V Ljubljani, torek dne 8. marca 1910.
,  ... . . • ——  —  -•	’ • - -	' ‘ - -
Leto L
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom K 1 '20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28’—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne Številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Aprovizacija Trsta z mlekom.
(Izvirni dopis iz Trsta.)
Trst potrebuje vsak dan silno mnogo mleka. To mleko dovažajo v mesto deloma okoličani, deloma pa prihaja iz Kranjskega in Goriškega — tore’?, večji del od slovenskih kmetova)Cv . V Trstu je največja tvrdka za razpečava.!je mleka „Tri folimu".
V	Ljubljani imamo dve mlekarski zvezi — ena je posestrima »Zveze slov. zadrug" druga posestrima »Zadružne zveze". Trgovina z mlekom ni slaba. Trditi smemo celo, da je jako donosna, če se jo prav razume. Žalostno je, da je vsa ta trgovina do danes od naše strani popolnoma neorganizirana, da — popolnoma zavržena. Naše mlekarstvo bi se moralo popolnoma trgovsko — ne politično! — organizirati in pa centralizirati. V Drvi vrsti bi morali naši Tržačani delovati na to, da se tržaška okolica v tem oziru organizira. S pametno in previdno trgovsko politiko bi dobili mi Slovenci brez posebnega truda tržaški mlečni trg popolnoma v svoje roke — monopol. Kaj bi to pomenilo za nas Slovence, pač ni treba natančnejše pojasniti. Skušalo se je ustanoviti v Trstu centralo, toda vse je ostalo samo pri načrtih. Zdaj nam pa preti druga nevarnost. Najbrže bo prišlo do tega, da sploh izgubimo ves vpliv na razpečavanje mleka v Trstu — in da preide to v nemške roke.
V	Trstu se je v poslednjem času ustanovila filialka zveze nemških hranilnic — »Zentralbank deutscher Sparkas-sen“. In en glavnih smotrov in nalog te filialke je baje, da financira tvrdko »Trifo-lium". S tem hoče nemštvo spraviti trgovino z mlekom popolnoma v svoje roke.
Kakor znano, je pa predsednik „Mlekarske zveze" — deželni odbornik grof Barbo. In zdi se nam, da se je ta ideja porodila v glavi gospoda grofa Barbota.
Precej nerodno in nepremišljeno ?je bilo, da se je izvolil za predsednika slovenske gospodarske organizacije Nemec, in sicer zagrizen Nemec — grof Barbo. In bojimo se, da bo res prišlo do tega, da »Zentralbank deutscher Sparkassen" financira „Trifolium“ in dobi tako velikansk vpliv ne samo na razvoj tržaškega trga, v temveč tudi na razvoj našega mlekarstva. Če bi se pa naše mlekarstvo enotno organiziralo, tedaj bi pač ne bilo težko ustanoviti tudi v Trstu skupno prodajalno. Ker je pa silno težko, da bi ta organizacija sama vodila in financirala to prodajalno, ki zahteva precej mnogo kapitala, tedaj bi bilo pač najboljše, da se ustanovi posebna akcijska družba. Naši denarni zavodi naj bi se zavzeli za to akcijo. Nočemo kalkulirati in na podlagi teh kalkulacij dokazovati, da bi se taka družba dobro rentirala. Hočemo poudarjati samo to, koliko slovenskih ljudi bi prišlo s tem do kruha —• ter s tem pomnožilo število slovenskega prebivalstva v Trstu.
Toda organizacija našega mlekarstva nima pomena samo za Trst, temveč tudi za Reko, Opatijo in Pulj. Kakor hitro dobi
osrednja banka nemških hranilnic prodajo mleka v svoje roke, organizirala bo skoraj gotovo tudi Opatijo, Reko in Pulj. Nemci majo pač natančno začrtano pot, po kateri se hočejo polastiti našega slovenskega Primorja. In ta načrt jim moramo na vsak način prekrižati. Naše denarstvo je dandanes izborno organizirano. In naravnost sramotno, pa tudi žalostno bi bilo, da bi ravno ta gospodarska panoga, ki donaša našemu poljedelcu toliko lepih novcev, prišla v nemške roke, in sicer s pomočjo slovenske gospodarske organizacije, kateri pa načeluje nemški kazinot grof Barbo.
Slovanski Jug.
(Izv. dopis .Jutra.")
Sofija, 5. marca 1910.
Tok dogodkov na Balkanu se je nepričakovano preobrnil. Navzlic vsem poizkusom velikih sil in balkanskih držav samih, da se povrnejo normalni odnošaji, prišlo je vsled obmejnih konfliktov do velike napetosti med Bolgarsko in Turško. Dogodek v Tampašu je carigrajske kroge tako razburil, da se nahaja balkanski polotok, vsaj za nekaj časa, v znamenju usode-polnih dogodkov.
Kaj je to, ki dovaja kraljevino Ferdinanda I. in otomansko cesarstvo pred krvavo opasnost? Da niso edini vzroki konflikta obmejni spori, to je jasno za vsakega in po splošnem naziranju tukajšnjih političnih krogov so čisto drugi vzroki, ki vodijo Bolgarsko	v	njeni	agresivni	politiki napram
Turški. To so vsa ona odprta vprašanja med njo in Turško, ki so vezana na njene narodne interese. Vprašanje o mejnih zonah ki bi bilo velike strategične važnosti za eventualno vojno akcijo pri vpadanju v jadrenski vilajet, vprašanje zakona o preganjanju vstaških čet v Macedoniji, vprašanje zakona o narodnih društvih v Macedoniji,	ki	so v	prvi vrsti	naperjeni proti
bolgarskemu elementu — vse to so predmeti davnih bolgarskih želja in samo bizantinizem turških državnikov je zamogel vse te bolgarske zahteve vedno izigrati.
Pred nedavnim časom je podal bolgarski ministrski predsednik pred nekim tujim časnikarjem zelo značilno izjavo. On je po obligatnem zatrjevanju o miroljubnosti svoje vlade, takoj dostavil, da so gotovi pojavi, ki delajo bolgarski vladi skrbi in ki	bi	pod	pritiskom	javnega mnenja
mogle	prisiliti	vlado, da	se posluži v o-
brambo nacionalnih interesov bolgarskih skrajnih sredstev — oborožene akcije. Minister ni pozabil dostaviti, da so to oni pojavi, ki se nanašajo na položaj na Turškem živečih Bolgarov.
Odveč bi bilo reči, da je ta izjava izzvala silno vznemirjenost v Carigradu. Potem je prišlo potovanje kralja Ferdinanda v Petrograd, ki je izzvalo v turškem časopisju najraznovrstnejše komentarje in končno so še nekateri sitni konflikti na meji po-
tencirali splošno nerazpoloženje na Turškem. V konfliktu pri Tampašu je bilo tudi nekoliko mrtvih. V mešani vojni komisiji trdijo turški častniki na podlagi turških generalštabnih kart, da so ti turški vojaki padli na turškem zemljišču, ali bolgarski častniki nočejo podpisati takega zapisnika. Turška pravi, da so njeni organi postopali korektno, a Bolgarska pravi, da konflikta ni izzvala njena vojska.
Vprašanje tega konflikta se nahaja še v prvi fazi svojega razvoja, v fazi diplo-matičnih pogajanj, ali je več kot verojetno, da se pred forumom evropskih kabinetov pojavi takoj po rešenju grško-turškega vprašanja turško-bolgarsko vprašanje.
