Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini, Lendava, 20. novembra 1938. Štev. 47. Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. Položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D.. mali oglasi do 10 reči 5 Din. viševsaka reč 1,50 Din. Volitve i düšna vest. j So lüdje, ki mislijo, da je pri volitvaj vse dovoljeno i ka to, ka se pri volitvaj godi, ne spada pred sodišče düšne vesti, to je pred božo odgovornost. Jako se motijo, ki tak mislijo. Kak je človek z celim svojim bitjom bože delo, tak je z celim svojim bitjom tüdi odgovoren Bogi. Jezuš je jasno povedao, „ka lüdje bodo od vsake nepotrebne reči davali račun“. Dobro zarazmite. Od nepotrebne šale, odnepotrebnoga navadnoga guča, bomo mogli račun dati, kak zato ne bi bili dužni davati računa od tak važnoga dela, kak so volitve, od šterih zavisi boža dika i zveličanje düš v državi za vnoge milijone lüdi. Mi smo dužni gledati vsikdar i vsepovsedi na naš jedini namen na zemli. 1 te je, da Boga odičimo i se tak zveličamo. Ne mogoče je pa Boga odičiti z djanjom, ki njegovo diko kradne i zapravla. Njegove desetere zapovedi, Njegovo Cerkve zapovedi, Kristušov celi navuk nam je vo dilo, kak moramo božo diko iskati i se skrbeti za zveličanje lastne düše. Ki se z toga spo zabi pri volitvaj, blodi i de mogo oster račun davati Bogi za svojo krivo stopnjo. Po Kristušovom navuki, po božih zapovedaj nesmemo nikaj takšega delati, ka je slabo, ali na slabo pela. Strašna odgovornost bi bila na priliko pred Bogom i grozno bi se zagrešili z velikim smrtnim grehom, če bi podpirali kakšega komunista, da bi prišo do zmage. Zakaj? Zato, ar je program komunistov: Zatreti vero v Boga, zbrisati Kristušovo ime iz človeči src i spoklati tiste, ki bolo diko glasijo i se skrbijo za zveličanje düš. Komunizem ravno tisto prepovedava, ka Bog najbole zapovedava. Samoga Boga najvekše zapovedi bi prelamao zato tisti, ki bi glasao na komuniste i ne bi mogo nikdar Bogi dati odgovora, zakaj je prelomo njegove najvekše zapovedi. Pa komunizem kak taji Boga i vero, tak je nesreča za vsakoga človeka, izvzemši par roparov, ki se mastijo na zemli i bogastvi, štero so vzeli kmeti i drügim lastnikom. Iz nesreče bližnjega sebi čast i bogastvo spravlati, je pa velika krivica i slüži strašno odgovornost pred Bogom. Pa bože zapovedi majo tüdi predpisane jakosti. Šesta ne ne čistüj ! Sedma: ne kradni! Lübi bližnjega kak samoga sebe itd. Jasno, da tisti, ki kandidira, mora dati meni garancije, da žive po svojem stani Čisto živlenje, da je veren zakonski mož, če je Oženjeni, da dela iz lübezni, da ga ne vleče v poslanstvo dobiček, nego lübezen, da pomaga svojemi bližnjemi i da dela nesebično, požrtzovalno, kak so to delali vsikdar pravi poslanci, ki neso se obogatili iz poslanstva, nego ostali takši siromaki po pretečenom poslanstvi kak so prle bili, če ne še vekši. Keliko let je že poslanec i minister g. dr. Korošec. Pa ma mogoče že kakšo kučico küpleno? Niti toga nema, pa nebi se zagrešo, če bi si teliko vküp nadevao, da bi si na stara leta poskrbo streho. Pa niti toga ne je včino. Neštete deset i deset jezere je razdelo i razdeljava v dobre namene, siromakom i ka zahteva lübezen do Boga i bližnjega. Kandidat, ki bi iskao svoj žep, svoje bogastvo i bi se šteo obogateti na krivi račun svojih volilcov, je ne vreden, da dobi samo eden glas. Nikdar ne pozabimo slučaja, kda je prišla pred nekoga poslanca jočič edna vučitelica, — to je bilo že pred vnogimi letami — i se je tomi potožila, da je zaprosila iz živlenjskih i zato naj vekših razlogov slüžbo, da more svojo siromaško mater vzdržavati, i se je zato obrnola na poslanca svojega kraja, — daleč od nas je to. Pa ka njej je te njenoga okraja poslanec odgovoro? Zakrijet obraz i razjočite se. Odgovoro njej je, ka če privoli v nečisto živlenje ž njim, te de njej pomagao. Plemenita vučitelica je zbežala pred zgrablivim vukom, obrnola se je na drüge poštene poslance, svojega devištva ne nesla na odajo nesramneži, čeravno sta z materjov obe glad trpele. Nazadnje je Zmagala pravica. Na takše surove marhe glasati bi bilo nedopüstlivo, bi bilo grozno zaduženje pred Bogom. Pa magari naj mi obeče kakši v divjem zakoni živeči kandidat prve vrste federacije i nad vse stoječe slobodne države, moja vest, ki je boži glas, mi prepove, da glasam na njega. Glejmo ešče eden slučaj. Mnm nekšo potrebočo, pravimo znižanje dače. Odločim se, ka samo na tistoga dam . glas, šteri mi dačo zmenša. Eden, komi se ide samo za glas, ti to Obeča, a niti na miseo njemi ne pride, da bi to svojo oblübo tüdi držao. Nieden Civilni zakon ga najmre ne veže, da drli svojo oblübo, tožiti ga zato nemoreš. Drügi kandidat ti jasno pove, ka vse, ka de mogoče po zakoni, bo včino, da se dače znižajo, več pa ne more. 1 ti svoj glas tistomi daš, ki ti je obečao tisto spuniti, ka spuniti nešče i nemore i niti ne sme, ar dače določa zakon, ne pa posamezni poslanci, toga poštenoga kandidata si pa zavzeo, ki ti je šteo po poti poštenosti pomagati, na fušara si glasao, odgovor oster boš davao Bogi. Če zdaj mislimo v podrobnosti na Slovensko Krajino, koga smemo priporačati po düšnoj vesti i koga volite vi po mirnoj düšnoj vesti, ka vam ne de vest v oči metala, ka ste slaboga vo- lili? Odkrito priporačamo za sobočki srez gospoda Bajlec Franca, odvetnika i za lendavski srez gospoda dr. Klar Franca, zdravnika. Vüpamo se najmre, da ta se nesebično borila za vse pravice Slovenske Krajine i vseh njenih prebivalcov brez razlike vere t narodnostl i ka tá živela pravo krščansko živlenje, ka mo mi na svojih domovaj lejko z mirnim srcom pravili: tak verno se morajo bole zapovedi spunjavati, kak je spunjavati našiva poslanca. Greh bi meo, ki bi vüpo samo z ednov rečjov tajiti, ka dr. Klar ne pomagao vsakomi v vsakoj zadevi, ka je po človečem mogoče bilo napraviti i to vse brezplačno. Vüpamo se, ka ta na toj poti šla naprej oba našiva poslanca i ta celiva krščenika na visikom položaji, ka mo si šteli v ponos to vsi prebivalci Slovevske Krajine. Zato pa podprimo z celoga srca teva dva našiva moža, ka Zmagala na listi dr. Korošca. (TSJ); Ka je zgübila Češkoslovaška. Točne številke o okrnitvi Češkoslovaške po Nemcaj, polažaj i Madžaraj. Češka i Slovaška javnost je poleg dunajske raz-sodbe ščista zvün sebe. Nad tiskom vláda stroga cenzura i tak je prebivalstvo bilo prepričáno, da odstop mest kak so Košice i Užhorod ne pride v poštev. Zato je razočaranje tem vekše, da je od 4,4 miljonov prebivalcov Slovaške i Karpatske Ukrajine Madžarska pobrala malo menje kak četrtino. Pri tom so Slovaki zgübili najrodovitnejše pokrajine, žit-nico Slovaške i dale ozemle, na šterom so pridelali nájveč vina i tobaka. S Košicami zgübi Vzhodna Slovaška svoje dozdajšnje gospodarsko i prometno središče. Karpatska Ukrajina pa z Užho-rodom ne zgübi samo glavnoga mesta i z Munkačovim gospodarskoga središča, nego zgübi s temi mesti tüdi edina prometna sredstva. Pred okvrnltvijov je Češkoslovaška republika obsegala nad 140.000 km2 i štela 15,300.000 lüdi. Od toga je Nemčija pobrala 28.200 km2 s 3,600.000 lüdmi. Madtarska pa je pobrala 12,400 km2 z več kak miljonom prebivalcov i Polska je zela 1.000 km2 z 230.000 lüdmi. Republika je tak zgübila nad 30% površine, najmre 41.600 km2 i 31% prebivalstva, najmre 4,850.000. Okr-njena Češkoslovaška bo mela tak nekaj menje kak 100.000 km2 z okoli 10 i pol miljona prebivalcov. Med evropskimi državami pride iz devetoga na deseto mesto. Po narodnostih bo držáva mela 6,750.000 Čehov (do zdaj 7,600.000), Slovakov 2,200.000 (do zdaj 2,550.000), Ukrajincov 640.000 (do zdaj 700.000), Nemcov 640.000 (do zdaj 3,320.000), Madžarov 130000(do zdaj 700000). Po novoj razdeiitvi bo