97 Tatjana Hojan LEOPOLD TURŠIČ (1883–1927) Katehet in pesnik Leopold Turšič (1883–1927) Rodil se je 13. novembra 1883 v Ložu. Gi- mnazijo je obiskoval v Ljubljani od 1894. do 1903., bogoslovje pa od 1903. do 1907. Služboval je v Gorenjem Logatcu od 1907. do 1910., na Vrhniki od 1910. do 1913. in od 1913. do 1914. v Šentvidu nad Lju- bljano. Decembra 1914 je odšel kot vojni kurat v vojsko, kjer je ostal do decembra 1918. V začetku leta 1919 je nastopil služ- bo kaplana v Šmihelu pri Novem mestu, od leta 1920 pa je bil mestni župnik v Kr- škem, kjer je umrl 30. maja 1927. Že v sedmi gimnaziji je pisal v dijaški list Naša moč. Kot gimnazijec je začel pisati v Planinski vestnik in Vrtec, med študijem bogoslovja pa še v revije Angelček, Zvon- ček, Zora, Dom in svet ter v bogoslovni almanah Za resnico. Leta 1914 je urejal glasilo Orlov, Mladost. Kot vojni kurat je leta 1915 in 1916. pošiljal s fronte dopise v Slovenca. Zadnja leta ži- vljenja je objavljal pesmi v Mladiki in Mla- dosti, leta 1924 pa je izdal vzgojno igro iz kmečkega življenja Izgubljeni raj, dramati- zirano bajko s petjem v treh dejanjih. Malo pred smrtjo je pripravil pesmi z na- slovom Tiho veselje. Izšle so po njegovi smrti v Mohorjevi družbi.1 V njegovem nekrologu je bilo zapisano: »Na svojih kaplanskih službah se je pov- sod z vnemo zavzemal za našo organiza- cijo ter z veseljem in spretno roko vzgajal naš orlovski naraščaj.«2 1 Slovenski biografski leksikon. Trinajsti zve- zek. Ljubljana, 1982, str. 256–257. 2 + Leopold Turšič. Mladost, 1927, str. 106. LEOPOLD TURŠIČ (1883–1927), KATEHET IN PESNIK 98 Vrhniški razgledi O njegovem prvem službovanju v Gore- njem Logatcu so zapisali, da se je kmalu »vživel v krščansko socialno delo ter zla- sti med moško mladino izvrstno deloval. Orla je ustanovil v Gorenjem in Dolenjem Logatcu.«3 V društvu Orel je bil izvoljen za njegovega predsednika. Vodil je fan- tovske sestanke in na njih predaval, prav tako tudi na ustanovnem občnem zboru društva v Planini. Tako je 16. septembra 1909 na Vrhniki govoril ob smrti Orla Josipa Jeršinovca, ki je bil predsednik telovadnega okrožja Vrhnika-Logatec. »V prekrasnem govoru« se je spominjal nje- govih vrlin ter bodril Orle k vztrajnosti na »začrtani poti poštene mladeniške orga- nizacije«.4 7. novembra 1909 je v Gorenjem Logatcu predaval o svojem potovanju po Tirol- skem, Bavarskem in Švici, 14. novembra na Vrhniki pa o framasonih in njihovem delovanju v Franciji z ozirom na avstrij- ske razmere.5 27. februarja 1910 je bil v Logatcu izobra- ževalni tečaj za Orle, na katerem je bilo 28 fantov iz Zgornjega in Spodnjega Logatca, Planine in Hotedrščice. Med predavatelji je bil tudi Turšič.6 26. maja 1910 so v Gorenjem Logatcu usta- novili Logaško okrožje Orlov. Vanj so spa- dali odseki: Gornji Logatec, Dolenji Loga- tec, Planina in Hotedrščica. Zborovanje je vodil podpredsednik Zveze Orlov Turšič.7 13. junija 1910 je imel na dekliškem ta- boru na Žalostni gori govor Ženska in obrambno delo. Navzoče je navduševal za pristop k »Slovenski straži«.8 15. avgusta 1910 je bilo v Dolnjem Logatcu zborovanje ob odprtju Orlovskega doma. Turšič je bil izvoljen za predsednika zbo- rovanja. V govoru je opisal zgodovino dela za društveni dom.9 Jeseni 1910 je bil prestavljen na Vrhniko, kjer je na osnovni šoli poučeval verouk. V Logatcu so mu priredili »odhodnico«, v kateri so poudarili njegove