerz-nejo, dobijo spodobo belih, petero, petero, sestero voglastih mincenih zvezdic ino priletijo na zemlo. Temi se reije: Sneg gre. tJasi se malii[ke megline sragice nalovijo v' mense ino vekse kaple, ino kda tote dolkaplejo, pravimo, da dex gre. tjasi tote kaple v' zraki zmerznejo na led, ino zmerxnjene na dno kaplejo, ino tak, pravimo, da toi{a gre, kera nam pobije večkrat pola, vinograde, drevje ino travnike. 40. *yited meglami tirajo na morji Sarke mo v vinogradih klopci ce. 46. iJ udi ocjen je ja i^loveijjo xivlenje velika potreda. njim di v' temi dve-Cimo. njim ¿e varijo, perejo ino praxijo jedi. Z njim de ludje dejre-vajo v' kixak mo tudi pod velikim ne(jom> Z' njim de rad pumjlato; dre$~ to j xelejo ino dodta drucjik rei^i- (Dejen, ¡ida ¿e kuri¡ ejcri na plamen. ffired njim vidimo aim¡ ¿hereda áe nalovijo ¿aje. ofkoj oyen jexcjane rei^i poótanejo vocjolje ino pep el. jVa cejen moremo Váeli poáe^no pajko meti; da hde ne vuxtjcmo ino dkurimo haj na Jivar. Z' vodo áe oyen hitro vcja tmeribaf J^udtral-ja• [)' (juropi prebivamo mu D' ^Ijj1-ji je dtvorjen pervi ij^lovek. U\/ljriki. 60 ludje od duni^ne vročine ij^erni» l)' jlmeriki majo ludje te den / hda je pri nad noy» V' Jludtralji je nepri-atelno xiveti- 52. Sreaov de kopa xelejo, ocelf olov, dvuiec, med, hotel, dreftro, zlato. V' nekih ijrecjih de najde tudi dol» 2 7 feni ftrecji pa plujejo celo ocjenf najm~ reij: fetna na qJicilakemi, mo Vejuv na jVeapolitandkemi. jVaj visen $re-cji po celemí dveti d o v J^ímeriki. JVci vdik viáoklh Srejik je dtrasno metalo, teliko mer^lej / keliko visen d o. 53- tjfltdpernato «stvarco je pav naj lepši, krahl^ naj mensi, struc pa naj velim. Zadni je veksi mo doinbt'fcf)en ©pradje/ ein 93tt> iur grunbltc^en Stlemutig ber(«l6eit fur Seutfcije, jiir eollfommetimn letini» nifj fur ©lorcenen, 1824. Kyzmiii, Evangelji na vse nedele ino svetke skoz leto, 1821. — — Molitvena knixica za vsakega Krist- jana, 1821. — — A, B, C, za Slovence na Vogerskem.