Šlo-, vaška menjšina na Madžarskom štela 400.000 i 60.000 Ukrajincov. Košice so štele 42.000 Slovakov, 11.000 Madžarov 5.700 Židovov i 3.400 Nemcov, blho-rod je šteo 300 Čehov i Slovakov, 4.500 Madžarov, 6.300 Ukrajincov i 6.000 Židovov. Munka-čevo 2.700 Čehov i Slovakov, 5.600 Madžarov, 6.500 Ukrajincov i 9.000 Židovov. Karpatsko-ukrajinska vlada se je iz Užhoroda preselila v Chusi. Kraj leži v bregaj i nema niti primernih prostorov za stanovanje uradništva. Federacije. Stranka dr. Mačka zahtevle federetivno vreditev države. Mi tüdi. Dr. Korošec je jasno povedao v svojem volilnom govori, kak smo dnestjeden šteli, da resno bo vlada stopila za vstvori tev širokih samouprav. Samouprava, federacija, avtonomija pomenijo prenešenje osrednje oblasti na pokrajine. Takšo federacijo sta meli Vogrska i Austrija, takša je v Švici, takša se je skovala pred kratkim na Češkoslovaškom itd. Država je edna, vojska je edna, penez je eden, vse drügo se pa opravla samostojno po pokrajinaj. Takšo federacijo je dr. Korošcova stranka že pred 20 leti nesamo zahtevala, nego za njo glasala v ustavotvornoj sküpščini v Belgradi. A bila je preglasana. Zakaj? Ar + Radič s svojimi 53 poslanci ne prišo v Belgrad pomagat dr. Korošci. Njegov naslednik, dr. Maček znova šče aotonomijo ali federacijo dosegnoti i pri tom ne šo k tistomi dr. Korošci, ki je že glasao za njo, ki ešče zdaj dela za njo, nego k tistim radikalom, ki so svoj čas proti njej glasali; nego k tistim komunistom, ki so ne za mirne pravične federacije, nego za krvave i krivične, kakše majo v Rusiji, gde so oropali kmete, obrtnike i vse premožnejše zemle, penez, vrednosti i sünoli narod v najvekši glad, najvekše preganjanje, v morijo i grozno trplenje. Pameten človek, če ga vodi pravična sodba, mora priznati, da pomagači dr. Mačka neso i ne bodo za federacije, samouprave. Zakaj se pa ne drüži te dr. Maček z dr. Korošcom, ki je od nekdaj avtomist? Kratek je odgovor a istinski. Zato, ka dr. Korošec vodi krščansko politiko, to je politiko po predpisih Kristušovoga navuka: Bogi dajte, ka je božega i casari, ka je casarovoga. Pokojni Radič je bio minister i v zvezi z tistimi politiki šteri se dr. Mački zdaj na šinjek obešajo. Zakaj pa te ne terjao federacije od radikalov i demokratov, gda je na vrejki oblasti bio? Zakaj? Odgovor je kratek i istinski. Ne njemi je bilo za federacije. Program federacije pri Mačkovoj stranki je zato za vnoge samo djalina, da bi nezadovolneže i nevučene privleko na volišče pa pridobila njihove glasove, Hrvatom kak i Slovencom dr. Korošec že spravi pravice, naj ga pa podpira dr. Maček. To je pot za zmago. Mi se držimo dr. Korošča. Njegova politika je bila i je za federacije, samouprave, njemi zavüpamo, ne pa tistim, ki so te samouprave dozdaj preganjali i preprečüvali. Mi vendar bole zavüpamo dr. Korošci, ka nam spravi aotonomijo, kak Mačkovoj stranki, štera je bila dozdaj proti njej. Mi vendar bole zavüpamo poštenomi krščanskomi politiki dr. Korošci, kak Kranjec Miški, ki krasno zna opisati ne- istinske svinjarije svojega národa i kraja, a na krščansko politiko se pa ne razmi ni telko kak krava na boben. Krava če drügo ne, glavo zdigne, gda čüje vdarec znova, pisca nesramnih romanov pa ne gene Boža reč, ve je ne poslüša. Bog daj, da bi jo i da bi njegovo živlenje krščanskim zapovedam odgovarjalo, potem bi bio vreden sin verne Slovenske krajin. Ka gospodje Sečiji, Grče, Muhviči ne morejo iz srca želeti federacije, je razvidno iz toga, ar so dozdaj nikdar ne bili pri stranki, ki je zahtevala federacije, nego vsikdar pri strankaj, ki so z ognjom pa mečom pobijale dr. Koroš covo avtomistično stranko. Samo bedak de njim vervao, ka so se spokoriti. I zato tüdi samo bedak de se dao v njihove mreže vloviti. Pametni bodimo i podpirajmo dr. Korošcovo stranko, štera se že 20 let bori za federacije, samouprave. Ženske vse volit. Ne delajte se norca z nas! Mi bi šle, če bi mele volilno pravico, kak jo majo že v nešternih državaj. No prav se zagovárjate, a jaz pa li pravim: ženske vse voliti Zakaj pravim to? Zato, ar izid volitev odloča molitev. Ženske, dečica, mladina, ki nemaš voline pravice, moli. Časi so resni. Komunisti i drügi nešteti sovražniki boži se šopi rijo, ka bi oblast v roke. dobili. Njihovo nakano prepreči Bog, če mo ga prosili. Prosimo ga. Molimo vsaki den v te namen, naj Bog da zmago tistim lüdem, ki do iskali božo čast i zveličanje düš, ne pa lüdem, ki bi se borili proti Bogi i delali proti zveličanji düš. Volitve se odločijo po gorečih molitvaj. Molite vsi, ki nemate volilne pravice*, da zmagajo lüdje, ki do branili božo čast i se potegüvali za düševno i telovno dobrobit Vašo. Visiko Odlikovanje francoskoga župnika. Pred nekaj dnevi je bio v vesi St. Julien-en-Woevre pri Verduni odlikovani preprosti francoski župnik s križom legije časti. To najvišjo zvünešnjo čast njemi je domovina izkazala zavolo toga, ar je med vojskov o stao v svojoj župniji, čeravno so tam okoli divjali velki boji. Župnih Thirlet pa je nazlük tomi ostao vsa štiri strašna leta na svojoj fari i skrbo za vojake, düševno popolnoma prepüščene samim sebi. Vojaki se kuražnoga župnika dobro spominajo. Župnik je nazlük visikoj starosti Še črstev i peški obhodi vsako nedelo vse tri župnije, ki so njemi zavüpane i v vsakoj mešüje. Odlikovanje so njemi spravili njegovi tovariši s fronte. 2 NOVINE 20. novembra 1938. Nedela po Risalaj dvajsetištrta. E vangelium (Mataj 24). Tisti čas je pravo Jezuš vučenikom svojim: Oda bodete vidili odürnost odpüščenja, štera je povedana po Daniel proroki, stoječi na svetom mesti: (ki šte, naj razmi), teda ki so v Judeji, naj bližijo na gore, i ki je na strehi, naj nejde jemat kaj z hiže svoje i ki je na njivi, naj se ne povrne jemat gvanta svojega. Jaj pa nosečam i nadajajočam vu oni dnevaj. Molte pa, naj ne bode bežanje vaše v zimi, ali v soboto. Ar bode teda moka velika, kakše je ne bilo od začetka sveta do eti mao, niti je ne bode. I da ne bi prekračeni bili oni dnevi, ne bi se zveličao ni eden človik, ali za volo odebrani prekratijo se oni dnevi. Teda či što vam bode pravo: ovo eti je Kristuš, ali etam, ne vérte. Ar gori stanejo krivi Kristušje i krivi prorocje: i činili bodo znamenja velika i čuda, tak, da se v blodnost zapelajo (či de mogoče) i odebrani, ovo naprej sam vam povedao. Či bodo zato vam pravili: ovo vu püstini je, nejdte vö: ovo vu notrajšnji mestaj je, ne vérte. Ar kakkoli blisk zide od sunčenoga shoda, ino se skaže do sunčenoga zahoda: tak bode i prišestje sina človečega. Gdekoli bode telo, ta bodo se vküp spravlali i šaši. Preci pa po moki oni dnevov sunce potemnej i mesec ne da svetlosti svoje, i zvezde bodo z nebes kapale i jakosti nebeske bodo se gibale, i teda do se jokali vsi narodje zemle i vidilo bodo sina človečega pridočega vu nebeski oblakaj z velikom jakostjom i z díkov. I pošle angele svoje s tromböntov i z velikim lasom i vküp spravijo odebrane njegove od štiraj vötrov, od visine nebes notri do njihovi krajov. Od figovoga dreva se pa včite priliko: gda je že vejka njegova gingava i listje je spü ščeno, znate, ka je blüzi leto: tak i vi, gda te vidili vsa eta, znajte, ka je blüzi pri dveraj. Zaistino velim vam: ka ne prejde ete narod, dokeč se vsa eta ne zgodijo. Neba i zemla prejde, reči pa moje ne prejdo. * Na konci cerkvenoga leta smo. S prvov advenskov nedelov se začne, z zadnjov nedelov po Risalaj pa se dokonča. Prvo i zadnjo nedelo se čte evangelij od poslednje sodbe. V denešnjem evangeliji govori Jezuš najprle od razdejanja Jeruzalema i napovedüje stisko Potem pa naednok preskoči h konci sveta i vesolnoj sodbi. „Naskori po stiski tistih dni,ˮ pravi, „pa bo sunce otemneloˮ i se bodo prikazala znamenja Gospodovoga drügoga prihoda k poslednjoj sodbi. „Naskori !