zasluge, pred- vsem za lastno stavbo, ki jo je dobilo dru- štvo. Vodil je tudi fantovske sestanke.10 Odsek organizacije Orel so na Vrhniki ustanovili 1908, naslednje leto pa so usta- novili še Vrhniško okrožje, ki je povezo- valo odseke na Vrhniki, v Gorenjem in Dolenjem Logatcu, Borovnici, Horjulu in Hotedrščici.11 24. novembra 1910 se je udeležil sestanka vrhniškega društva Orel. Na njem je bil izvoljen nov odbor. Turšič je bil izvoljen za predsednika.12 V začetku leta 1911 je list Mladost, glasi- lo slovenskih Orlov, poročal z Vrhnike o delu orlovske organizacije. Od kar so do- bili novega predsednika, je njihov odsek zelo napredoval. Na svečnico so priredili veselico z igro Tri sestre. Seje odseka so bile vsakih 14 dni, blagajna društva se je združila z blagajno Izobraževalnega društva. Fantovski večeri so bili ob četrt- 3 Logatec. Črtice iz življenja kraja in obeh žu- pnij. Logatec, 1990, str. 79. 4 Z Vrhnike. Domoljub, 1909, str. 723. 5 V znamenju pravega napredka. Domoljub, 1909, str. 905. 6 Naše mladeniško in izobraževalno gibanje. Slovenec, 1910, (28. 2.), št. 47, str. 3. 7 Logaško okrožje Orlov. Slovenec, 1910, (28. 5.), št. 118, str. 6. 8 Dekliški tabor na Žalostni gori. Domoljub, 1910, str. 401. 9 Otvoritev Društvenega doma v Dol. Logatcu. Domoljub, 1910, str. 546. 10 Dolenji Logatec. Mladost, 1910, str. 154. 11 Boris Rozman: Orlovski odsek na Vrhniki. Kronika, 1913, str. 165–166. 12 Vrhniške novice. Domoljub, 1910, str. 768. 99 kih, kjer jim je Turšič predaval in razlagal »Zlato knjigo«. Telovadba je bila dvakrat tedensko.13 Zlata knjiga slovenskih Orlov je izšla leta 1910, in sicer za Orle in vso krščansko mladino. Napisal jo je časnikar in ure- dnik Franc Terseglav pod psevdonimom Urbanus. 15. januarja 1911 je bil na Vrhniki občni zbor Izobraževalnega društva, na kate- rem je Turšič predaval »o potrebi in lepoti snage pri kmečki hiši«.14 9. marca 1911 so na Stari Vrhniki ustano- vili društvo Orel, kjer je vanj takoj vsto- pilo 30 članov. Na slovesnosti je Turšič govoril o pomenu orlovske organizacije.15 V reviji Mladost so poročali, da Turšič nji- hov odsek obišče enkrat na teden in ve- dno jim prebere kaj iz Zlate knjige, revije Mladost ali kaj drugega.16 V tem letu je bil izveden okrožni orlovski izlet v Ligojni. Vsi odseki so nastopili s telovadno vajo, po nastopu pa je Turšič govoril o pomenu orlovskega gibanja. V vrhniški orlovski odsek se je vpisalo 27 novih članov.17 3. septembra 1911 so na Vrhniki odprli te- lovadnico v prostorih stare šole, ki se ga je udeležilo nad 70 članov. V njej so vsako sredo potekali fantovski večeri. Dobili so tudi društveno zastavo.18 8. septembra je bila v Dolenjem Logat- cu obletnica blagoslovitve Društvenega doma. Udeležili so se ga tudi člani orlo- vske organizacije z Vrhnike, iz Borovnice in Postojne. Turšič je govoril o pomenu doma. Spodbujal je domačine, naj se še naprej trudijo za dom.19 29. oktobra je Turšič na predavanju, ki ga je priredilo Izobraževalno društvo na Vrhniki, govoril o pomenu dramskih predstav in o tem, kako naj se občinstvo na njih obnaša.20 24. junija 1912 je objavil v Slovencu čla- nek, v katerem vabi na prireditev kranj- ske podzveze Orlov, »ki bo 30. junija na Vrhniki. Dopoldne bo posvečeno pouku in izobrazbi. Govorili bodo državni in deželni poslanci, zastopniki Slovenske krščansko-socialne zveze in Zveze Orlov. Popoldne pa bo posvečeno zabavi in raz- vedrilu.