Medij Mestne obilne Ptuj. leto XVII. itewlka 3, ISSN 1318-8550 cena 0.42 EUR. poitmna pihana pri poiti 2250 Ptuj
Predstavljamo uspešno m ^^^ Januarja 2011 manj bre2j|||| Za boljše medsosedske in medgeneracijskei^M^^
Rziot-era pevtsKl^rni^mj^
31. MAREC / SUSEC 2011
RETROSPEKTIVA PRIREDITVE
Tudi letošnje kurentovanje kurentovanje presežkov
Letošnje kurentovanje je potekalo med 26. februarjem in 8. marcem. Ponovno je bilo posebno predvsem za nas Ptujčane, ki nam ta čas pomeni neki »drug« svet. Najbolj pričakovan in obiskan dogodek je bila mednarodna etnografska povorka, ki si jo je po podatkih organizatorjev ogledalo več kot 60.000 obiskovalcev (lani enako število), nastopilo je okrog 3000 likov in mask. Skupaj je nastopilo 98 skupin (lani 100), od tega 30 etnografskih skupin in 14 (lani 10) mednarodnih skupin iz 8 držav. Sama povorka je trajala natanko dve uri in pol, množica ljudi pa je z zanimanjem pozdravila vsako skupino. Tako kot vsako leto gre velik minus gostinski in drugi ponudbi, ki bi se morala odvijati vzporedno s po-vorko.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
26. februarja se je uradno začelo 51. kurentovanje s tradicionalno povorko slovenskih pustnih likov. Kot prva nastopajoča skupina so se predstavili kopjaši, ki so tudi redni spremljevalci letošnjega princa, za njimi pa se je zvrstilo kar 33 etnografskih skupin s 1500 liki in maskami. Posebno pozornost so letos na Ptuj prinesli laufarji iz Cerknega, ki skoraj nikoli ne zapustijo svojega avtohtonega okolja. Na Ptuj so tako prišli po skoraj tridesetih letih, v čast 20. obletnice FECC Slovenija.
Letošnji princ karnevala Janez Golc, plemeniti baron Jakob Breuner Markovski, je ponovno potrdil poslanstvo princev. Njegova komunikativnost nas je očarala na vsakem koraku.
Na fotografiji zvončarji - Matulji Hrvaška. Sicer pa je na povorki nastopilo 14 skupin iz Avstrije, Belgije, Madžarske, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Srbije ter Bolgarije.
Terme Ptuj so letos prvič sodelovale s skupino Rimljani (na fotografiji). Vstop v 51. tradicionalno kurentovanje je že drugič odprl Art karneval, dogodek, ki ga po naročilu MO Ptuj organizira društvo Arsana. Letos sta se odvila dva dogodka: glasbeno-kabaretna predstava italijanskih umetnikov iz Lucce in koncert svetovno znanega Tria Čajkovski iz Moskve.
Na nedeljski povorki je nastopilo 700 kurentov, kar pomeni, da se je slišalo kar 3500 zvoncev. Prvič pa se je predstavil nekaj metrski kurent, imenovan Korant velikan, iz Društva Spodnja in Zgornja Gorica
(Se nadaljuje na strani 31)
2 ■ //tt/'-ff/>
UVODNIK
31. MAREC / SUSEC 2011
Kurentovanje - svetovni Art & Heritage Carnival
Kurentovanje 2011 smo napovedali kot most med jubilejnim 50. Kurentovanjem in Art & Heritage Carnival 2012, v katerem je Ptuj partnersko mesto EPK. Kljub realno manjšemu proračunu verjamem, da smo uspeli z organizacijskimi prijemi in čisto energijo zagotoviti uresničitev pričakovanja, da je bilo tudi letošnje kurentovanje kurentovanje presežkov.