ˮ Pred Bogom je jezero let kak včerajšnji den. Bogi je to naskori, nam pa se ne vidi naskori. Jezeroletja bodo potekla vmes. Toda na zadnje bo resan naskori prišeo konec sveta i nastopila bo svetovna sodba. Sodba! „Človeki je odločeno ednok vmreti i zatem pride sodba,ˮ piše sv. Paveo. Zakaj sodba ? Zato ar na zadnje mora biti obračun. Pri vsakoj küpčiji, pogodbi, prireditvi je na zadnje račun. Prle kak idejo narazno, mora vsaki dobiti ka njemi ide. Tüdi človekovo živlenje je nekša pogodba z Bogom, na konci šteroga mora biti Obračun. Vsaki človek bo sojen dvakrat. Prvič včasik po smrti, gda prestopi prag večnosti. To zovemo posebno sodbo, ar bo sojen vsaki posebi, sam za sebe. Ta prva sodba bo jako jako kratka. Ne bo nikšega drügoga spitavanja i zapisavanja. Je že vse zapisano. Düša bo stala pred Sodnikom i bo v trenutki — kak v ogledali — vidila samo sebe, vse svoje živlenje, svoje zadužene i zaslüženje i spozna, ka je zaslüžila. A, takši sam! To sam zaslüžo, bomo vsaki sebi pravili i včasik nastopili plačilo ali kaštigo Posebna sodba mora biti! Naša Zdrava pamet jo zahteva tüdi če je Bog sam ne bi tak jasno napovedao. Če ne bi bilo sodbe nad človekom, potem bi krivičniki, hüdobneši, zatiralci i nasilniki meli prav. Gvüšno, če bi se sodbi mogli izogniti, po tem bi se malo brigali za svojo hüdobijo i bi ešče več grešili. Je tedaj Bog modro napravo, da sodi vsakoga človeka brezi izjeme i da nam je to nazvesto. Tak Znamo njegovo sveto volo. Nišče se nede mogeo izgovarjali pred božim Sodnikom: Ne sam znao, da sodiš vsakoga i da boš lüdi mene. Bila bi laž pred licom Boga Sodnika. Lepo živlenje je najlepša priprava za milo sodbo. Novi predsednik törske republike. Po smrti Kemal Ataturka, je bio na seji törske vlade, ki se je vršila 11. nov. izvoljeni za novoga predsednika törske republike/zme/ /nüni, bivši predsednik vlade. Iz met Inöni se je izkazao kak dober vojskovodja i dober politik. Bio je tüdi prvi sodelavec Kemala Ata- turka. Zadnje čase pa je prijatelstvo med njima prehenjalo zavolo nekšega spora. Zato smatrajo v diplomatski!! krogih, da je njegova izvolitev za predsednika jako značilna in da bo törska republika začnola novi potek no trašnjepolitičnoga živlenja. Naznanila Drüžbe sv. Rafaela za varstvo izseljencov Slovenske Krajine. Delavcom, ki ső ili na delo v Nemčijo, mora plačati gospodar vožnjo bar do Passau-a, da se vračajo domo z dela. Delavci naj zahtevlejo do državne meje, ki je zdaj pri Spiel-feldi v Strass plačilo vožnje. Če gospodar ne bi šteo, pa naj plača samo do Passaua. Vsi naj pišejo v nemškom jeziki na sledeči naslov: Reichsanstalt für A. und A. Berlin, Hardenberg- strasse, 12. i zahtevlejo, da se je priklüči k ednomi vekšemi transporti naših delavcov, ki se bodo v časi od 16. novembra do 15. decembra t. 1. vračali z dela domo. To pojasnilo je dala Borza dela v M. Soboti Drüžbi sv. Rafaela v Črensovcih, ki je prosila tozadevno poročilo v zadeci delavcov Jug Jožefa i Sandt Janoša, ki sta na čteli v Nemčiji. Delavcom, ki ščejo iti v Nemčijo na delo na znanje. Nemčija, kak Znamo, vodi srditi boj proti komunizmi, tomi najvekšemi sovražniki človečanstva. Zavolo te borbe so plačali gor tüdi Židovje, od šterih se je narodo komunizem i ki so ga podpirali. Nemške oblasti zato pazlivo zasledüjejo potek naših volitev. Tak so se odločile, da tistih naših delavcov, ki bi glasali na komuniste, kak so pri dr. Mačka stranki, da takših ne püstijo na delo v Nemčijo. Njim komunistov, „lüdskih frontašovˮ, socialnih demokratov ne trbe, ar so svoje, štere so meli, že pomeli z Nemčije. Ne dajte se zato delavci zapelati od rdečih, šterih Zvezda tüdi v Franciji že vgašüje. podpirajte pošteno stranko JRZ dr. Stojadinovič — Korošcovo. Vogrski minister zvünešnjih zadev, plemeniti Kánya od Jugoslavije. Madžarski zvünešnji minister Kánya je v parlamenti v svojem govori obravnavao tüdi odnese Madžarske do Jugoslavije. Del govora, v šterom to omenja, se glasi: „ Veliko važnost polákom na to, da s toga mesta ugotovim, da je mirno i korekt-no zadržane Jugoslovanske vlade med zadnjov krizov bio gla-ven doprinos za nadalnji dober razvoj madžarsko jugoslovanskih. odnošajov. Že sporazum sklenjeni na Bledi, je prineso i pospešio razčiščenja v odnošaji med obema državama. V važnih pitanjih ne obstoji takrekoč nikše nesoglasje i sam prepričani, da se bodo dobri odnošaji med Madžarskov i Jugoslavijov, kitemelijo na medseboj nom poštüvanji i na sküpnih intereša,j, tüdi v bodoče dobro zavijao. Madžarska zbornica je te reči zvünešnjega ministra vihérno odobravala. Madžarski časopisi v zvezi s tem naglašajo, da je madžarski zvünešnji minister dao odločilen odgovor na vsosplet-karsko propagando, ki so jo nešterne radijske pstaje, ki so ešče v slüžbi komlnterne (komunistov) i raznih lüdskih front, štere razsejati po Srednjoj Evropi, ki so širile vesti, da bo Madžarska vztrajala še pri reviziji svojih mej še z drügimi sosedami. Naše meje se ne bodo spreminjale. 80.000 lüdi na shodi JRZ v Novom Sadi je to čülo od predsednika vlade, dr. Stojadinoviča. , 13. nov. se je vršo v Novom Sadi veliki shod JRZ, šteroga se je vdeležilo 80.000 lüdi. Na shodi je dr. Milan Stojadi-novič meo govor, v šterom je povedao med drügim tüdi to: „Te dni ste vidli, ka se meje nešternih držav morejo v 24 vörah menjali. Mi pa ne smo državo, ki je bila stvorjena za zelenim stolom, za šterim so sedeli politiki i kadili. Vsemi sveti je znano, da so meje Jugoslavije pravično odmeri ene,zapisane s krvjov i začrtane z mečom i čontami junakov. Takših mej ne mogoče potegnoti inači. S sablov carstva smo dobivali, ž njov smo tüdi zgübili. S svojov nesmo nikdar nikaj dobili. Mi smo bili i ostanemo narod bojevnikov i junakov. Istina, ne bilo v Evropi bojne, pri šteroj mi ne bi so-delüvali. No, i ravno za to, ar znamo, ka pomeni bojna, iskreno želemo mir. Mi želemo mir tüdi zavolo toga, ar smo končali naše narodno zedinjenje i stvorill enotno, nerazdrüžlivo državo Srbov, Hrvatov i Slovencov, v šteroj žive nad 90°/o Jugoslovanov. Niti z ednim sosedom se nam ne trbe pogajati od pitanja medsebojnih mej. Zavolo toga živemo i želemo, da bi tüdi v bodoče živeli z vsemi sosednimi državami v najbolših i najkorektnejčih odnošajih. Nadale je dr. Stojadinovič omeno, da je tüdi z Madžarskov prišlo do sporazuma i to letos na Bledi, tak, da zdaj tüdi na severnoj strani moramo pričaküvati samo zadovolivi razvoj mednarodnih odnošajov. Nadale je povedao od menjšin (Nemcov, Vogrov itd.) sledeče: „Ad se tiče menjšinskoga pitanja, more nas narod zavzeti ono stališče, ki odgovarja njegovoj preminočnosti í njegovomi čüti pravičnosti. Samo te prirojení čüt našega naroda je najvekše poroštvo za razvoj menjšin, šterih jezik, vera i kultura bodo najšli pri nas vso potrebno zaščito“. Te reči jasno kažejo, na štero stranko naj glasüjejo menjšina. Nemci so se odločili, da glasajo za JRZ., to je Stojadinovič — Korošcovo listo. Isto Pričaküjemo tüdi od Vogrov. Ki znate vogrski, povejte gornje reči dr. Stojadinoviča našim Vogrom. Vüpamo se, da 1 spadnejo v rodovitna tla. Glasi iz Slovenske krajine. Naročnikom i širitelom. Pred 25 leti dec. 8., na lepi Marijin den je izišla prva številka Novin. Na zahvalni špomin toga velikoga dogodka izide letos dec. 8. na lepi Marijin den velika slavnostna številka Novin. Ta številka je posvečena tüdi našim izseljencom. Te den se obsliiži sv. meša za vse naročnike Novin žive i pokojne. Dragim naročnikom i širitelom pošlemo pole, na štere naj zapišejo gor tiste, ki ščejo to povekšano številko dobiti. Cena te številke 2 Din. Te penez se mora včasi pobrati i po čeki notri poslati. V