Kdo zmaga? To je za sedaj težko vganiti. Ali je nevsporno, da se nad horizontom bližnjega vzhoda zbirajo temni oblaki in sicer ravno v trenutku, ko na Balkanu odmeva zveneča fraza o balkanski zvezi.
Au fond de tout cherchez — 1 a f e m m e.	S.
Splošni pregled.
Rudeča nedelja v Berlinu.
Vkljub prepovedi policijske oblasti, ki je zabranila socijalno demokratične shode v protest proti škandalozni volilni reformi, dasi je bil obkoljen Treptow park, kjer bi se moral vršiti shod, z vojaštvom, je vendar berlinsko delavstvo priredilo sijajno manifestacijo v prid splošne, enake in direktne volilne pravice za pruski državni zbor. Glasilo nemških socijalnih demokratov „Vorwarts“ je poživljalo sodruge, naj se zbero v grupah in pridejo resno in mirno v park Treptow. Ker pa so bili vsi dohodi zasedeni po močnih kordonih, so se kmalu začeli posamezni spopadi med policijo in demonstranti, ki so hoteli pred državni zbor in palačo državnega kancelarja, a povsod jim je policija zapirala pot, do večjih spopadov je prišlo v Wilhelmovi in Fridrikovi cesti; ves hrib je donel glasnih protestov demonstrirajočega delavstva. Okolu dveh popoldne so se začeli delavci razhajati s klici: pfuj junkerji, proč s ponarejeno volilno reformo. Vsa nemška javnost stoji pod vplivom teh manifestacij, ki so pokazale, da je tudi na Pruskem skrajni čas, da Wilhelm posveti malo več pozornosti zahtevam ljudstva, ki mu je začelo presedati gospodarstvo jun-kerjev!
Cesar Franc Jožef o položaju na Grškem.
Skrajno neugoden vtisk so naredile v Atenah besede cesarja Franca Jožefa, ki jih je izrekel na zadnjem dvornem plesu o gibanju na Grškem in o delovanju vojaške lige. Z grškim poslanikom Man os je prišlo na ples več častnikov, ki so tudi člani vojaške lige; ko je cesar ogovoril poslanika Manosa, so se častniki grupirali okoli njega, a cesar jih ni ogovoril niti z eno besedo, pač pa je jako prijazno govoril s poslani-
kom, pri koncu razgovora je pogledal častnike in glasno dejal: Obžalujem, da se je položaj na Grškem tako poslabšal vsled delovanja in umešavanja vojaške lige v državne razmere. — Grški častniki so nato takoj zapustili dvorni ples in drugi dan podali demisijo.
vesti.
Druga konfiskacija Jutra". Do sedaj je izšlo šest številk »Jutra" in že — druga konfiskacija. Bravo, gospod Trenzl Dosežete rekord, ako boste tako nadaljevali, in „Jutro* postane po Vaši zaslugi najbolj nedolžen slovenski list, ker bela barva pomeni nedolžnost, a Vi boste še skrbeli, da bo večkrat belo; ali radovedni smo, kaj poreče prizivno sodišče na te konfiskacije.
Ljubljanski občinski svet ima danes svojo sejo in mi se čudimo, da gospodje iz mestnega sveta še ne vedo, da izhaja v Ljubljani razen organov obeh slovenskih strank in vladnega lista še neodvisen slovenski dnevnik .Jutro". Mi namreč nismo bili obveščeni o tej seji in ni nam bil poslan dnevni red, ki se redno pošilja ostalim trem dnevnikom. Za sedaj še nočemo reči, da je to storjeno nalašč, ker še vedno verujemo, da so na rotovžu samo pomotoma prezrli „Jutro", posebno ker nimamo od takih obvestil čisto nič; nasprotno, mestnemu svetu bi moralo biti ležeče na tem, da vse časopisje poroča o njegovem delovanju.
Energičen frančiškan. Včeraj je neki frančiškanski izpovednik odslovil spovedanca z besedami: „Marš, baraba!", in sicer tako glasno, da so slišali vsi okolustoječi. Vzrok frančiškanske razjarjenosti je bila — neskladnost političnih nazorov.
Na vseslovenskem zdravniškem shodu, ki
se vrši dne 16. t. m. v Ljubljani, se bodo v prvič k skupnem posvetovanju zbrali vsi slovenski zdravniki. »Društvo zdravnikov na Kranjskem", v katerega rokah so predpriprave, razposlalo je vabilo za vsako krono-vino po enemu poverjeniku. Sicer se pa vabilo z natančnim dnevnim redom objavi še po vseh slovenskih listih. Nekatere skupine in mnogi posamezni zdravniki so že priglasili svojo udeležbo. Ker se isti dan popoldne vrši v Ljubljani zborovanje »proste organizacije okrožnih zdravnikov na Kranjskem" in se ti vsi udeleže shoda, obeta postati ta jako živahen.
Koncert »Glasbene Matice". Od več
strani nas povprašujejo, zakaj si ne delamo nikake reklame za ta koncert. Odgovarjamo javno: bila bi dolžnost odbora »Glasbene Matice" da nas o tej, kot o drugih svojih prireditvah obvešča tako kot ostala ljubljanska dnevnika, ker tega se vendar ne more pričakovati od nas, da bi hodili povpraševati okolo ljubljanskih društev o njihovih javnih prireditvah. Mislimo, da je to dovolj jasno. Sicer pa priporočamo koncert »Glasbene Matice*.
LISTEK.
ARTUR SEVER.;
ŽENA.
Roman.
[3]
Stopjja je do svoje toaletne shrambe in začela iskati primerno toaleto; nervozno je prekladala in brskala po predalih, a ničesar m našla, vse ji je bilo premalo rafinirano, premalo razburljivo... slednjič najde kostum dostojen za take večere... našla je svilno, prozorno tančico... takoj se je hotela najprej sama prepričati in vrgla je raz sebe svojo jutranjo haljo in stopila pred zrcalo.
II.
Skozi temno noč je drvel brzovlak, pokrajine so bežale mimo njega in izginjale zakrite in ovite v gosto meglo.
V	prvem razredu je sedela ob oknu mlada elegantna dama in dremala, njena mala glava je bila naslonjena ob naslonjač; tiho in mirno je bilo v kupeju, le zdajin-zdaj je zamrmral v spanju nerazumljive besede gospod, ki je ležal razleknjen nasproti
dami, pridušeno dihanje, šum koles in brlizg lokomotive je motilo tišino.
Vlak je obstal na postaji: dama pa je vstala, pomela si zaspane oči in obrisala zasopljene šipe, pogledala je na peron, ki je bil prazen, le uradniki in železniški delavci so z največjo naglico opravljali svoje delo ... vlak se je začel zopet pomikati naprej, dama pa se je obrnila molče proti gospodu, ki je še vedno trdno spal; stopila je korak bližje k njemu, odvila svetilko, da je bleda svetloba, razsvetila njen obraz, ki so obdajali ogljenočrni lasje zviti v najmodernejšo frizuro, bledi — a obenem intre-santen obraz, ozke ustnice ravnoprerezane z globokimi obstranskimi črtami, črne sentimentalne, prodirajoče . . . nepremično je stala sredi kupeja in ga nekaj časa opazovala, nato pa stopi k njemu, položi mu svojo roko na lice in zašepeta:
»Henrik, Henrik!*
Poklicani se zgane, odpre oči in pogleda plašno naokoli:
»Kaj je, zakaj me budiš, Mary?*
»Jaz ne morem več spati, dolgčas mi je; ti pa tudi že spiš vso noč, gotovo si se že naspal!”
Henrik še še enkrat pretegne, nato elastično skoči raz klopi in poljubi Mary.