Uradni in neuradni podatki namreč kažejo, da smo z več kot 130 prireditvami javnega pomena, na katerih je sodelovalo več kot 12.000 udeležencev iz desetih držav, na petih EtnoFest povorkah v starem mestnem jedru Ptuja in šestih v avtohtonem okolju, vrhunskih kulturno-umetniških dogodkih, vsakodnevnih prikazih tradicionalnih pustnih likov in mask po programskih sklopih na trgih Ptuja, dobrodelnih prireditvah državnega pomena, vrhunsko zabavo v karnevalski dvorani, promocijo Ptuja in kurentovanja v Sloveniji in tujini itn., upravičili naziv "Ptuj - slovenska pustna prestolnica in evropsko karnevalsko mesto ", kar smo obeležili tudi z 20. obletnico članstva Ptuja in Slovenije v FECC. Predvsem pa smo udejanjili letošnji slogan "Kurent zlo odganja, čisto energijo naznanja", na kar smo izredno ponosni. Toliko pozitivne energije je bilo vložene v organizacijo prireditev in zaznanih toliko pozitivnih odzivov na prireditve, da sem res zelo zadovoljen.
Zadnjih dvajset let v različnih vlogah aktivno soustvarjam kurentovanje na Ptuju in ocenjujem, da je dosedanji koncept z letošnjim dosegel vrhunec. V času Kurentovanja 2011 je bilo posebej lepo biti Ptujčan, Slovenec in Evropejec na Ptuju.
Magična moč kurenta, pustne tradicije in dediščine ter karnevalskega duha, kar je pod-stat kurentovanja, je v izjemni ambientalni okvir našega mesta in okolja pritegnila okrog 150.000 obiskovalcev, kar je potrditev, da je največja kulturno-turistična prireditev javnega pomena v domačem in širšem prostoru.
Letošnje kurentovanje je bilo tudi že del projekta Art & Heritage Carnival - partnerstva Ptuja v evropski prestolnici kulture 2012, katerega vrhunec bo ideja župana "Medcelinsko srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask na Ptuju" iz vseh celin sveta, kar bo edinstveni dogodek v svetovni karnevalski zgodovini.
Skupaj z županom, ki je potrdil, da kurenta ne nosi na sebi, ampak v sebi, s princi karnevala in organizacijsko ekipo, ki se jim zahvaljujem za vložene velike napore pri organizaciji letošnjega kurentovanja, se veselimo tega novega izziva.
Branko Brumen,
vodja Kurentovanja 2011 in predsednik FECC Slovenija
MISEL MESECA
»Preteklost ni nekaj, kar je minilo in se nas več ne tiče, je zakladnica človeštva, od koder se iz časa v čas zliva bogastvo, ki je iznad ekonomskih kategorij vrednosti in cene. «
SPREHOD PO VSEBINI
Župan sprejel Dejana Zavca, svetovnega prvaka
Sprejem Milana Kneževiča
Varnostni sosvet v novi sestavi
Koristne informacije o parkiranju in sodnih taksah
Dobrote slovenskih kmetij 2011
Predstavljamo uspešno ptujsko podjetje Zaščita
Obisk tovarne Kmetijske mehanizacije Vogel Noot
Januarja 2011 manj brezposelnih ter več zaposlovanja kot leto prej
Za boljše medsosedske in medgeneracijske odnose
Svetla točka: ekološki otok na Panonski ulici 5
Geopolitika Ptujčana in svetovljana Larisa Gaiserja
Poslovil se je Franc Muzek Jazz in knjige
Dela Romana Zela v Miheličevi galeriji
Drugi roman Romane Potočnik
V Mestnem gledališču Ptuj premiera Mutasti Natakar
Nova premiera Sus teatra
Na Ptuju nova glasbena šola
Aktualna in uporabna znanja v Centru vseživljenjskega učenja
Grajenski ekošolarji smo »posvojili« del potoka Grajena
Fizioterapevtski zavod Mojca
Alternativno reševanje sporov v zdravstvu
Pestro mednarodno delo ptujskega Povoda
Ptujčan Andrej Čuš postal predsednik Slovenske demokratske mladine (SDM)
Največja humanitarna akcija soroptimistk doslej - za nakup mamografa
6. dobrodelna Obarjada
Defibrilator na ptujskem Mestnem stadionu
141. redni letni občni zbor PGD Ptuj
Dve zlati in ena srebrna medalja z državnega prvenstva v low kicku
Združevanje športa invalidov s športom neinvalidov v društvu Most
Ptujski rokomet tudi uradno dobil veteransko ekipo
4 4
6
6 7
12
13
14
15
15
16 17
17
18 18
19
20 20
21
22 22
23
24
24
25
26
26
27
28 28 29
Naslovnica: Skupinska maska Žabja svatba, 1. mesto na povorki Foto: Staša Cafuta
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares. Sodelavke: Staša Cafuta, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja pri-
spevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica@gmail.com. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
/fiff/fff/f
3
31. MAREC / SUSEC 2011
IZ MESTNE HISE
Župan sprejel Dejana Zavca, svetovnega prvaka
Slovenec leta, športnik leta, osebnost leta, najboljši športnik, prejemnik Bloudkove nagrade
Ce kdo, je to zagotovo Dejan, ki si je minulo leto te nazive resnično zaslužil in verjetno bi lahko na prste ene roke prešteli vse tiste, ki se z zgoraj zapisanim ne bi strinjali. Čeprav se je na podelitvi nagrade za Slovenca leta Mr. Simpatikus nekoliko pošalil, da pa mora biti v naši državi resnično kriza, če ta naziv podelijo boksarju, je prav, da enkrat v ospredje stopi tudi majhen človek, Haložan, ki si je vse, kar danes ima, dobesedno prigaral z lastnimi rokami.