Franciji, Nemčiji, Canadi i Ameriki ki šče dobiti to številko, jo dobi za 4 Din. Penez naj se nabere i nam dopošle. Samo teliko več bomo z te številke tiskali, keliko jih naroči. Zato včasi pošlite po čeki peneze notri i zapišite od zadaj gor: Za slavnostno številko Novin. Naročniki Novin jo pa itak dobijo brezplačno. — Uprava Novin. Tiskarnar g. Balkányi doma. Lastnik tiskarne, kje se tiskajo naše Novine, g. Balkányi Ernest, se je po srečno presta-noj operaciji, srečno vrno domo iz Budapešta. Doma počiva ise naprej vrači pa pozdrávla vse svoje poznance. Blagoslovitev cerkve na Gornjem Seniki na Vogrskom. Vršila se bo to nedelo, 20. nov. Iz goričkih krajov idejo naši lüdje v precesiji prek k bratom na Vogrsko k lepoj cerkvenoj slovesnosti. V Dolencih je to nedelo ob 7 vüri sv. meša i po meši se narpd zbere v procesijo i pod vodstvom g. plebanoša ide na G. Senik. Den zahvale v V. Dolencih. Novembra 23. je molba Najsvetejšega Olt. Svestva vV. Dolencih. Namen pobožnosti je globoko hvalo dati Bogi, da je cerkev popravlena, da so se srečno vrnili delavci domo z lepim zaslüžkom i za vse vnoge drüge dobrote. Več gospodov dühovnikov bo prišlo i vernikom bo dana prilika, da po svetoj spovedi očistijo svoje düše i je okrepijo z Božim sv. Telom. Odranci. V četrtek se je vršo Prinas sestanek zavüpnikov, šteroga je obiskalo veliko število naših možov, celo tüdi od nasprotnoga mišlenja i vsi se odločili za pravično linijo g. dr. Klara, ki je vodo sestanek. Podpore za ceste je spro. so g. dr. Klar i so dobile cesta: Beltinci—Lipa. Turnišče 20 jezero Din., cesta Turnišče—Do-brovnik 20.000 Din., cesta Čreo-sovci—Srednja Bistrica 15.00Qi Din., cesta Gančani—Bogojini 5000 Din, cesta Petišovci—Benici, 5000 Din. Sküpno 65.000 Din Vse hvále vredna gorečnost g. poslanca. Zahvala. Uprava prostovoljne! gasilsko čete M. Dolenci se v imeni celoga članstva najprisrčnejše zahvalil vsem nabiralcom i darovnikom v Argentina za plemeniti dar, ki so nanj ga poslali naši izseljenci iz Argentinijo Bog plačaj stokrat. Darüvali so sledeči? v pesaj: Iz Čepinci: Ožvald Imre, 6,j Jorge Dravec, 2, Andrejek Karol, 1,1 Kalamar Karol, 1, Korpič Vilmoš, 1,| Črnko Štefan, 1, Korpič Herman, l;izj Markovci: Korpič Vincenc, 2, Ostrih Jožef, 1, Časar Karol, 1, Žlebič Jožefi 1; iz V. Dolenci: Lanščak Terezija, 2,1 Ivanič Marija, 1, Lanščak Johan, O SO;' iz Šalovci: Lepoša Kalman, 1, Svetec Jožef, 1, Svetec Štefan, 1; iz Bogojina: Berdin Stefan, 1, Berdin Luis, 1, Trplan Jožef, Mali Šalovci, 1, Andrejek! Luis, Šulinci, 0*50, Časar Luis, Lucova, ’ 050, Fuis Ludvig, Dankovci, 1, Benko) Luis, Zenkovci, l, Stessel Aleksander,, D. Slaveči, t, Bedek Jožef, Budinci, 1,| Bükvič Franc, Lemerje, 1, Bojnec Francj Strehovci, 1, Pasičnjek Entente, Boreča 1, Šimon Stomir, Podravina, 050. Na podporo Novin je da rüvao Ipavec Karol, orožniški, narednik z Maribora 5 Din. Bog , povrni! Novine so naraste meseca i oktobra za 24 komadov, odpad-; no en komad. Čisti narastek 23 komadov. — iz srca se zahvalimo í častivrednima slugama Antoni Martini) Slomšek! i Frideriki Baragi za po- -moč, Prosimo jiva, naj napunita s ' svojim dühom slovenski narod, njego ve liste i je razširila. Sv. Ciril i Metod naj njima sprosita čast oltara, bodi f naša stanovitna molitev. Beltinci. V četrtek je meo naš kandidat dr. Klar sestanek zavüpnikov, na šteroga se zbralo [ 70 naših najboših možov, ki so vsi navdüšeno pritrjavali izjavam ' g. poslanca i se odločili za vrelo' I agitacijo. — Naša električna za-1 druga je dobila po posredüvanji t g. poslanca 3000 Din. podpore, j Dokležovje. Na prošnjo g. f poslanca dr. Klara smo dobili 1 10.000 Din. podpore, da si po- ' pravimo letos od poplave razne-Seni nasip. Najlepša hvala g. i poslanci. Bogojina. V nedelo smo t meli v Prosvetnom domi dobro ; obiskan shod zavüpnikov JRZ. Po- \ ročao nam je g. dr. Klar, nar. 1 poslanec, komi znova zavüpamo svoje glasove. + Francis Jammes. 70 letni patriarh iz Haspar-ren (Basses Pyiénées) z široko belo brado, z velikimi črnimi očali in čepico (béret basque) je stopil tja, kjer so „zvezde v polni svetlostiˮ na dan, ko je vsa dežela svetila, kakor je v svoji pesmi želel. Umrl je na dan vseh svetih 1. novembra ob 4 uri popoldne, ko so v cerkvah že prepevali molitve za rajne in so na pokopališčih jokali... Ob smrtni postelji mu je stala žena in 5 otrok; isti dan je bila ena njegova hčerka preoblečena v „belo sestroˮ, torej številna krsčanska družina, kakor si jih Francozi zlasti zadnje čase tako goreče želijo ... Njegovo mrtvo telo je bilo po njegovi lastni želji oblečeno v frančiškansko raševi-no. Ob pogrebu ni bilo nobenih govorov. „Slovenecˮ je prinesel o njem poročilo predvsem kot o prozaistu: roman „Župnik Oze ronskiˮ (prevedel Šolar), Roman o zajcu, Raj živali, Zvonovi k dvema svatbama, Rožni venec (Podlistek „Slovencaˮ); dara d’Ellebreuse, Marie, Almaide, Mada Bernardina, Baskiško nebo, Anyzovo jabolko. In največji njegov ep: „Krščanski Georgikonˮ. Francoski listi so se ga spominjali zlasti kot „krščanskega pes- nikaˮ : Od angelovega oznanenja ob zori do oznanenja zvečer, Žalovanje trobentic, Modrina na nebu, Devica in soneti; 4 knige katren (kitica iz 4 sühov), Vrelci. Katoliški Pisatelj Mauriac („Gobavca je poljübna!ˮ pravi o Jammes-u, da je „združeval naravo in milost (umetnost)ˮ. Znana je samooznaka pokojnega: „Grem po cesti kakor natovor jeni osel, ki se mu otroci smejao, on pa glavo poviša . . ˮ Camplin. V Kanadi je navada mesto žalnih vizitk poslati „mašno kartoˮ (s katerimi včasih celo mrtvo telo pokrijejo kakor pri nas s svetimi podobi cami): „G ... darüje ... maš za pokoj duše.. .ˮ Kdaj, kje in kdo naj maše opravi, določijo po-kojnikovi domači ali znanci. — Pač posnemanja vredno! V farni dvorani v Parizu. Rad sem šel v lepo „dvorano poleg cerkve svetega Ambrozija, kjer navadno mašujem. Imel sem pač lepe spomine še iz postnega časa, teo so tako prepričevalno igrali Gospodovo trpljenje. Nikdar ne bom pozabil, kakor v tej priredbi Pitat omahuje in že da nalog za Jezušovo oprostitev, a pod pritiskom nahujskao« mase oprosti 20. novembra 1938. NOVINE 3 Zadovolnost v sobočkom srezi. Lüdstvo v sobočkom srezi je jako zadovolno s tem,- da se je tak lepo vküpdržanje dosegnolo pri zdajšnjih volitvaj med evangeličani i katoličani. G. Benko, dozdajšnji poslanec, zavolo obilnoga dela nej mogao več na sebe prevzeti teškoga poslanskoj ga bremena. Obečo je pa, da bo z vsemi svojimi močmi podpirao zdajšnjo vladno stranko, zato ka je ta vláda ogromno dobroga spravila vsemi našemi gospodarstvi. G. Benko je bio tüdi zadovolen s tem, da kandidira na državnoj listi mladi advokat i banski svetnik, g. Bajlec, šteri je že dozdaj s svojov delavnostjov pokazao, da njemi je istinsko pri srci naša krajina i naše lüdstvo i je v kratkom časi, kak banski svetnik sobočkomi srezi vnogo pridobo. Pri tom je nikdar ne gledao, kakše vere je što, nego je vsem vednako pomagao. Zato so v tom pogledi poleg g. Benka tüdi vsi evangeličani ravno tak kak katoličani popunoma zadovolni z g. Bajlecom. Velko zadovolstvo pa vlada v sobočkom srezi tüdi zavolo toga, da je namestnik g. Bajleca jako Poštüvani i ugleden evangeličan, g. Vezer Geza, posestnik i župan v Martjancih. Tak bo šo celi sobočki srez dne 11. dec. zdrüženo i z radostjov na volitve i odda svoje glase za g. Bajleca. Katoličani i evangeličani, zdrüženi v lepom sodelovali bodo pa sobočkomi srezi vnogo dobroga znali spraviti. Pertoča. Od Banske uprave smo dobili na posredüvanje g. ban. svetnika Bajleca za popravo občinskih poti 10.000 Din. Gda se banskoj upravi i g. bani za to velko pomoč srčno zahvalüjemo, se zahvalüjemo zednim tüdi g. Bajleci za njegovo pomoč. Oblüblamo