»No, draga moja ženica, zabavati te hočem, zakaj me nisi prebudila že poprej!
—	Koliko je neki že ura ? Kaj, šele štiri ? Moj bog, koliko časa morava sedeti še v tem kurniku! Jutri popoldne sva šele doma 1 Ti Mary, gotovo težje pričakuješ konca najine poti nego jaz — želiš si, da vidiš ono mojo domovino, ki sem ti v tujini toliko govoril o njil*
»Res, radovedna sem, da vidim tvojo domovino! Povej mi, Henrik, ako ostaneva tam, ali pa se vrneva nazaj tja v najini Pariz I*
Henrik je skomignil z glavo in rekel: »Tega še ne vem, videti moram, kake so razmere tam doli, ako se splača, da ostanem doma, vsaj za nekaj nekaj časa!"
Po dolgih letih svoje odsotnosti se je vračal slikar Henrik Kovač v svojo domovino, ki je že toliko časa ni videl; ko je dovršil na dunajski akademiji svoje študije in se vrnil domov poln idealov, najrazličnejši načrti so dozorevali v njegovi glavi, hrepenel je po delu, po priliki, da pokaže domovini svojo moč, svojo umetnost — ali bil je bridko razočaran; nikjer ni našel umevanja, nikjer onih odprtih rok, dovzetnih src, ki je sanjal o njih, ko je končeval svoje študije I Celo leto se je potikal po domovini
brez dela in zaslužka, za neznatne honorarje, ki so mu jih dajali rodoljubi kot nekako miloščino, je delal portrete ... a slednjič se mu je zagabilo vse to, ven iz teh ozkih razmer si je zaželela njegova ozka duša!
Brez sredstev, brez gotovih misli se je napotil v tujino, ustavil se je najprej v Monakovem in stopil v atelje nekega znanega mojstra, ki je takoj spoznal Kovačev talent, v kratkem času je postal sotrudnik največjih in najboljših ilustrovanih listov, razstavil je par svojih del in dosegel najboljši moralni in materijalni uspeh.
Česar mu ni mogla dati domovina, ona mati ljubezni polna do svojih otrok, dala mu je mrzla tujina! Opomogel se je financijelno popolnoma in se preselil v Pariz, kjer si je ustanovil svoj atelje, delal je pridno in marljivo, ter povsod dosegel največjih uspehov .. .
Ko je nekoč iskal model za neko novo delo, prišla je k njemu mlada grizeta, interesantna ravno taka kot si jo je zaželel... In ostala je pri njem.
(Dalje.)
Iz Ljubljane in okolice.
Čudni pojmi. Jako čudne pojme ima naša deželna vlada o kolportaži, ki je ne zna razlikovati od dostavljanja in raznašanja lista! Tako so te dni ustavili dva razna-šalca našega lista, ki sta dostavljala naznačenim strankam list na ogled! Ne vemo, kaki vzroki vodijo slavno deželno vlado, da se poslužuje proti nam tako rigoroznih sredstev, samo zagotavljamo jo lahko, da to našega dela ne moti in da si bomo znali že poiskati sredstev, ki bodo ustavili šikaniranja raznih Gerlovičev in drugih vladnih organov.
Vestnost vladne policije. Včeraj zvečer je bilo precej živahno v novih lokalih N. D. O. v prostorih starega vojaškega pre-skrbovališča; na cesto so se čuli glasni klici, navdušene besede; pod okni pa so se smukale osebe, ki jih navadno vidimo pred ljubljansko pošti, ki nosijo naslove c. kr. detektivov. Gotovo so pričakovali ti gospodje, da se govori tam notri kaj takega, kar bi mogli javiti onim, ki se tako tresejo, ko čujejo malo glasnejše besede! Ali to pot so korenito nasedli. — Vajenska skupina je imela namreč v prostorih N. D. O. skušnjo za svojo prihodnjo gledališko predstava. — Toda vestnost je vedno dobra!
Gosp. dr. W. Schmidt nas je danes informiral, da naša vest glede njegovega imenovanja ne odgovarja resnici, kar s tem lojalno popravljamo.	Uredništvo.
Razmere v ljubljanski tobačni tovarni.
V	tukajšnji tobačni tovarni vladajo prav čudne razmere; ravnateljstvo ne sprejme nobenega delavca, ki ni član krščanske so-cijalne zveze. Torej gospodarita v tobačni tovarni socijalist Janez Krek in njegov osebni adlatus dr. Zajc.
Strah ljubljanskih kazinotov pred Jutrom". Ljubljanski kazinotje so se poslužili
—	kot so mislili — jako pametnega sredstva, da bi se informirali o naših sotrudni-kih, ali naj bodo prepričani, da naša previdnost presega ozke meje kazinskih mo-žgan. Svetujemo jim, da naj se v svojo korist ne poslužujejo takih oseb, kot je bila ona, ki so jo poslali v naše uredništvo, ker po njih odposlancih lahko sodimo njih pamet! Uverjeni pa so lahko gospodje, ki se boje našega lista, da nam je o njih početju na razpolago velik materijal, ki pride polagoma ves na vrsto.
Kaleidoskop.
Umetnost lil stranišča.
Ker vem, da živemu hudiču ne bi mogel dokazati, da Ljubljana ni moderno mesto, hočem rajši pokazati: Ljubljana j e moderno mesto ...
Vzemimo naprimer spomenike naše prelepe in na vsakovrstne viže okrašene prestolnice: ne le, da pričajo o umetniškem okusu raznih odborov in odbornikov, ki so jih odobrili in postavili, obetajo tudi še korist za pozne rodove: iz vseh bodo enkrat žgali apno in ulivali topove. Zvonov menda ne, zakaj dokler bodo Ljubljančani tako moderni, da jim zemljica ne bo lahka brez mežnarskega cingljanja, bodo bržčas tudi tako moderni, da bodo gledali svoje umetniške spomenike, oziroma da jih ne bodo opazili, saj človek ne ve, zakaj stoje: zato ker so ljudem povšeči, ali zato ker jih ne opazijo ... Eden teh spomenikov je vsaj tako genljiv, da če bi bil Fu-King državni pravdnik, bi prvi dan sedela v luknji on, ki ga je napravil in tisti ki so ga postavili: zaradi razžaljenja Veličanstva ...
Toda pustimo to reč; spomnil sem se, da sem v »Kaleidoskopu" samo King-Fu, ne pa narobe in državni pravdnik.
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
V	znamenju optimizma.
Najuglednejši hrvatski pesnik-dramatik conte Ivo Vojnovič je priobčil v 27. številki tednika „Hrvatska pozornica" članek „U znaku optimizma". Ko smo ga čitali, smo se veseli spominjali raznih čmernih »kritik" naših nazovi-gledaliških »kritikov', diletantskih teoretikov, o katerih veljajo stihi v poslednji številki »Muškete":
„Der Dilettaut, das ist ein Mann.
der nichts versteht und allcs kann‘.