Bronja Habjanič
Dejan Zavec je že tretjič ubranil naslov svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF. Za svoj trud in trdo delo je lani prejel številne nagrade in nazive - Bloudkovo nagrado za leto 2010, postal je športnik leta 2010, Slovenec leta 2010, ime leta za april in september po izboru poslušalcev radijske postaje Val 202 in najboljši športnik Mestne občine Ptuj za leto 2010. Poslušalci Radia Ptuj so ga izglasovali za osebnost leta. Ob prazniku MO Ptuj bo Dejan prejel tudi najvišje občinsko priznanje - zlato plaketo.
Za izjemne dosežke mu je na sprejemu v Mestni hiši čestital tudi župan dr. Štefan Čelan, ki je Dejana sprejel pustnemu času primerno - v kurentovi opravi. Prvič pa si je masko kurenta nadel tudi Dejan in v njej prišel na sprejem. Spremljal ga je njegov prvi trener Ivan Pučko. »Prepri-
Foto: Staša Cafuta
čan sem, da se bo Dejan v zgodovino Ptuja zapisal s športnimi in tudi človeškimi vrednotami. Čez leta ga bomo postavljali ob bok tako velikim možem, kot je bil dr. Anton Trstenjak,« je na sprejemu povedal dr. Štefan Čelan.
Mogoče v širši slovenski javnosti še najbolj odmeva naziv za Slovenca leta. Med vsemi znanimi imeni, ki so se tudi tokrat pojavila v ožjem izboru, so ljudje, ki se v nacionalnih medijih tako ali drugače pojavljajo že vrsto let. Dejan dobiva svoj prostor šele v zadnjih nekaj letih, ko so tudi večji mediji spoznali velike razsežnosti njegovega trdo prigaranega uspeha. Res je, ime Slovenije se je po njegovi zaslugi v zadnjih letih tudi s pomočjo boksa, ki nikoli ni bil kaj dosti medijsko podprt, zapisovalo v velikih svetovnih medijskih mul-tinacionalkah. S tem je Dejan dokazal, da s(m)o lahko tudi majhni
Župan dr. Štefan Čelan je v kurentovi opravi v poročni dvorani sprejel Dejana Zavca, ki je na sprejem prav tako prišel našemljen v kurenta, tako da sta v uvodu skupaj poskakovala in zacingljala.
veliki, če se nekoliko pošalimo, in zlasti v minulem letu je Dejan po medijski prepoznavnosti in pojavljanju v tisku za seboj pustil tudi nekatera velika politična imena. Zakaj? Ker je preprosto vseskozi, ko je njegov uspeh strmo rasel, sam ostal na trdnih tleh - skromen, pošten, prijazen in pravičen. To pa so vrednote, ki jih v današnjih časih pogrešamo vsepovsod.
18. februar - še en pomemben mejnik v Dejanovi karieri
Svetovni boksarski prvak v vel-terski kategoriji po verziji IBF, ki je v 32 dvobojih dosegel 30
zmag, 17 z nokavtom, 1 poraz in 1 neodločen boj, je svoj naslov že tretjič uspešno ubranil 18. februarja v dvorani Stožice v Ljubljani, kjer je premagal Američana Paula Delgado, z vzdevkom »The Truth - Resnica«, ki je v dosedanji profesionalni karieri v 35 dvobojih nanizal 25 zmag (4 z nokavtom), doživel 9 porazov, enkrat pa se je njegov dvoboj končal neodločeno.