«21 25. avgusta 1912 je telovadni odsek Orla v Horjulu priredil javno telovadbo in vese- lico, na kateri je Turšič govoril o pomenu telovadne organizacije Orel za mladino in slovensko ljudstvo. Govor je končal z be- sedami: »Telesa moč, duha krepost!«22 6. oktobra je Izobraževalno društvo na Vrhniki pripravilo evharistično slovesnost. Turšič je predaval o evharističnem kongre- su na Dunaju, ki se ga je tudi udeležil.23 Bolj obširno je o tem kongresu pisal dnev- nik Slovenec. Slovenski Orli so nastopili na Ringu. Korakali so v šestnajsteroredih, na čelu so bili predsednik dr. Lovro Po- gačnik in podpredsednika Ivan Podlesnik in Leopold Turšič. Nastop slovenskih Orlov 13 Vrhnika. Mladost, 1911, str. 54. 14 Vrhniške novice. Slovenec, 1911, (21. 1.), št. 17, str. 5. 15 Vrhniške novice. Domoljub, 1911, str. 152. 16 Stara Vrhnika. Mladost, 1911, str. 115. 17 Vrhnika. Mladost, 1911, str. 123. 18 Vrhnika. Mladost, 1911, str. 155. 19 Dol. Logatec. Domoljub, 1911, str. 612. 20 Vrhniške novice. Domoljub, 1911, str. 707. 21 Leopold Turšič: V nedeljo, 30. junija na Vrh- niko. Slovenec, 1912, (24. 6.), št. 142, str. 6. 22 Horjul. Domoljub, 1912, str. 603. 23 Vrhnika. Domoljub, 1912, str. 699. LEOPOLD TURŠIČ (1883–1927), KATEHET IN PESNIK 100 Vrhniški razgledi je zbudil med vsemi zastopniki narodov v procesiji največ pozornosti, saj so jih spremljale navdušene ovacije občinstva.24 8. decembra 1912 je Katoliško slovensko izobraževalno društvo ob prazniku Brez- madežnega spočetja pripravilo igro v šti- rih dejanjih Goslarica naše ljube gospe, ki jo je priredil Tomšič.25 15. decembra 1912 je bil v Ljubljani občni zbor Zveze Orlov, na katerem je bila usta- novljena tudi podzveza Orlov za Kranj- sko. Tudi na njej je bil Turšič izvoljen za podpredsednika.26 26. januarja 1913 se je Turšič udeležil obč- nega zbora telovadnega odseka Orel na Stari Vrhniki.27 10. novembra 1913 je bil v Ljubljani občni zbor Zveze Orlov. Na njem je Turšič po- ročal o glasilu Mladost. Poudaril je, da je treba orlovskemu naraščaju posvetiti več pozornosti. Vsak odsek bi moral imeti stalnega referenta za revijo Mladost, ta pa naj bi poročala tako o telovadnem kot tudi o splošnem mladeniškem gibanju.28 Jeseni 1913 je bil prestavljen v Šentvid nad Ljubljano. Tudi tam je bil zelo aktiven v orlovski organizaciji. 3. maja 1914 je go- voril na mladeniškem taboru na Šmarni gori, junija pa je bil slavnostni govornik v Šmartnem pod Šmarno goro na petletnici organizacije Orel.29 Prvi teden v decem- bru je odšel v vojsko kot vojni kurat. Turšič je bil na Vrhniki aktiven tudi v uči- teljski organizaciji Slomškova zveza. Ta je bila ustanovljena leta 1900. Delovala je po pedagoških načelih Antona Martina Slom- ška, se zavzemala za versko šolo in kr- ščanska načela. Na Vrhniki so podružnico Slomškove zveze ustanovili 18. julija 1910. Na seji je bil Turšič izvoljen v njen odbor.30 O tej seji je pisal tudi pedagoški list Sloven- ski učitelj pod naslovom »Živi, rasti, cveti najmlajša hčerka na Slomškovi poti!«31 Slovenski učitelj je ob koncu junija 1911 pisal o dveh zborovanjih vrhniško-loga- ške podružnice Slomškove zveze, in sicer na Zaplani in v Horjulu. Prvo zborovanje je bilo 27. aprila na Zaplani. Na njem je predavala učiteljica Marija Jurjevčič o gospodinjskih šolah in tečajih. Turšič je poudaril, da so ti tečaji »živa potreba in velika dobrota za naše kmetiško ljudstvo, le žal, da kažejo dekleta premalo vneme«. 