Spominjali smo se takih naših estetikov ljudomržcev in lunožrcev ter smo za »Jutro" preveli članek conte Vojnoviča, dramaturga kr. zemalj. kazališta v Zagrebu, avtorja najboljših hrvatskih dram, pisatelja evropskega slovesa. Priobčujemo ta članek doslovno, ker velja v vsem obsegu tudi za ljubljanske razmere vzlic vsem snobskim protestom nekih naših premodrih kritikov diletantov. Vojnovičev članek, ki ga priporočamo v resno uvaževanje pri našem gledališču, se glasi takole:
Znani duhoviti dunajski croniquer Raoul Auernheimer (razpravljajoč o krasni komediji pisatelja Bahra »Das Konzert",
Ljubljana, moderno mesto, kjer celo visoki cerkveni dostojanstveniki — ljubljanski škofje, da se izrazim naravnost — pripravljajo mršave Muze do slave in veličanstva, si je omislila zadnje čase novo vrlino: umetniški svet. Dasi ta umetniški svet ne zastopa le mesta ljubljanskega, nego vso vesoljno vojvodino Kranjsko, vendar so ga izkuhali v Ljubljani; najsi bo »svet" kranjski, čast, ki mu gre, je vendar ljubljanska. In tu mi naj še kdo zabavlja čez klerikalce: baš oni so ga poklicali v življenje, baš oni so zainteresovali zanj in volili vanj glavice, o katerih je znano, da o umetnosti ne razumejo niti črne pike, nego da ji služijo v »svetu" iz gole ljubezni in požrtvovalnega navdušenja. Vzemimo n. pr. tistega harambašo z rdečim licem in kozlovsko belo brado, ki nosi vse svoje piramidalne zasluge na častitljivem obrazu! O blagi mož! Kdor ga pogleda, najrajši bi ga oženil z melsko Venero ... Lep parček bi bil, ali ne? Da, zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride ...
In ta zlati vek me spominja dejstva, ki je sicer čisto slučajno, toda zelo pomenljivo in za ljubljansko gojenje umetnosti najmanj enako simbolno kakor nevesta Visoke Pesmi za sveto katoliško cerkev.
Dva važna spomenika umetnosti imamo v Ljubljani: enega, Prešernovega, za pretekle čase, in drugega, Jakopičev paviljon, ki je postavljen bodočnosti; oba pa imasta za vis-č-vis vsak svoje javno stranišče, v znamenje, da naše ljudi umetnost tako živo prijemlje, da jim ne pospešuje in ne olajšuje samo kulturnega napredka, marveč tudi prebavo zavžite jedi... In ne vem, če si bronasta Muza ter njen nemi ženin Prešeren ob pogledu na te kranjske Atene včasih iz dna svojih bronastih živo tov ne zaželita tja nasproti, kjer se dviga za bistro Ljubljanico tisti spomenik, ki ga senatus populusque labacensis najbolje pojmujeta: Prešernov hram ...	King-Fu.
Obrambni glasnik.
Za družbo sv. Cirila in Metoda. Ko so
doznali rodoljubi v Ajdovščini o velikanskem darilu, koje je naklonil pokojni g. K. Kotnik svojemu ljubljenemu narodu, začutili so dolžnost, da se poklonijo temu največjemu dobrotniku slovenskega naroda. V počeš-čenje spomina na dobrotnega rodoljuba Kotnika prijavili so osem številk k obrambnemu skladu in poslali takoj K 1000. — Rodoljubi v Ajdovščini znajo ceniti zaslužne slovenske može in so dali s tem obenem lep vzgled in privlačni poziv vsem družbenim podružnicam in sploh vsem zavednim krogom slovenskim, da počaste spomin Kotnikov kar najveličastneje. Hvala vam, dragi rodoljubi!
Kot odmev na Clrilmetodarijo nabral je med čitalničarji na Vinici g. Rudolf Mikulič 10 K 27 v. Odvetniški uradnik J. Petan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je poslal družbi 22 K v odgovor Cirilmetodariji; nabral je vsoto med zavednimi Slovenci. Med rodoljubi v Kozjem je nabral 9 K g. Ljudevit Ulčar, učitelj v Kozjem. — Udeleženci pogreba Kotnikovega so zložili v gostilni pri »Lipi" v Ljubljani 6 K. — G. Mirko Gruden v Sarajevem je poslal namesto venca na grob velikega rodoljuba K- Kotnika 20 K. Hvala srčna!
Za »Cirilmetodov" obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gospodje: 581. Andrej Jurtela, prof., Moskva (plačal 200 K); 582. Posojilnica v Vojniku (plačala
40	K); 583. Iva Sabadin, učiteljica v Trstu;
584. Dunajski slov. tehniki (plačali 50 K);
585. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan" (50 K takoj); 586. Brenčič Mihael, veleposestnik v Regornici (plačal 200 K); 587. Dr. Tomaž in Vida Horvat, odvetnik v Ptuju
ki jo bomo kmalu uživali v Zagrebu) je zelo karakteristično in opravičeno konstatiral dejstvo, da vsa najnovejša dramska literatura teži za veseljem. Auernheimer piše:
»Pred letom dni je zabeležil neki se-vernonemški pisatelj čudni pojav časa, da se že v berolinskih gledališčih skoro samo smeje. Burke, šale, operete, vesele glume, polliterarne komedije in neliterarne pochade se vrste v veselem kolu, ki se razpleta skozi ves teden tako, da po šesterih veselih večerih ostaja svoboden le eden edin za resno lite-% raturo, a tudi takrat ostajajo ljudje 'doma ter gredo rajši spat. Ta opazka je brez dvoma resnična, a ne velja samo za Berolin, kjer je vsekakor vidnejša, ker še nedavno je berolinsko gledališče vražje resnobno smatralo svoj namen. Polagoma je postalo tudi nemško gledališče ono, kar je i drugod: zabavišče (Vergntigungsetablisse-ment). To je povsem v duhu časa, ki se na vse strani razvija v znamenju veselega razumevanja življenja. Pesimizem je zavržena moda od predvčerajšnem, zdaj je svet optimističen iz prepričanja in iz pasijona. Operetna industrija, ki se rascvita vedno bolj, je tak znak tega razpoloženje, bogata ženska moda je drug tak znak: klobuk s
(plačal 200 K); 588. Učiteljsko društvo za goriški okraj (plačalo 50 K); 589. Bivši slovenski napredni prostovolci pri 27. pešpolku v Ljubljani leta 1908.,'09.; 590. Ženska podružnica v Ajdovščini (takoj 125 K); 592.Moška podružnica v Ajdovščini (takoj 20 K); 592. Krožek uradnikov v Ajdovščini; 593. Krožek nekadilcev v Ajdovščini (takoj 55 K); 594. Gospa Augusta Repič v Ajdovščini (takoj plačala 200 K); 595. Neimenovan »Cirilmetodar" v Ajdovščini (takoj plačal 200 K); 596. Fran Repič v Ajdovščini (takoj plačal 200 K); 597. Artur Lokar, c. kr. notar v v Ajdovščini (takoj plačal 200 K); 598. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici (50 K takoj); 599. Profesorski zbor II. državne gimnazije v Ljubljani (takoj 200 K Sl. N.); 600. Ivan Rožman, ravnatelj Zveze slov. zadrug (takoj 40 K); 601. Prva češka zavarovalnica za življenje — glavni zastop Trst (takoj 200 K); 602. Šaleško učiteljsko društvo v Šoštanju.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
je imela meseca februarja 1910. 1. sledeči promet, in sicer: Dohodki: a) redni dohodki: I. Prispevki iz nabiralnikov 1934 K17 v;
II. Prispevki podružnic itd.: Kranjsko 1012 K 09 v, Štajersko 1063 K 15 v, Koroško —, Primorsko 647 K 80 v, skupaj 2723 K 04 v;
III. Razni prispevki 6447 K 04 v, skupaj 11.004 K 25 v; b) izredni dohodki: IV. Prispevki za obrambni sklad 5.399 K 40 v, torej skupnih dohodkov 16.403 K 65; Izdatki: a) redni izdatki: 1. Plače remun. učiteljskemu osobju, razni računi, najemnine od šolskih prostorov itd. 11.273 K 01 v; 2. b) izredni izdatki: Naložitev na glavnico prejeti zneski za obrambni sklad od časa 26. januarja inkl. 27. februarja 1910 5.801 K
41	v, skupaj stroškov 17.074 K 42 v, torej primanjkljaja 670 K 77 v, ki se je pokril iz prebitka prejšnjega meseca.