tüdi, da bo g. Bajlec, kak kandidat za naš srez, vse nas meo vsigdar za sebom i da bomo vsi svoje votume, kak vsešerom indri, tüdi mi dali 11. decembra samo za njega. Cankova. Naša lepa nova šola, štera bo gotovo edna zmed najlepših v celoj našoj krajini, je v glavnom zgotovlena. En čas smo že mislili, da z delom nede več naprej šlo, zato, ka smo nikak nej mogli dobiti od finančnoga ministrstva iz Beograda dovoljenja za najetje posojila. Obrnili smo se zato na g. Bajleca, advokata i banskoga svetnika i zdajšnjega našega kandidata, pa smo naednok dobili dovoljenje. Poleg toga nam je g. Bajlec pri ministrstvi prosvete v Beogradi Spravo tüdi 50.000 Din podpore za novo šolo, za ka vse se njemi iz srca zahvalimo. Zato bomo pri nas pač vsi glasüvali samo za g. Bajleca. Na znanje lendavskim farnikom. Otvorila se je rk. prosveta župnijska knjižnica. V knižnici lehko brezplačno (za člane) dobite vsakovrstne dobre knjige za mladino i odrasle. Poštüje vsako nedelo po mladinskoj sv. meši za mladino, po Slovenskoj sv. meši za ostale. V dvorani rk. verske občine (kantorja). Pridite i čitajte! — Župni urad. Bajlecov most. Na Tišini i na Petanjci smo dugo ne šteli vervati, da dobimo ednok velki most preke Müre, od šteroga nam je na ednom političnom sestanki lani g. Bajlec povedao, da se bo tak za gotovo v ednom leti že začno delati, kak za gotovo njega tam vidimo, a smo ešče tüdi ne šteli vervati. Ništerni naši lüdje so pri tistoj priliki pravili, da bomo zvali novi most prek Müre Bajlecov most, če se to v istini zgodi, da se bo most delao. No, zdaj se most v istini dela i zdaj tüdi že vsi verjemo, da se most tüdi v istini zgotovi i ga bomo tüdi zvali Bajlecov most. G. Zdajšnji naš kandidat pa naj bo tüdi osvedočeni, da mi pri volitvaj 11. decembra vsi na njega glasamo. Črenšovci. Teško je zbetežao Hozjan Martin po domače Baligačov. Nemore se dognati, kakšo bolezen ma, samo prevelika Vročina ga muči, trpi vnogo i te pondelek je celo vujšeo od doma v toj velikoj vročini, da so ga komaj zgrabili. Beteg trpi že dva tjedna. — Šandor Franca dete na pristavi Gjula, se je poparilo i v velikih bolečinaj vmrlo. Za okrožnoga predsednika Prosvetne zveze je zvoljeni g. Bejek Janoš, župnik pri sv. Sebeščani. Kobilje. Preminočo nedelo smo slovesno obnajali god sv. Martina, ki je glavni patron naše cerkve. Prišlo je vnogo lüdi iz sosednih far. Naši dečki i dekle so se potrüdili i cerkev jako lepo okrasile Pri toj priliki so nas obiskali naši najodličnejsi gospodje i narodni voditelji. Predgali so nam prek g. Klekl Jožef, župnik vp, i urednik Novin i to od sv. Martina, ki je posebno mladini vzgled čistosti, delavnosti i smilenosti. Velko sv. mešo so nam pa slüžili vnogočastiti g. dekan Jerič Ivan, Navzoči so bili tüdi lendavski župnik g. Bakan Štefan i dobrovniški župnik g. Lejko Štefan. Popoldne so nas obiskali tüdi g. dr. Klar Franc, narodni poslanec i g. dr. Oršič, ban. Zdravnik iz Dobrovnika. Vse goste so pogostili g. Berden Franc, pri šterom so naš g. dühovnik začasno na stanovanji. — Po večernicah je naš delavni fantovski odsek priredio v šoli akademijo. Odlične goste je pozdravo predsednik fantovskoga odseka Miholič Štefan. Po deklamaciji je zapeo mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Novaka, jako lepo mladinske narodne pesmi i tüdi našo himno „Slovenska Krajina, mili moj dom.ˮ G. Novak s svojov gospov je tüdi z vsov lubeznostjov pogostio goste. Njemi ide tüdi hvala za krasno cerkveno spevanje cele cerkve. Preč. g. dühovnik Koren je globoko pobožnost Vpelao v srca svojih ovčic v tom kratkom časi, kak je tam. Vsi se ga držiio z velikov lübeznostjov. Bog njim dáj stanovitnost v njej. Nato sta bila dva šaliva prizora „Pred Sodnikomˮ, i „Zamorecˮ. Pri tom smo se od srca nasmejali. Pri igri so naši dečki pokazali, da se skrivajo v njih velike igralske zmožnosti, akademijo smo zaklüčili s himnov slovenskih dečkov, štero so vsi navzoči, posebno dečki, z velkim navdüšenjom spevali. Znova smo vidili, kak krvavo nam je potreben prosyetni dom. Vnogi lüdje so najmre mogli oditi domov, ar je v šoli bilo premalo prostora. Zato se obračamo do vseh dobrih slovenskih src, naj nam pomagajo s podporov. Dobrovnik. Nov. 13. smo meli zavüpniški sestanek JRZ, na šteroga se nas zbralo do 50 lüdi, ki so vsi merno poslüšati izvajanja g. dr. Klara, narodnoga poslanca. Madjari so tüdi mirno poslüšali odgovor i priznali, da je za nje najbolše, če glasijo na dr. Korošcovo listo i se ne dajo zapelati od komunistov, ki njim obečavajo spremembo mej. Meje se ne bodo spremenile. Dobrovnik je dobo na prošnjo g. dr. Klara lepo podporo za reguliranje potoka i za cesto. Kobilje. Fantovski odsek izreka prisrčno zahvalo g. dr. Klar Franci, narodnomi poslanci, da njemi je blagovolo nakloniti 500 Din podpore. Bog Ka-napravi nedovoljeno razmerje. Jürij Sabukovšek vmro Ivanko Zakrajšek z Milanovoga vrha pri Čabri. V bližini Celja so lüdje najšli v sredo 2. nov. mrtvo telo neznane ženske. Orožnikom se je posrečilo, da so najšli morilca v osebi Jurija Sabukovška. Prijali so ga i kda so njemi pokazali sliko mrtve neznanke, je smrtno prebledo i spio dozo arzenika. Orožniki pa so ga odpelali v celsko bolnico, kde so njemi zdravniki rešili živlenje. Kda je začno gučati, so ga orožniki žačnoli spitavati. Sprva je vse tajio, nato pa je priznao, da je on morilce neznanke, ki se piše Ivanka Zakrajšek. Povedao je orožnikom, da je bio v Franciji i nato v Nemčiji, odket je letos meseca marca prišeo v domovino. Meseca septembra je bio v slüžbi pri zlatari Koreni v Trbovlje, Dao je oglas v „Jutroˮ, da išče žensko, s šterov bi se oženo, z 10.000 din. gotovine. Dobo je več ponüdi izbrao si je Ivanko Zakrajšek, ki je slüžila v Ljubljani. Zakrajškova je vzela svojo obleko i prišparane peneze, bilo je nad 10.000 din. i se z Sabukovškom odpelala v Celje. Med vožnjov v vlaki sta pila pelinkovec, Sabuvšek je Ivanki zmešao notri strup, da jo je omamo. Ivanka njemi je vörvala, ar njej je obečavao, da jo bo vzeo za ženo i bo tak konec njenoga težkoga dela po slüžbah. V Celji sta izstopila i šla peški iz mesta. Tam je dao Sabukovšek znova pelinkovec s strupom. Po njegovoj izpovedi je v ednoj minoti spadnola na tla i je omedlela. Sa- bukovšek taji, da bi zadavo Ivanko. Njegov izgovor ne drži, ar so na šinjeki pokojne bili odtiski prstov i sled žnjore od džeka, s šterov jo je davio. Nato njej je vzeo ročno torbico i se napoto k svojoj lübici Apoloniji Sovinc v Žepino pri Vojniki. V nedelo sta se odpelala na Brezje, kde sta bila pri spovedi i sv. obhajili. Nato se je Sabukovšek zdržavao v Žepini pri Sovičovoj. 8. nov. je odišeo v Trbovlje, kde je küpüvao kravo Apoloniji. Kda se je vračao iz Trbovelj, so ga orožniki aretirali. Orožniki so aretirali tüdi Sovinčovo, ki je po izjavi Sabukovška za vse znala, pa je vendar tajila vsako krivdo orožniki so jo za volo toga püstili. Drügi den popoldne pa so se podali Orožniki na njeni dom, da bi poiskali peneze, štere je Sabukovšek skrio v kleti v krumple. Doma pa sta najšla samo Apolonijinoga sina Jožefa, ki ne je znao, kama je odišla mati. Orožniki so preiskali hišo i nato klet, kde so najšli pod küpom krumplov 6 500 din, ostale peneze sta Apolonija i Sabukovšek že potrošila. Za Apolonijov so bile razposlane orožniške patrule i je že v rokaj pravice. Zanimivo je, da je Sabukovšek, prle kak je priznao zločin, zagovarjao Sovinčovo, ki je ločena od svojega moža, kak najbošo žensko, on sam pa je zakonski. V Trbovljah pri zlatari Koreni, gde je bio za pomočnika, je vkradno plašč, vreden 800 Din. plačaj ! V nedelo 6. nov.,sta sklenila zakonsko zvezo Horvat Jožef i Berden Marija. Mladi zakonski par je iz dobre krščanske drüžine. Toje prvi zakonski par, ki so ga blagoslovili naš g. ekspozit. Želemo, naj jiva sprevaja.sreča i boži blagoslov. ____________________ Sestanek v Franciji 26. novembra v Fant á Bucy. Javite se na naslov: Trajbarič Stefan, Pont á Bucy, p. Lafère (Aisne). — Camplin, Paris XI. Bd. Voltaire 57. Skrivnostni vmor pri Ptuji. 