24 Slovenski Orli na Dunaju. Slovenec, 1912, (18. 9.), št. 214, str. 1. 25 Vrhnika. Domoljub, 1912, str. 812. 26 Občni zbor Zveze Orlov. Slovenec, 1912, (20. 12.), št. 293, str. 6. 27 Stara Vrhnika. Domoljub, 1913, str. 132. 28 Občni zbor Zveze Orlov. Slovenec, 1913, (17. 11.), št. 264, str. 2. 29 Št. Vid nad Ljubljano. Domoljub, 1914, str. 295. 30 Sedma podružnica Slomškove zveze. Slove- nec. 1910, (19. 7. ), št. 161, str. 1. 31 Slovenski učitelj, 1910, str. 213. Leopold Turšič je bil kot vojni kurat med prvo svetovno vojno trikrat odlikovan. Vir: svetovni splet, arhiv KJUC. 101 32 Vrhniško-logaška podružnica S. Z. Sloven- ski učitelj, 1911, str. 141. 33 Vrhniško-logaška podružnica »Slomškove Zveze«. Slovenski učitelj, 1911, str. 212–213. 34 Vrhniško-logaška podružnica »Slomškove Zveze«. Slovenski učitelj, 1911, str. 285–286. 35 Vrhniško-logaška podružnica S. Z. Sloven- ski učitelj, 1912, str. 69. 36 Vrhniško-logaška podružnica S. Z. Sloven- ski učitelj, 1912, str. 141. 37 Vrhniško-logaška podružnica S. Z. Sloven- ski učitelj, 1913, str. 20–21. 38 Fran Petre: Tihi pesnik Leopold Turšič. Kr- ško skozi čas, 1977, str. 237–241. 1. junija istega leta pa je bilo zborovanje podružnice v Horjulu. Predsednik podru- žnice, učitelj Robert Ziegler, je na njem govoril o pomenu šolskih hranilnic. Tur- šič je na tem zborovanju opozoril na ve- liko slavnost Orlov, ki bo avgusta. Menil je, da mora biti tudi vrhniška podružnica Slomškove zveze zastopana na tem shodu po svojih delegatih. Ta shod bo namreč »veličastna manifestacija krščansko mi- sleče jugoslovanske mladine, s katero nas družijo isti vzori in ista načela in za katero živimo in delamo z vso ljubeznijo!«32 13. julija je podružnica zborovala v Polho- vem Gradcu. Na dnevnem redu je bilo pre- davanje Roberta Zieglerja: »Kako se porabi šolarski izlet v učne namene«. Turšič je po predavanju pripomnil, da se na takih šol- skih izletih učenci seznanijo tudi s stvar- mi, »ki jih je ustvarila človeška roka, t. j. čebelnjak, mlekarna itd; naj se že v mlado- sti navadijo ceniti njihovo vrednost in nji- hov pomen za obči blagor«.33 Podružnica je imela občni zbor 4. oktobra na Vrhniki. Turšič je bil izvoljen za podpredsednika.34 25. februarja 1912 je podružnica priredila svojemu predsedniku Robertu Zieglerju, ki je odhajal na novo službeno mesto, po- slovilni sestanek. V imenu podružnice se je od njega poslovil Turšič.35 28. maja je podružnica zborovala na Vrh- niki. Zborovanje je vodil Turšič. Na njem je pozval, naj podružnica po svojih zasto- pnikih pozdravi javno telovadbo Orlov, ki bo 30. junija na Vrhniki.36 19. novembra 1912 je imela podružnica redni občni zbor. Turšič, ki je bil predse- dnik podružnice, je počastil spomin na Antona Martina Slomška in bodril nav- zoče k nadaljnjemu boju za njegove ideje. Tokrat ni bil več izvoljen v odbor, saj se je že odpravljal na novo službeno mesto.37 Ob njegovi smrti so o njem pisali številni časopisi, tako Slovenec, Dom in svet, Vr- tec, Mladost, Mladika in Koledar družbe sv. Mohorja. O njegovem bivanju v Kr- škem, kjer je pokopan, so zapisali: »Med ljudmi je bil zelo priljubljen zaradi svoje tenkočutnosti, obzirnosti do bližnjih in svoje dobrotljivosti.«38 LEOPOLD TURŠIČ (1883–1927), KATEHET IN PESNIK Leopold Turšič: Boj s čmrljem, 1925. Vir: Svetovni splet, Angeljček, letnik 33, številka 9/10.