Narodno gospodarstvo.
RUDOLF ŠEGA:
Karteli in delavstvo.
(Dalje.)
Preidem k drugemu delu svojega predavanja.
Izpregovoriti hočem najprvo, kako vpliva kartel na konsumenta. Na konsumenta učinkuje kartel s cenami in pa s kakovostjo blaga. Presojajmo te razmere sprva popolnoma teoretično, pustimo vse mogoče konkretne slučaje.
Podjetniki, združeni v kartelu, so s tem združenjem dobili gotovost, da v normalnih razmerah nima nihče moči, da bi z njimi z uspehom konkuriral. Ni se jim treba bati krize, zajamčen jim je minimalni dobiček. Vsled tega jim ni treba skrbeti za naloženi kapital; ni jim treba računati z vsakim grošem, katerega vlože v podjetje, ki je bilo prej vedno v nevarnosti. Zdaj morejo popolnoma z mirno vestjo vložiti v svoje podjetje veliki kapital: tuji kapital, ki čuti dobra, trdna tla pri kartelu in pa dobiček, in ki se kartelu dobroVoljno ponuja. Podjetniki morejo na ta način nabaviti najnovejše, najizdatnejše produkcijske pripomočke, morejo plačati in vnovčiti iznajdbe, ki produkcijo v velikem obsegu olajšujejo in s tem zvižujejo stroške.
Ne smemo tudi prezreti, da karteli obvladujejo trg, da imajo torej popolen pregled po potrebi oziroma po popraševa-nju, tako da si jmorejo produkcijo enakomerno razdeliti za celo leto. S tem se obvarujejo škode, ki navadno nastaja, če morajo začasno ustaviti ali pa omejiti izdelovanje.
V	trdnejši organizaciji, če so namreč karteli še tesnejše centralizirani, si tudi raz-dele delo, tako da posamezna podjetja ne
perjanicami, kodravi lasje, dragocena krzna | in razkošje ostale obleke ... vse kliče od radosti, vse je napeto na »hausse", plesne dvorane so prepolne, nočni lokali postajajo že premajhni, povsod vre zabava, ki musira preko čaše. Pa tudi gledališče, ki je vedno takšno, kakoršno ga hoče imeti občinstvo, se odločno evolucijo-nira v isti smeri; zadošča vreči pogled na repertoare, da se uverimo, da je oni bero-linski pisatelj govoril resnico — tudi za Dunaj.
Uspehi tekočesezone so uspehi operet in veselih glum; — med uspehi ni najti niti enega edinega resnejšega komada. »Dajte nam veseloigro!" so klicali pred nekoliko leti gledališki direktorji. In zdaj rastejo veseloigre in burke kakor gobe — človek skoraj ne pride iz smeha. Naši najresnejši in najstrožji pesniki so prešli v vrste piseteljev veselih glum. Hofmannsthal je napisal komedijo, da, celo stari Gjornson je pristavil svojim davno zbranim delom dramski epilog, ki se veselo smeje. Zares — pravo veselje je živeti !“
Koliko istine v malo besedah! A da je tako, najbolje dokazuje tudi naš Zagreb, ki napolnjuje hiše, kadar se poje »Dolarska princesa" in kadar se vrste vesele stvari...
potrebujejo več posebnih strojev za vsa stadija izdelovanja.
S tem se pa produkcijski stroški za kartel zmanjšajo. Tako so karteli v prijetnem položaju, da morejo konsumentom za isto ceno, katero so konsumentje preje plačevali za blago slabejše kakovost nuditi zdaj blago najboljše kakovvsti.
Razventega pa morejo karteli cene blagu za kratko dobo tudi znižati. Vsaj kartelom ne gre za to, da bo konsument za kak predmet kakor mogoče veliko plačal, temveč da bo imel kartel kakor mogoče velik dobiček.
Konsumentje, ki dobivajo svoje potrebščine direktno od kartela, imajo vedno ugodnejše stališče, četudi bi kartel cene ne znižal, temveč se s tem zadovoljil, da stopi v direktno zvezo s konsumenti. Kajti s tem je izključena konkurenca malih obrtnikov, ki ni povzročala znižanja dobička, temveč ki je le povzročila, da se je ta dobiček porazdeljeval na večje število podjetnikov.
Sicer nam pa realnost sama spričuje, da temelji to teoretično razmišljevanje na trdni podlagi. — Hočem navesti nekoliko številk.
V	železni industriji so stali:
1. 1883. in 1885. 1. 1886. in 1895.
pred kartelom	za časa kartela
železni
nosači	gld.	10.40	10.20	10.30	8.99
pločevina	„	15.50	13.10	11.36	12.68
šine	„	10.70	10.50	9.19	9.50
1. 1888. a 1. 1889. in 1895.
pred kartelom za časa kartela žica	gld.	11.—	14.05	10.84
žeblji	„	12.40	16.11	12.—
(Dalje.)
ng Monopol za izdelovanje užigalic. Pri -
konferencah obeh finančnih ministrov dr. Bilinskega in dr. Lukacsa se je govorilo tudi o monopolizaciji užigalic. Ogrsko ministrstvo zavrača projekt monopolizacije, ker z ozirom na nerazjasneni parlamentarni položaj vprašanje za zdaj ni aktualno. V Avstriji so vprašanja monopoliziranja jako obširno študirali in je že ves tozadevni material pripravljen. V momentu, ko bi se ogrski kabinet zavezal izvesti monopol, predloži avstrijska vlada parlamentu tozadevno zakonsko osnovo. Ker so pa zadeve na Ogrskem še precej nerazjasnene, tedaj bo vlada ta zakon predložila pač še le po Veliki noči.
ng Občni zbor Živnostenske banke v Pragi. V nedeljo se je vršil občni zbor Živ-nostenske banke. Na predlog upravnega sveta se je sklenilo, od čistega dobička 3.304.471 K 40 v razdeliti 5 odstotno dividendo in 2 obrestno superdividendo, to je 14 K za akcijo. Nadalje se jev sklenilo iz-premeniti dvosedanjo firmo »Živnostenska banka pro Čechy a Moravu" v »Živnostenska banka v Pragi". Ravnotako se je sprejel predlog, da se zviša akcijski kapital sukcesivno na 80 milijonov K.
Razne vesti.
Avtentično poročilo o umoru srbskega kralja Aleksandra in kraljice Drage. Znani francoski žurnalist in publicist Jean de Bonnefon je napisal v svojem listu »Jurnale" v Parizu avtentično poročilo o umoru srbskega kralja Aleksandra in kraljice Drage. On opisuje usodni dogodek na podlagi doslej neobjavljenih dokumentih, ki so jih po končanem umoru napisali in podpisali sami zarotniki. Iz objavljenih dokumentov posnamemo sledeče detajle. Gostilna, kjer so se zbirali zarotniki, se imenuje »pri belem orlu". Usodnega večera so se tam sešli častniki, 26 teh je odšlo proti kraljevskemu dvoru, drugi so se pa vrnili
Zato pa ne preostaja nič drugega, kakor prositi naše dramatike, naj pišejo tudi vesele stvari. To bi bilo pri nas tem koristneje, ker je naša dramska literatura vražji vieux jeu. — Tako Vojnovič.