9. nov. so najšli pri cesti, ki pela proti Grajneščki, mrtvo moško telo. Mrtvec je ležao z razprestrtimi rokami i s prestreljenim srcom, gvant i koža sta bila močno osmojeniva. 3 metre od njega je ležao samokres na 6 strelov, od šterih sta bila dva izstreljeniva. V vmorjenom so spoznali Matjaša Kaiserbergera. Pokojni je 8. nov. prišeo k svojemi brati z 6000 din penez, štere je dobo za jünce. Brat ga je stavlao, da naj nede ponoči domo. Matjaž pa se je okoli 8 vöre večer odpelao domo. Drügi den je šteo iti v Ptuj delat ženitveno pogodbo, nameravao se je v kratkom oženiti. Za sprevodnika se njemi je ponüdo Slavko Kosi, Na razpotji sta se ločila i je pokojni sam nadalüvao pot. Drügo zajtro so ga najšli mrtvoga. Penez ne meo več pri sebi. Orožniki so aretirali Kosija i še neko drügo osebo. Izjava. Podpisana Stela Brenner in Janez Farkaš, oba iz Dolnjelendavskih goric, izjavljava, da je brez vsake podglage in neresnična najina trditev, da je hodil Štefan Lešnjek, občinski redar iz Dol. Lendave, v klet Stele Brenner s ponarejenim ključem po vino; obžaljujeva, da se je po najini krivdi ta nesrečna vest razširila in se zahvaljujeva Štefanu Lešnjeku, da je odstopil od kazenskega pregona proti nama. Dol. Lendava, dne 10. nov. 19 38 Štela Brenner. Janez Farkaš. Otvarjamo pomožni lokal v Dolnji Lendavi! Priporoča se foto KUNC, Beltinci (na pošti) D. Lendava (nasproti ev. cerkvi). 2500 .- Din. rabile, dal zaslüžite 1000 .- Din. mesečno doma Pišite: „ANOS“ Maribor tev umakne. To soboto je bila na sporedu tudi svetopisemska snov: „Athalieˮ, hčerka Jezabele in izraelskoga kralja Ahaba, poročena z judovskim kraljem Joram-om, je po smrti svojega sina Ohozija sma zavladala, pomorivši 42 princev kraljeve drüžine; edino Joas je bil skrivoma rešen. Veliki duhovnik Joad ga je v templju vzgojil in ga 7 let pozneje (878 pr. Kr.) predstavi! narodu kot potomca slavne Davidove rodovine; razbijem narod tedaj umori hüdobno kraljico in razbije malike, ki jih je postavila. Temu svetopisemskemu ogrodju je Jean Racine dal meso in kri in ustvaril veličastno petdejansko tragedijo, svoje zadnje in najboljše delo. Dodal je tragični tik odpadlega duhovnika, žrtvovalca Balu. Mladega králjeviča pod pseudonimom »Eliakira* reši žena velikega duhovnika, sestra kralja Ohozija, samo da od druge matere. Igra je bila na vabilih napovedana á 20 heures 30 trés présises; Zamuda je bil le „aka-demski četrt* in še ta upravičen, ker je bil velik naval. Dvorana je zelo visoka, obširni balkon ima Zadosti stojišč. Z mehkega sedeža v parteru opažüjem. Tik pred odrom je širok pogübljen prostor za god- bo in pevce ter šepetala. Na prvem zastoru prek 20 reklam najražličnejših podjetij. Zgoraj farni patron sveti Ambrozij: na levi strani upodobljen kot upravnik Ligurije in familije v beli sodnikovi togi, zaščitnik zabraniti; na desm kot učeni škof milanski v zvončastem mašnem plašču s pastirsko palico in mitro, ko odločno brani vstop lcrona-nemu cesarju Teodoziji ker ni izpolni! največje zapovedi, ljubezni . . . Pred igro nam eden od farne igralske drüžine razloži vsebino. Navzoči zelo pazno sledilo poteku. Menda je francoska posebnost, da po zelo posreče-nih prizor^ kar takoj ploskajo; igralcev to nič ne moti: so že vajeni. Škoda, da reditelji nimajo rdečih svetilk, ko vodijo na prostor zamudnike; nekoliko motijo. Med odmorom se vzdigne gospod župnik, ki ima skupno s kaplani posebej častni prostor nekako v sredini dvorane, stopi pred zaveso in govori par minut. Opraviči nekatere igralce, ki so se včasih zmotili, ker je igra zelo težka, pisana v verzih; in so igralci nešolani delavci, ki ves dan trdo delajo; pohvali igralca naslovne ženske vloge, ki res izborno igra (torej narobe kakor pri prvi predstavi (»krstni") še za časa Rasine-a, ko so celo igro recitirale gojenke zavoda Saint Cyr.). Končno nas govornik naprosi, naj gledališko drüžino podremo ne samo s platünično, ampak z ljubeznijo, ki se v denarju izkaže. Med odmorom je tudi prilika za telesna okrepčila. Posebej nas je bombardiral član famega sportnega kluba, naj bi kupiti legitimacijo á 10 Fr, ki nam da prosti vstop za vse njih sporjne prireditve. Pri nadaljnem poteku je bil gotovno najmogočnejši prizor prireditve velikoauhovniška molitev. V blestečem snopu bele reflektorske lüči z vnaprej iztegnjenimi rokami, včasih podajočimi, tik ob robu odra, najbliže poslüša vcem, moti: „Poslušaj moj glas nebo; zemljá, nagni uho. Ne reči več, Jakob, da Stvarnih Tvoj spi. Kako se v svinec ceneni spremenilo je čisto zlato.......Kak novi Jeruzalem vstaja iz dalje puščavske, ves v siju blesteče.ˮ Kakor vidite so besede verzificirane svetopisemske, zato tem silnejše. To molitev in več drugih prizorov, je spremlala primerna godba in zborovo petje, oboje je bilo res na višku; godba Mendelssohn (slavni glazbeniki raznih narodov so napisati svadbe za te veličastne zbore). Po enajsti uri smo odhajati, znova potrjeni, da pravica prej ali štej zmaga . . . Camplin. Stric z Amerike. — Mati, vij samo zakürite, vej jo jes sama zgrabim, pa Jožek mi pomore, — Jaj, Jožek, tij šče pa moreš iti k Frčaki po vino; vej šče je čas, samo, ka nebi pozabila, ka telko dela mam, ka nebi pozabila, ka telko dela mam, ka nevem, ka bi prle začnola. Naj ti da na porgo; povej njemi, ka jes drgoč že plačam, ka zdaj nemam drognij, — (debelij so šče pa bole nej meli). Pa prinesi trij litre: vej znan dojde, nej Ančka?... pa kak najbouše ti naj da. V takšij skrbej je prišlo poldne. Ančka je stol prestrla z najlepšov stolnico v: vse okoli je bila z rdečim našita, pa šče ne sredini je bilou nekaj roži spodobnoga. Tou stolnico so nücali samo vsake kvatre ednok, ali pa šče telko nej. Zvün botre je níšče nej meo te česti, da bi si k stoli s tov stolnicov prestretom dol seo. Drügi bole znameniti gostje so pa k Logarovim nej hodili. Gnjes se je pa Ančki vidilo, ka ne bi bilou pošteno, či ne bi vö djala te stolnice. Na trij načine pečena kokoš je že v kühnji čakala. Tüdi rétašje so doli s peči dišati i mačka v nos dregati. Vse je bilo kredi, samo Jančija je ešče nej bilou. Pa je nej trbelo dugo čakati, včasi za tem je prileto Jožek, ki je na konci sela stao na straži: — Mati, mati, pe... pela... jo, pelajo se! — Ančka, Ančka 1 friško pripravi ve, ka de vse kredi 1 — i rejsan, tak da bi tüčno, tak je vse jesti kredi bilo na stoli. V tom časi pa se že odprejo vrata na škednji i Marko pa Janči se notri pripelata. Bara so na pragi stali i gda so vidili prazen koleslin, so samo prebledili i z debelim gledati, skoro se genoti ne bi mogli, tak, da bi jij žlak vdaro. Končno pa so se premislili, ka ne bi bilou pošteno samo zijati i so šli nasproti Jančiji, ki je ravno dotik koleslina skočo. Ne bom vam pravo, kak so se pozdravlali; samo tou povem, ka so se Bara nej smejati pa nej jokati i ka je sprejem od njüve strani büo jako mrzeo. Pa hodimo raj v hižo z Jančijom i se malo ž njim spoznajmo. Že prileten človik je büo naš Janči. Nekak bi pravo, ka že nosi na svojij plečaj celij šest križov, či glij jij je meo samo pet. Mustačov je nej meo, kak je že tou pri amerikancaj navada. Vlase je meo vse bele i nazaj počesane. Obleka je bila po amerikansko zašita, samo že preci ponošena; tüdi punčolom se 4 NOVINE 20. novembra 1938. Dündek Mihel, Guthof Banfeld. Preč. g. urednik! Prav srčno vas pozdravlam iz Nemčije. Jaz sam doma z Bodonec. Lansko leto sam bio na sezonskom deli v Franciji, letos sam pa v Nemčiji. Tü se bole počütim, kak v Franciji, zaslüžek bo pa mislim povsod vednaki. Tü nas je 25 Slovencov, polovica nas je katoličancov. Vsi pa jako radi čtemo Novine, ki nam prinašajo glase iz naše lübe Slov. Krajine. Naj nam samo Bog da zdravje, da se lehko vsi povrnemo domo. G. urednik, šče ednok vas prav lepo pozdravim, pa tüdi ostali Slovenci vas pozdravlajo. kovali Rudolf, Gross-Belov, Nemčija. 