128
To m ono.
Potem se nadaljuje dialog. Večer je pred izhodom Izraelcev iz sužnosti. V deželi Gesen je zbrana izraelska družina okrog velikonočnega jagnjeta, katero so bili zaklali po postavi Mozesovi. Petje družinskega očeta se menjava s petjem otrok; vmes pa odmevajo žalostni glasovi egiptovskega ljudstva, ki plaka za pomorjenimi prvorojenci:
Noč strahovita, noč neusmiljena! Roka srdita, roka nemiljena k nam je pridrla, kruto zatrla mladi naš rod!
Ta del zaključuje zbor deklic s hvalno pesmijo Bogu, ki je pravičen sodnik, šiba trinogom in dobroten oče zatirancem!
Zadnji del je „Prehod Izraelcev skozi Rdeče morje" („Eks." XIII. 21—22; XIV. 2—28; XV. 9). Dejanje se vrši na izraelskem taborišču, nasproti Belse-fonu, med puščavo in morjem. Jutro svita. Ljudstvo še spi pod šotori. Mozes gleda vzhajajoče solnce in premišlja mirno srečo v deželi madianski. Kar se začuje hrup Egipčanov, ki pridreve za Izraelci. V poltihem koru razlagajo svoj hudobni naklep: planiti nad Hebrejce in jih pokončati. Toda Jehovov glas dvigne kvišku Mozesa in mu zapove, naj iztegne svojo roko nad vodami. Hrup Egipčanov postaja vedno bližji, vedno silnejši. Ljudstvo v šotorih se prestrašeno zdrami in vpije k Mozesu za pomoč. Mozes potolaži ljudstvo, iztegne roko nad morjem, vode se razmaknejo kakor zidovi na dve strani — in Izraelci gredo zmagoviti skozi Rdeče morje. . . . Egipčani so v tem dospeli do bregov. Faraon zapove: „Naprej za Izraelci!" Res udarijo za njimi, a valovi se zopet zgrnejo in pogoltnejo sovrage izvoljenega ljudstva. Z one obali pa, kamor so se rešili Izraelci, se začuje sklepni hvalni spev, poveličujoč vsemogočnost božjo. Zapoje ga Marija, sestra Aro-nova, in enoglasno orijo za njo z gromovitim, zmagoslavnim navdušenjem vsa grla:
Kdo še nad ljudstvom božjim zmaguje? V strahu so Edoma slavni sinovi, Moab podaja vse m6Či njegovi —
Bog naš najvišji na veke kraljuje!
To je libreto. O glasbeni prireditvi.nam kaj napiši strokovnjak! A lahko si mislimo: Ta libreto, že po svoji vsebini tako dramatično pretresljiv, a po obliki poln raznovrstnosti v ritmu, verzih, strofah, ta libreto — pa v rokah takega glasbenega orjaka, kakršnega pozna umetniški svet v Perosiju že iz njegovih oratorijev! .... Milanski „L Osservatore Cattolico", po katerem smo posneli te vrste in ki je priobčil natančno, strokovnjaško kritiko o tem „remek-delu" glasbene umetnosti, pravi, da se je Perosi v „Mozesu" izkazal dovršenega umetnika zlasti v instrumentalni glasbi, umetnika, da mu ga ni enakega med sedaj živečimi glasbeniki; v vokalnem delu pa da ni nič manj občudovanja vreden. V svoji celoti je po dotični oceni skladba kratkomalo nekaj izrednega, ponositega — „un insieme superbo, attra-entissimo"!                                                Dr. M. O.
Pomorska trgovina. Trgovska svetovna mornarica se je v devetnajstem stoletju mogočno razvila. V naslednjem pregledu podajemo število ton:
Leta :	Parnikov :	Jadrnic :	Skupaj:
1816	1.500	3,415.100	3,416.600
1830	30.200	4,016.000	4,046.200
1840	97.000	4,556.000	4,653.000
1850	216.800	6,983.900	7,200.700
1860	764.600	10,712.000	11,476.600
1870	1,709.100	12,352.600	14,061.700
1880	4,745.700	13,267.500	18,013.200
1890	8,286.747	10,540.051	18,826.798
1900	13,465.300	8,205.100	21,670.400
Napredek posameznih držav je sledeči;
Angleška trgovska mornarica se je povečala za 7%, nemška za 16%, ameriška za 22%, francoska za 8%, norveška za 14%. Napredek avstrijsko-ogrske trgovske mornarice pa je bil sledeči:
Leta:    Parnikov::            Jadrnic:
število    ton      število    ton
32	13.200	505	158.600
74	49.000	574	266.600
75	62.100	461	221.300
71	83.300	190	103.000
107	133.300	119	62.000
142	230.800	42	24.200
L. 1900. je bilo treba za te avstrijsko-ogrske ladje 184 poveljnikov, 368 častnikov in 4130 mornarjev. Iz teh številk se vidi tudi, kako parnik izpodriva jadrnice, odkar se je splošno uvedel Resslov vijak.