In v št. 26. »Hrvatske pozornice" či-tamo sledečo Zojnovičevo opazko:
» ... menda niste opazili, da smo slavni »E le k tre" (tragedije H. pl. Hof-mannsthala) posvetili skoraj vso 24. štev. Hrvatske pozornice." A vendar je bilo gledališče napol prazno! Vse zaman! Niti prekrasno igranje, niti reklama, niti iskrene hvale celokupnega časopisja ne zamorejo ničesar proti indiferenciji Zagrebčanov proti drami. Taka je žalostna resnica torej povsod, a vendar je pri nas pest kričačev noče videti. Ti ljudje govoričijo in pisarijo, kakor bi živeli na mesecu, ne pa v Ljubljani, kjer je občinstvo natančno tako, kakor v Berolinu, na Dunaju, v Zagrebu in drugod.	A.	K-
Moderna bibilijoteka. Kot 14. številka Moderne biblijoteke, ki jo izdaja Mate Malinar v Samoboru, so izšle lepe ln hu-morapolne novele češkega pisatelja Svato-pluka Čeha. — Letna naročnina na Moderno biblijoteko znaša za 12 knjig 12 K Naročila sprejema »Moderna biblijo-teka" v Samoboru pri Zagrebu.
v vojašnice. Vse štiri ulice, ki vodijo do konaka, so zasedli bataljoni vojaštva, dve baterije artelerije so bile postirane pred ruskim poslaništvom, a tudi stanovanja vseh ministrov so bila blokirana. Častniki so se približali malim vratom, ki jih je oni večer službujoči častnik pozabil zakleniti. Šli so po dvorišču, kjer jih ustavi dvorni žandar, najprej so ga hoteli pregovoriti, a ker je hotel alarmirati stražo, so ga zagrabili, zamašili mu usta, eden častnikov pa mu v tem trenutku prestreli glavo. S tem je bil dan znak! Častniki so udrli proti vhodu v kraljevo stanovanje, ki bi moral biti po dogovoru odprt ... a bil je zaprt. Polkovnik Navmovič, ki je bil tudi v zvezi z zarotniki, je hotel namreč opiti stražnika, da bi mu potem izvabil ključ, a imel je nesrečo, da se je opijanil sam in s stražnikom zaspal v stražnici. Toda zarotnikov to ni oviralo, imeli so s seboj dinamit in v trenutku so bila razbita vrata. Navmoviča in stražnika je prebudila eksplozija, prihitela sta do vrat
—	ali dva strela in padla sta. Ali kako to, da kralj in kraljica nista čula strelov in alarmirala posadko! Zarotniki so bili na to pripravljeni in nasuli so v kraljevo večerjo narkotično uspavalo, ker so hoteli umoriti kraljevski par v snu. Pri eksploziji vrat je bilo ranjenih tudi par zarotnikov. Koncu hodnika zastavi zarotnikom pot star stražnik, verno udan Obrenovičem, nameri puško ali že je ležal mrtev. — V tem hrupu sta se kralj in kraljica prebudila — in takoj sta slutila, kaj se godi, objela sta se, postavila se v kot pri prvem oknu v spalnici, oba sta držala v roki napete revolverje.
V	tem trenutku pridero v sobo zarotniki, a v temi ne zapazijo kraljevskega para, ker sta se skrila za gardinami. Preiskali so vse bližnje sobe, razbijali pohištvo in popolnoma demolirali kraljevsko stanovanje; razbili so celo krojaški model, ki so ga našli v kraljičinem budoarju! — Iskali so kraljevski par, a našli ga niso; šli so zopet na hodnik, kjer so se posvetovali, polkovnik Mašin gre še enkrat v spalnico, a ne najde ničesar... Tedaj se zasliši ropot težkih topov na pesku dvorskega perivoja. Kraljica Draga, ki je mislila, da prihaja njen polk iz Banjice, ki ga je avizirala že oni dan in mu naročila, da mora takoj v Belgrad, da reši kraljevski par in monarhijo — hotela je, da preseneti zarotnike v trenutku, ko so se najmanj nadjali, je odprla okno in začela kričati: »Tukaj sva, semkaj ...“ Odgovor — smeh in psovke vojakov! Zmotila se je . . . ni bil to nji udani polk, zastavili so ga na potu, pred konakom so bili vojaki, ki so imeli nalog v slučaju odpora naskočiti konak. Zarotniki so čuli kraljičine klice in udrli v sobo, kralj, ki je bil še omamljen vsled narkoza je čepel pri oknu; kraljica pa, skoro gola, je stala ponosna, lepa, „da bi mogla premagati svojega največjega sovražnika" (kot so izjavili pozneje zarotniki), s svojim telesom je zakrivala svojega soproga, njene razprte roke branijo kralja ... a nje predrzni in ukazujoči pogled je izzival zarotnike, ki stopijo korak naprej in streli zadone — kralj zakriči in pade, kraljica Draga omahne mrtva . . . zarotniki planejo preko mrtve kraljice, zagrabijo truplo mladega kralja in ga spuste skozi okno vojakom, ki so stali v parku. — To je avtentično in dokumentarno poročilo o umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage, ki ga poročamo na podlagi razkritij Jeana Bonne-fona; a o dogodkih, ki so se godili v isti noči v Belgradu v stanovanjih ministrov, o umoru kraljičinih bratov poročnikov Lunje-viča, poročamo prihodnjič.
Bolezen župana Luegerja. Položaj je v -zadnjih urah jako kritičen, zadnjo noč je spal jako slabo, neprestano vzdihuje, vbrizgali so mu morfija, da bi mogel zaspati; temperatura znaša 36° 2’ žila 86.; največja nevarnost mu preti vsled radi neredne funk-9^. Primarij dr. Pupovac je konšta-tiral, da se mu vedno slabšajo moči, da ni nobenega upanja več, da bi Lueger ozdravil in da se bliža dolgi in trpljenja polni boj svojemu koncu,
_ Babilonsko ljubavno pismo. Znani asiri-jolog na berlinskem vseučilišču Friedrich De-disch priobčuje ljubavno pismo, ki ga je nase/med izkopinami v Giparu, staro je do fKC ‘*t. m napisano lepo na okrašeni raDiici, v tem pismu govori neki zaliublie-™eC-- SDV°,jernu i.dealu; naslovil je pismo: Moji Bibi gmiil Marduku! Naj te čuvata Samas in Mardok večno v življenju! Kako se počutiš, piši mi! Bil sem v Babilonu, a tebe nisem videl! Bil sem popolnoma uni-cen! Piši mi, kdaj se vrneš, da mi napočijo zoPet srečni dnevi! Bodi samo moja!" Tako
c?^limd-^tritisočimi leti pisali zaljubljenci svoj m idealom, a nam se vidi, da ni velike razlike med tem pismom in ljubavnimi izbruhi današnje dobe. Torej na tem svetu ni vse nestalno ... ljubavna pisma ostanejo vedno enaka.