20. okt. 1938. mi je prišeo slučajno v roke evangeličanski „Düševni list”, kde na strani 126. Zagledam: „Kaj so pisale „Novineˮ pod naslovom Grad. Kde neki naš tovariš na dugo i široko razpravla od članka, ki je bio v Novinah 7. VIII. 1938 (od toče i posvečavanja nedel pri Gradi). Ar se ne mogo nači potolažiti, je zmešao tüdi nas izseljence zraven i kaže na nas, kak da pred njegovim pragom ne smeti i da stoji visoko nad nami. Tak začne od nas: Eti v ednom nemškom mesti nas je 24 delavcev, 17 ženskoga spola i7 moškoga, po, veri nas je 10 evangeličanov i 14 katoličancov, vsi iz okolice Grada. Godi se nam Srednje dobro. Čeprav smo skoro v čistoj evangeličanskoj državi i pri evangeličanskom gospodi vse eno morejo bratje katoličanci svetiti svoje svétke; ar pa majo bratje katoličanci, šteri so eti z nami, svojo cerkev do 30 km oddaljeno i ne morejo vsako nedelo v cerkev, jé naš delovodja, g. Bohar Ludvik, zaproso auto, da dá gospod za Telovo, da odpela v cerkev bar ednok na leto katoličance, šteroga je gospod drage vole dovolo. Dozdaj vse prav i istinsko, samo to ne, da bi naš delovodja proso šefa auto, nego vsako leto pela na Telovo svoje delavce v Demin. Nadale piše Düševni list: Ali na žalost, naši bratje katoličanci se neso dosta brigali za to božo pot, samo nešteri so vstopili v auto, ž njimi tüdi mi evangeličanci, da si ogledamo mesto. Ne mislite pa, da so dosta Bogi slüžili tisti, šteri so se pelali 30 km daleč, da vidijo svojo cerkev i dühovnika, ne moremo ravno praviti, da neso vidili cerkev pa dühovnika, ve to sem tüdi jaz napravo, čeprav sem evangeličanec, sem pokukao notri na vrata, da vidim kak majo bratje katoličanci. Ja, ve njim pa tüdi ne moremo zameriti, če bi 2 vüri bili v cerkvi, te ne bi mogli celi varaš skoz poglednoti, ka bi pa krčmarje delali, če bi preveč Boga molili. Čüdno se nam vidi, ka je dotični tak slabo vido, ka pravi, da so samo nešteri vstopili v auto. Doma so ostale samo 3 osebe, ki je pa imela vsaka svoj izgovor. Naprej pa ka pravi: „ne mislite, da so dosta slüžili Bogi,ˮ pa ne vemo kje je to zvedo. Ali je vido v naša srca? ve pa sam pravi, da smo bili v cerkvi. Da smo pa po končanoj sv. meši si vzeli kakše okrepčilo, je jasno. Pijan pa ne bio níšče, bar vidili nesmo nikoga. I Demin menda tüdi slabo pozna, če pravit da smo celi varaš skoz poglednoli, ve je pa to nej Sobota, ka bi si v ednoj vüri lehko celoga skoz pogledao. Da smo pa na Petrovo delali, ka je doma zapovedan svetek, eti ne vemo, če je, nam pa ne more očitati, ar so tüdi oni na svoj velik, zapovedan svetek delali (Reformacija 31. nov.),čeprav so v čistom evangeličanskom kraji, kak sam pravi. Dve cerkvi majo v neposrednoj bližini, niedna ne več oddaljen kak ½ vüre, vendar nieden iz med njih ne bio več kak ednok v cerkvi. Nadale pali piše: „Mi je pitamo, zakaj so prinesli svoje molitvene knige s sebov, ali iz teh ne bi mogli doma malo moliti, če so tak sveti, zakaj so pa prinesli svoje čislo s sebov? Menda zato da so je eti že meseca marca na cvek obesili i decembra komaj dol zemejo, ka pavok ležej svojo mrežo okoli 'süče. Ešče nesem vido, da bije šteri v roke vzeo.* Nam ne zato, če nas bo vido dopisnik Düševnoga lista, nam je zato, da Bog vidi naša dela, ki nas bo sodo. To jé pa jasno, da gda što igra s svojim gramofonom i pred njim, ne bolno netili čisla. Kda pita, zakaj mamo s sebov čislo, njemi Povemo, da zato, ar mislimo ležej v toj pokvarjenoj tüjini na Boga. 1 če ne vidimo križa v sobi, ga vidimo bar na čisli. To. naj njemi bo v odgovor, ka de drügič bole pazo na dopis v »Düševni list*. Koren Vlncenc,Lübeck. Preč. g. uredniki Hvalen bodi Jezuš Kristuš. Oglašam se vam prvič iz hodile tüjine, jaz ki sam star koniaj 18 let, pa je že preci časa, kak sam zapüsto svoj rojstni kraj i svoje domače. Težko mi je v tüjini, kde niti edne domače reči ne čüjem. Kak sam hrepeneo po Novinaj! Hvala vam, Prečastiti gospod, da mi je tak redno pošilate. Zdaj, kda mam Novine, se počütini sčista domačega i srečnoga, čeravno sam v tüjini. Tak mi je, kda je čtem, kak da bi si gučao s svojimi dragimi domačimi. Posebno sam veseli, kda si prečtem nedélski evangelij. G. urednik, želem váni lübo zdravje, da bi mogli šče dugo vrejüvati Novine i Marijin List, ar ka delajo misijoni v Afriki, to delajo Novine med izseljenci v tüjini. Ki pozna njihovo vrednost, nede nikdar brezi njij. Častiti g. urednik, kak v srce me je zadeo naslov: Vsi biciklisti 11. septembra v Črencovce. Oh kak rad bi bio pri vas na proslavi 25. letnice Novin i 20. letnice osvobobojenja Slovenske Krajine ! To je bio zmagoviti den za Slovensko Krajino. Tüdi jaz kličem iz tüjine: Bog živi krala Petra II.! Bog živi dr. Korošca, dr. Natlačena i Bog živi vas, g. urednik! Bog živi Jugoslavijo! — Pozdravlam svoje lübe starše, sestre, rodbino i vse prijatele, naše dühovne pastere, posebno g. dekana Jeriča i celo törjanske faro. Torino (Italija), 4. nov. 1938, Prečastiti g. urednik! Dvakrat sem že dobo redno drage Novine. Sam vam prav srčno hvaležen za te vaš blagi dar. Kelko srečni veseli spominov preživela vsaki pondelek, gda dobim Novine 1 Bog Vam naj bogato plača to Vašo radodarnost i naj obilno blagoslovi vsakše vaše delo i naj vam podeli zdravje i dugo živlenje za blaženost celoj našoj domovini. Prav iz srca vas pozdravla vaš vdan i hvaležen Avguštin Sraka. Pozdrave pošilajo g, uredniki: Fartek Joief, Monchin i se zahvalüje na rednom pošilanji Novin. Heindler Anton, Vovelles Pozdravla g. Urednika i naznanja, da se je vrno v domovino. Ob 20. letnici osvobojenja Slov. Krajine. (Od prihoda jugoslovanskih čet v Slovensko. Krajino.) 1919, leta prve dni majnika so madjarske bolševiške čete prišle v M. Soboto i pregnale domače Tkalcove čete v smeri proti denešnjoj Nemškoj Radgoni, štero so že zasedle Jugoslovanske čete. Tam jih neso sprejeli, zato so se obrnoli nazaj i tirali bolševike do Sobote. Iz občine Kroga so nekaj časa na nje strelati. Lehko bi je nagnali šče par sto kilometrov, da so pa ne meti pravoga vodstva. Ar je večer začno iti dešč, so mimo zaspati. Bolševiki so pa Zaseli M. Soboto i vzeti vso oblast v svoje roke. Drügi den pa so obkolili vesi Krog, Satahovce, M. Črnce i gnati prebivalce v Soboto na odgovor zavolo strelbe prejšnjega dneva. Ženske i deco so püstiti domo, možke pa so pelati pred glavnoga povelnika, ki je bio neki židov, po imeni Révés. Bio je pa dober človek, ki je vse tak uredo, da se ništernom! aretiranci nikaj hüdoga ne zgodilo. Zajtra nas je vse brez razlike püsto domo. Šče pred aretacijov sta prileteli v Krog dve granati, ki pa nesta napraviti drüge škode, kak da je edna strla nekomi človeki kosišče, ki ga. je neseo ná rami, drüga pa predrla steno' v nekoj štali. Bolševiki so nam potem zapovedati stare peneze notri prinesti, da nam je zamenijo za nove i nam prepovedati silje, ž njiv domo voziti. Bogali nesmo niedne zapovedi. Isto (eto nekak v polovici aprila sam hodo v zdajšnjo Nemško Radgono po novine i po kose, ar v Soboti ne bilo mogoče dobiti nikaj. Dobo sam „Slovencaˮ i,drüge Slovenske časopise. Tüdi „Mursko Stražoˮ, ki se je tiskali v Radgoni, sam dobivao vsaki tjeden brezplačno 20 izvodov za Slovensko Krajino. Vsako soboto sam neseo te časopis skoz bolševiške straže pod