, . Proces Tarnovska Pred beneškim porotnim sodiščem se le dne 4 marca začela obravnava proti grofici TarnoVski in njenim sokrivcem radi dne 4. sept, 1907 izvršenega umora ruskega grofa Komarovskega. Obtožnica dolži Naumova zločina umora. Tar-
novsko in odvetnika Prilukova, ki sta zasnovala umor, da bi se polastila zavarovalne police v znesku 500,000 frankov, sobarico Perrier pa kot soudeleženko pri umoru. Današnja obravnava ni trajala dolgo; takoj po zaprisegi porotnikov in napovedi gene-ralij je bila obravnava preložena. Zanimanje za obravnavo je bilo velikansko, prispelo je od vseh strani polno tujcev in časniških poročevalcev. — Grofica Tarnovska je spala dan pred obravnavo jako slabo, hodila je nemirno po svoji celici, zjutraj je tožila o glavobolu in astmi; ob sedmih je končala svojo toaleto in vojaki so jo odpeljali v gondoli na sodišče, poprej so že odpeljali hišino Perrier. Prostor pred sodiščem je bil napolnjen z velikansko množico ljudi, ki so jo morali vzdrževati v redu vojaki in policija, Perrier je majhne, suhe postave, pred obrazom si je držala boo, stekla je hitro v sodno palačo, a grofica Tarnovska je stopala ponosno, ko pa je stopila na prag sodne dalače, si je pokrila z obema rokama obraz. — Popoldne se je razprava nada-ljeva, prečitana je bila obtožnica. Naumov je jokal, a Tarnovska jo je mirno poslušala in niti zganila se ni, ko jo je predsednik dolžil komplota. O zanimivi obravnavi bomo prinašali poročila.
Iz slovenskih krcgev.
Trst.
Shod delavcev c. kr. javnih skladišč.
V	nedeljo, dne 6. t. 1., pričenši ob 9. uri predpoludne. se je v gledališčni dvori »Narodnega doma" v Trstu, vršil shod delavcev c. kr. javnih skladišč, ki ga je bila sklicala »Narodna delavska organizacija" v namen protesta proti zapostavljanju slovenskih delavcev pri najemanju delavskih moči v novi prosti luki pri sv. Andreju v Trstu.
Ker so pa koraki „N. D. O." še pred shodom dovedli do zmage, je, takorekoč glavni namen odpadel.
Shod je bil mnogoštevilno obiskan. Predsedoval je shodu podpredsednik »N. D. O." tov. Kranjc, ki je po kratkem nagovoru podelil besedo referentu dr. Josipu Mandiču.
Le ta je poslušalcem poročil, da koraki »N. D. O." v obrambo pravic slovenskih delavcev do dela v novi prosti luki pri sv. Andreju niso ostali brezvspešni, in da se je vendar doseglo, da bodo tudi slovenski delavci imeli v novi prosti luki pravico do dela, do zaslužka.
Govoril je za tem dr. FranBrnčič, ki je povedal o vseh korakih, ki jih je odbor »N. D. O." storil zato, da bo slovenski delavec vzet v poštev pri oddajanju dela v prosti luki, in kako sta prej skušala ravnatelj javnih skladišč Minas in Polak absolutno izključiti od dela v prosti luki vse slovenske delavec, Sestavila sta bila tajno, ne da bi bil c. kr. namestnik za to vedel, listo delavcev, ki naj bi prvi in edini imeli pravico delati v novi prosti luki. Iz te liste je bil izključen vsak Slovenec, dočim so takoj prvi dan, ko je bila nova prosta luka otvorjena, delali tam celo regnikoli. Depu-taciji »N. D. 0.“, ki je bila šla tozadevno k njemu, je c. kr. namestnik princ Hohen-lohe pod častno besedo zatrdil, da se je to zgodilo, ne da bi on vedel in proti njegovemu ukazu ter da bo poskusil, da se tej stvari pride v okom.
Dal je bil na to ukaz Minasu, naj se da dela tudi slovenskim delavcem. A vse je bilo zaman: slovenski delavci so hodili ves teden čakat dela v novo prosto luko, a tam so se jim le posmehovali.
Ko je šla zopet deputacija »N. D. O." k njemu pretestirat proti temu, je c. kr. namestnik takoj pozval k sebi Minasa in mu 1am v obraz in vpričo deputacije povedal, da je to krivica, ter mu vkazal, naj v najkrajšem času to stvar uredi.
In res je Minas za tem takoj sestavil drugo listo delavcev, v katero je — po al-fabetičnem redu — vpisanih poleg prejšnjih 150 laških in socijalno-demokratičnih, še 64 naših slovenskih delavcev.
»Za ta naš vspeh — je dejal govornik — se pa imamo zahvaliti edino le gospodu c. kr. namestniku princu Hohenlohe." (Seveda, zato, ker je ta gospod princ vendar enkrat storil svojo presneto dolžnost. Op. dopisnika.)
Na to je govoril drž. posl. g. dr. O. R y b k r, ki je povdarjal, kako se mora Slovenec v Trstu boriti za vsako mrvico kruha, dočim so regnikoli iz Italije vedno in povsod protežirani.
Govoril je na kratko še tovariš Kranjc, na kar je dr. J. Mandič predlagal, naj se vzame na znanje, da se je vendar priznala slovenskim delavcem pravica do dela v novi prosti luki. »Če bi ne bili dosegli, kar smo zahtevali — je dejal govornik — bili bi šli danes vsi skupaj pred palačo namestnika, da nas vidi, koliko nas je, ki zahtevamo kruha od njih, ki nam ga morajo dati. Ker smo pa dosegli, kar smo hoteli, nam tega ni treba!"
In s tem je bil shod zaključen.
Predavanje prof. dr. Ilešiča. Po shodu »N. D. O." je v nedeljo predpoludne v gledališčni dvorani »Narodnega doma" v Trstu", ki je bila nabito polna občinstva vseh slojev, prof. dr. Fr. Ilešič, prišedši iz Ljubljane, predaval o francoski (Napoleonovi) dobi v naših 6 deželah in o dobi revolucije 1. 1848.
Maribor.
Slovensko gledališče v Mariboru. (Drugo gostovanje članov dež. gled. ljuljanskega g. Povheta in gdč. Thalerjeve.) V nedeljo, 6. sušca t. 1. se je igrala »Šivilja", burka s petjem v štirih dejanjih. Spisal Ljudevit Held, poslovenil * * * — Naša slovenska umetnika iz Ljubljane, g. Povhe in gdč. Thalerjeva sta nam podala ta večer pravi umetniški užitek.
Posebno je ugajal duet Pikolo iz »Valčeko-vega čara", »Prašaj svitle milijone", kuplet g. Pavheta »Na južnem kolodvoru... in drugi. Krasen, čisti sopran gdč. Thalerjeve in prijeten bariton g. Pavheta je občinstvo tako navdušil, da je s ploskanjem in glasnimi vzkliki obsipalo draga nam gosta. Sploh je celi večer veljal le njima, zakaj občinstvo, ki je radi nju napolnilo dvorano, bi ju najraje nosilo na rokah.
Pevske točke je orkester zelo sigurno spremljal, med dejanji pa igral naravnost krasne, koncertne komade, za kar gre vsa čast vodju g. Koudečki.
Na Jožefovo, 19. trn. pa se uprizori »Svetinova hči", igrokaz v treh dejanjih.
Podpora. Namestništvo v Gradcu je dovolilo političnemu okraju Maribor 201 q živinske soli, da se razdeli med prebivalstvo, ki je prizadeto po suši. Dovolilo je tudi naknadno še 600 K za po toči poškodovane za sodnji okraj Sv. Lenart v Slov. goricah.
Makole. Dne 21. svečana je izginil 8 let stari Janez Klejnšek, sin želarja Jakoba Klajnšek. Hodil je v I. razred ljudske šole v Makolah. Sumi se, da je padel v potok in utonil, ker so našli drugi dan njegovo šolsko torbo v potoku, dasi trupla ni nikjer.
C
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda!
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin.
Kupijo se stari umetniški časopisi n. pr.: »Megendorfer Blatter", »Jugend", »Moderne Kunst", Simplicissimus" etc.
Ponudbe pod: »L. L. 1000“ na uprav-ništvo »Jutra".
Gospodična sprejme službo kot prodajalka v tobakarni ali pekariji. — Nastopi takoj. Ponudbe do 15. t. m. pod »F. L. 123", Ljubljana, poštno ležeče.
Išče se mesečna soba, eleg. opremljena z veliko pisalno mizo in popolnoma sepa-riranim uhodom iz hodnika.
Ponudbe z navedbo cen na upravništvo »Jutro" do 15.t. m. pod šifro »Sredi mesta".
Reven visokošolec sprejme poučevanje učencev gimnazije. Ponudbe pod »Reven* na upravo »Jutra*.
Stanovanje se odda za majev termin. Praša se v Spodnji Šiški št. 156, ali pa v gostilni »Novi Vodmat" št. 16.
Krepak učenec se sprejme v neko tukajšnjo trgovino. Kje, pove iz prijaznosti uredništvo »Jutra*.
Pomožni pisar, pomočnik sprejme takoj primerno nočno ali dnevno službo sluge, oziroma pisarja itd. pri podjetju, časniku, zavodu. Ponudbe pod »Mr. 165, Sp. Šiška.
Gostilna „Pri panju"
Vegova ulica št. 10
se priporoča za mnogobrojen obisk
lastnik Leonardo Galante
ima najboljše pijače; dobiva se izboren »pelinkovac*, goriška, istrska in dalmatinska vina po najnižji ceni.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Elam trg štev. 5.
Največja zaloga in izbira oblek za gospode in dečke, športnih oblek, površnikov, dežnih plaščev in zimskih sukenj.
Obleke In površniki, kakor tndi damski kostumi se Izdelujejo po meri in najnovejšem kroju.
Na zahtevanje se pošilja na izbiro tudi brez povzetja. — V zalogi so vedno najmodernejše damske obleko.
J ako nizke con©.
O. Bernatovič.
22 Underwood 22
Vsi dosedanji moderni najboljši pisalni stroji so ponaredili Underwood. Nebroj odličnih priznanj na raz= polago. Zahtevajte cenik in stroj na poizkušnjo.
Ivan Perko, Ljubljana, Mestni trg 8.
Zastopnik za Kranjsko.	j6/5
	n	3 i i H H s H		M
				
ki varujejo svoje čevlje pred pokanjem in trganjem rabijo edino samo
Jurjevo čistilo (kremo)
ki je v svoji dobroti gotovo nedosegljivo.
Dobiva se povsod.
3/10—1
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Dementi glede nakupa sandžaka Novi Pazar.
Bel gr a d 7, nlarca. Srbska vlada de-mentira vesti, da se pogaja s Turško glede nakupa ozir. najema sandžaka Novi Pazar.
Francosko marokanska pogodba.
Par iz, 7. marca. Minister zunanjih del Pichon in poslanik marokanski El Mokri sta podpisala včeraj francosko marokansko pogodbo na podlagi dosedanjih pogajanj.
Obiski balkanskih vladarjev v Petrogradu.
Petrograd 7. marca. Tu se demen-tirajo vesti, da obiščeta črnogorski knez Ni-kita in rumunski prestolonaslednik carja.
Ker je naš dopisnik na Dunaju nenadoma obolel, nam ni mogel nocoj telefo-nično poročati o najnovejših dogodkih. Za jutri smo brzojavno preskrbeli namestnika, da bo stvar v redu. Za danes naj c. čita-telji oproste.
Ivan Soklič
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
priporoča cenj. učiteljstvu svojo veliko in bogato zalogo 12—3
II
ie, peres itd.
vse po najnižjih cenah.
■
a
se v
I I
n
po 4 vinage.
„ J utro“
se prodaja po 4 vinarje v naslednjih ljubljanskih tobakarnah:
Dolenc Jerica, Prešernova ulica. Šubic Evgenija, Hotel „Union“. Piclller f., Kongresni trg. Šešark Fran, Šelenburgova ulica. Treo .1 rili jan, Sv. Petra cesta. Zupančič Ivana, Kolodvorska ul. Kanc Albina, Sv. Petra cesta. Velkavrh, Sv. Jakoba trg.
Blaž M., Dunajska cesta, llšeničnik, Židovska ulica. Blaznik, Stari trg.
Kleindienst, Jurčičev trg. Kuštrin A., Breg.
Bizjak, Gosposka ulica.
FucllS Marija, Marije Terezije c. Elsner M., Kopitarjeva ulica. Sušnik Z., Rimska cesta. Podboj 7j., Sv. Petra cesta. Mrzlikar, Sodnijska ulica.
Koši!' Jul., Hilšerjeva ulica. Franzot, Šiška.
Kušar, Sv. Petra cesta.
Kotnik F., šiška.
V	prihodnjih številkah priobčimo tobakarne iz drugih krajev, kjer se prodaja ,,Jutro“.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
Ljubljana, Sv. Petra cesta
priporoča kipe: Gregorčič (Repičev) 42 cm visok, Prešeren, 45 cm visok, po 8 K; Vodnik (Zajčev), 42 cm visok, 15/5	po	7	K.
Slike: Prešeren, Gregorčič, Levstik, Jurčič, Strossinayer. Cena z okvirjem po 22 K.
I/mJ f in okusno pijačo daje le dr. * ■ pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom „SLADIN“! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem.
Moč!
S tem prihranite 50°/o na denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczija v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko.
7dmvip f resno obvestilo po-tilll dvjc. potrjujejo mnogo-
b r o j n a priznalna pisma.
50°/o prihranka! štaSfso'*
Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči!
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljublani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
I urar in trgovec, Ljubljana
f Delničar In zastopnik švicarskih tovarn „Unlon“ v Biclu In Ocnovl.
A. Rasberger, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7
■	—---(pri Maliču, nasproti glavne pošto). —-■■■■- ——-j.
Jajvečjn zaloga modernih godbenih uutomatov, električnih klavirjev, gramofonov, plošč, in drugih potrebščin.
Dvojni
dohodek
GRAMONELLA
Najnovejši automat na utež.
Dvojni
užitek
Igra na klavir z mandolino, veliki in mali boben, činela, triangel in posebnim ksilofonom. Zraven tega ima
„ s„oi *»«n	GRAMOFON.	4/.0-,
Ta automat se v najkrajšem času sam izplačo. Moderni gramofoni z automatom po nizkih cenah. Vse blago je brez konkurence, bodisi v konstrukciji ali v ceni. Prodaja se pod polno garancijo. Vse gramofonske plošče se dobijo pri meni samo garantirano nove. Prodajam na ugodne obroke. Vsa popravila vsakovrstnih mehaničnih godbenih strojev, automatov in gramofonov se izvršijo natančno in ceno.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
Priporočamo
• n......imun nun...11 nun n  ......................
MiiiiiiuuuiiiiiMiiiiiiiiuiuimiiiiiuiiiiiininuniHiMiniiiiiuiiimmiuiiuiM«   iiuiiiiiuhuiiiiiim
MIUIIUIIIIIUIIIIUIIIIIIIIUUIIIIIIIIMIIIIIIUIIUIIIIIUUIIIIUUUIIUIIIIIIIIIIIIIIIM
te
2/10-1
Delniška glavnica: K 3,000.000.
9/10—1
Rezervni fond: K 350.000.
lanska kreditna banka v Ljubi:
Stritarjeva, ulica štev. S.
^	Podružnice	v	Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 12 |o.