robačov. Tüdi dühovniki so čteli te list. Kda sam ga prineso + g. kanoniki Slepci, so izrazili želo, da bi što bolševike kam odegno. Je odžene, samo če de jim po voliˮ, sam pravo. Naj pride štošte, samo naj erdeče kama odžene, so pravili. Šo sam s tem k takratnomi narodnomi poslanci i ga zvao, naj ide z menov v Maribor prosit g. generala Maistra,, da naj jugoslovanske čete kem prle zasedejo Slovensko Krajino. Obečao mi je, da pride, ali ne ga bilo. Drügo mi je ne ostalo, da sam šo v Maribor. Prek narasle Müre, ki je že jako prestopila bregove, me je odpelao + Lukač Franc. Pelala sva se malo niže od broda, včasi pri brodi bi bilo nevarno zavolo bolševiških straž. Prek Kapele i Sv. Trojice sam srečno prišeo v Maribor. Tam so mi povedali, kda so zvedili, da sam prišeo prosit za okupacijo Slovenske Krajine, da je ravno zdaj v Parizi konferenca i se obravnava tüdi to, da bo Slov. Krajina pripadala Jugoslaviji. Srečno sam prišeo skoz bolševiške straže domo. Po preteki dva tjedna, kak sam čakao okupacijo, pa je ešče ne bilo, sam se napoto drügič v Maribor. Povedati so mi, da se ravno vojska pripravla, da drügo zajtro odide v Slov. Krajino. Pelati so me tüdi k dr. Lanjšiči, ki je bio sledkar prvi okrajni glavar v M. Soboti. Jako prijazno me je sprejeo. Po kratkom razgovori ž njim sam se poslovo i prišeo srečno domo v Jugoslavijo. Veselje nad tem, da smo pripadnoli Jugoslaviji, je bilo jako velko. Zato smo pá tüdi navdüšeno sodelüvali pri proslavi 20. letnice osvobojenja Slovenske Krajine, ki se je vršila 11. septembra v Črensovcih. Bejek Štefan, Z Kroga. Pošta. Krampač Rozalija, Ia Croix Tempez. Sprejeli 74.50 din, od lanskoga leta ti je ostalo 12.50 din., tak je za letos ešče 13 din. duga. Ščančar Jožef, Küpšinci. Za lansko leto vse plačano, v letošnjem obračuni smo 15 din. spisali kak plačano za Poštnino i pot v Dolence. Ki pozna Kristušovo živlenje,. dvoje pozna: 1. da so Ga preganjali zavolo dobrot; štere je. delio lüdem, 2. da je tistim, ki do Njegovi, isto napovedao. Zato, či vas naročniki ápo-tajo i vam, neščejo plačati, je znamenje, da ste na Kristušovoj, poti, le »zdržite, večna plača vas čaka. Naročniki si pa naj vzemejo globoko te reči k srci I naj bodo zahvalni do svojega širitela, ki njim brezplačna deli Kristušove istine i nej njemi naročnino redno Plačüjejo. Naj ne. pozabijo Kristušovi reči: „Od vsake nepotrebne reči te davali računˮ. Dužnike, ki ne bi vam plačali, javite nam. Nacek s Prlekije i Dolinski Marko, Na Vogrskom spravlajo nazaj staro pogansko vero i so že, kak nekda Poganje, bele konje darüval bogi vojske »Hatari*. Narodni socializem, ki je nikaj ne bogši od komunizma, se z grozovitov naglicov širi. tű. Vsega toga prí. nas nega. Češki narod je vreden vse hvále, ka se je strezno 1 po-metao s tistimi velikaši, ki so njemi podkapali večno srečo. Ki knige pregledne i vidi jasne račune, tisti sme soditi, níšče drügi. Nikdar pa ne sme soditi osumleni požigaiec, krivoprisežnik i ki zaoravla za siromake nabrani penez. Oda se železna sirnica za stiskavanje tikvinoga olija v Krogi hš 65. je vidilo, ka so nigda bilij z žu-toga ledra zašiti. Janči si je za stol doli seo i djao poleg sebe nekši lederni ceker, (tisto, ka gospodje za aktovko zovejo). Poznalo se, ka je v njegovom želodci kmica vladala, ka se nej dao dosta trücati. Bara so si tüdi pri stoli doli seli, Ančka je pa pri okni stala pa v teglini rože popravlat, či jij glij nej trbelo; nekam jo je sram bilou. Jožek pa, itak deca, je pri peči sedo pa z nogami zvonio. Najbole zgovorni so šče bilij Bara. Gda je minolo prvo začüdenje, so že málo bole batrivni gratali i začnoti spitavati Jančija, kak je v Ameriki bilou, zakaj je nej prle pisáo ka pride, pa gda prido küfri, gda de trbelo iti po nje, pa edno i drügo. — Slabo je na sveti ! slabo ! — se je starao Janči, — istina, ka sam prle slüžo pa se mi dobro godijlo; tüdi drügim sam lejko pomágao. Vej Vrnješov Tonči zna, pa drügi tüdi. Nazadnje so me pa nevole znajšle; zbetežao sam i sam dugo nej mogeo delati; gda sam pa malo nazaj k zdravji prišeo, te sam pa lejko ga dela nej mogeo dobiti, žmetnoga pa sam pa nej mogeo delati. Ka sam meo zaslüženo, sam na doktore pa na vracva zdavao. Komaj telko penez mi je ostalo, ka sam domov prišeo. Tü bom vam kaj pomagao doma; véj ešče nikaj mojega tüdi izda je v toj hiži, pa mislim, ka te me za tisto lejko pucali... — tak je pripovidavao Janči. Bara so prebüdili i Jančija samo z debelim gledati. Tak so se prestraši, ka skoro gučati nebi mogli. Ančki je sram odišeo, pa rože so več tüdi gor stale. Obrnola se je krej od okna i začnola gledati strica. Tüdi Jožek je pozabo zvoniti z nogami. Bara so samo nikaj jeclati; Janči njim skoro nebi razmo: — Ja... Vej... so Prinas... tüdi nevole: Povodni... Beteg... süšava... slaba letina... Cikra že nam dvej leti nej dala éceka. Ka mij mamo za odati, je vse falo, ka nam pa trbej küpiti, je pa tak drago ka strašno... Nevole so eti, nevole,.. — e med tem so začnoti pomali pobirati doli s stola i vö nositi. Najprle so vino doli odnesli, za tem pa rétaše, ka šče jij sirmak Janči niti nej mogeo koštati. Samo tisto so njemi nahali, ka je v tanjeri pred sebov meo. Ančka je preminola vö z hiže kak kafra. Gda so Bara več nej meli kaj dol nositi, so začnoti stolnico vküp sükati, i so jo tak na pol zasükano naháli i vö odišli. Samo Jožek je ešče na komeni sedo i strica z debelin gledao. Janči pa je na tou že znam pripravleni büo, ka se nej jako čüdo tomi „prisrčnomiˮ sprejemi. — Jožeki Jožek!... ka pa si glühi? ne čüješ kak cikra müče? Idi pa njoj travo vrži! friško! — so larmali Bara vö s kühnje. Tak je Janči sam ostao. Nej se znao kaj. Smejao se je sam pri sebi, i pobožao tisto kožnató taško, ka je sebov meo. Malo je ešče sedo, gda je pa vido, ka nikoga nega na spregled, i njemi je že dugi čas gračüvao, se je napoto vö. Nindri nikoga je nej bilou. Kühnja je bila zapreta. Cikra je tüdi več nej mükala; ovi trije so pa preminoti kak kafra. niti düha pa niti slüha nej bilou po njij. Pogledno je v štalo i v ograd: nindri nikoga! i sé napoto pomali proti Lendavi... Dva dnij potli so Janoš pa sklonkali prí Logárovij: — Hej, Bara! nekše pismo maš. — Ga dao! što bi nam pa pisao, vej pa nikoga nemamo v Franciji? Pribežao je tüdi Jožek i včasi je pismo bilou odpreto; i gda je pismo vö potegno s kuverta, je nekši pisani paper doli spadno, ka so Bara včasi pogra- bili i v žep porinoti, tak ka so Janoš, pismonoša, tou komaj opazili, Jožek šče pa niti v pamet nej vzeo. Jožek je začno čteti: Draga nevesta! Čüden je büa vaš sprejem, ešče-bole Čüdno pa vaše obnašanje. Včasi sam sprevido, ka ste vij nej mene čakati, liki moje kufre. Vij ste se samo kufrov veseliti. Nikaj se ne bojte, kufri pridejo zütra iz Zagreba. Naj so jako velki, nekaj vrednosti pa li ti je v njij. Gvišno ste vidili tisti lederni ceker, ka sam seov meo; notri so bitij čeki od državne banke, v vrednosti 200.000 (dvesto jezero) Din., štere sam vZagrebi v banko vložo. Vij ste jij nej bitij vredni. Vreden de vsega toga, pa tüdi kufrov, tisti, što mi nede noso jesti krej od nosa, pa de me rajši meo kak, vij. Jes sam vse tou nazlük napravo. Vido sam, ka sté nej jako siromaški, ovak ne bi bilij, tak na šik napravleni pa telko féle jestvin napravili; tou se prf siromaškoj hiži ne najde, ešče menje pa kühano vino pa tej, či sam ga glij nej meo srečo koštati. Za tisto kokošnjo župo, ka sam pojo, vam pa pošilam. 100 Din. Mislim ka je dobro plačano. Nezamerite, pa z Bogom ! Vaš Janči. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo, — Za tiskarno Balkanji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj Ia urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.