Ta dvoboj je bil za našega šam-piona izjemno pomemben, saj se mu je z njim povečala tudi prepoznavnost v ZDA. Njegova želja po odhodu preko oceana pa tako dobiva vse močnejša tla pod nogami.
Sprejem Milana Kneževiča, prejemnika Bloudkove nagrade
za leto 2010
Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, je 10. marca sprejel Milana Kneževiča, prejemnika Bloudkove nagrade za leto 2010. Na predlog Šahovske zveze Slovenije in Šahovskega društva Tehcenter Ptuj je Odbor za podelitev Bloudkovih priznanj, plaket in nagrad podelil Bloudkovo nagrado za leto 2010 za življenjsko delo in izjemen prispevek k razvoju športa v Sloveniji Milanu Kneževiču.
Brigita Tetičkovič
Milan Kneževič je pri svojih 70. letih še vedno zelo aktiven
Foto: Aleš Šprah
na številnih področjih. Vrsto let je opazno deloval v gospodar-
stvu in na področju bančništva. V osemdesetih je bil dva mandata minister za kmetijstvo, v tem obdobju je na Ptuj pripeljal tudi razstavo Dobrote slovenskih kmetij, največjo razstavo kulinarike v Sloveniji. V začetku ustanovitve Društva generala Maistra je bil predsednik iniciativnega odbora. Že nekaj let je predsednik Društva prijateljev Ptuja, prostovoljnega društva v Ljubljani živečih Ptujčanov, in
ambasador Združenja slovenskega reda vitezov vina.
Sprejema so se udeležili Silva Razlag, namestnica predsednika Odbora za podeljevanje Bloudkovih nagrad, Danilo Polajžer, predsednik Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, člani in častni člani Šahovskega društva Teh-center, sponzorji, s katerimi je v času predsedovanja Šahovskemu društvu Ptuj Milan Kneževič zelo dobro sodeloval, in San-
4 . //V™
IZ MESTNE HIŠE
31. MAREC / SUŠEC 2011
di Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj.
Župan mu je na sprejemu čestital in izročil veliko statuo Mestne občine Ptuj. Zahvalil se mu je za njegovo poslanstvo, animiranje športnikov in širše družbe, za uspehe ter promocijo športa in mesta Ptuj.
»Družba je celota in dogajanje na vseh njenih področjih je zelo pomembno, še bolj pomembni pa so tisti, ki pripomorejo k socialni koheziji, ki jo dandanes še kako potrebujemo. Milan Kneževič je s
Ponovno je prišel čas, ko zbiramo kandidature za princa pustnega karnevala - Kurentovanje na Ptuju, pri čemer se obračamo na predsednike društev, ki aktivno sodelujejo pri organizaciji in izvedbi te največje prireditve javnega pomena na Ptuju in v širšem prostoru.
Letos v jesen bomo na mar-tinovanju izbrali že 13. princa karnevala, ki postaja vse bolj prepoznaven lik in predstavnik pustno-karnevalskega dogajanja na Ptuju, v Sloveniji in v evropskem FECC-prostoru.
Naslednje leto bo Ptuj z Art & Heritage Carnival partner v EPK 2012, zato pri predlogih priča-
svojo požrtvovalnostjo in ljubeznijo do Ptuja nedvomno dokaz za to. V prihodnosti si želimo še več takšnih posameznikov,« je dejal župan.
Milan Kneževič se je zahvalil za sprejem in pozornost ter v kratkem nagovoru preletel najpomembnejša obdobja svojega življenja. Zaupal nam je, da je bil v srednješolskih časih, ko je obiskoval Gimnazijo Celje, najboljši smučarski skakalec, v času študija pa se je navdušil nad namiznim tenisom in leta 1963, ko
kujemo, da bo vaš kandidat zaslužen za ohranjanje, negovanje, razvoj in promocijo tradicionalnih pustnih likov in šeg ter karnevalov v slovenskem in mednarodnem karnevalskem prostoru ter bo obvladal vsaj en svetovni jezik.
Pozivamo vas, da nam pošljete svoje predloge kandidatov za princa karnevala 52. Kurentova-nja 2012 z obrazložitvijo na naslov Javne službe Ptuj, d. o. o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj, najkasneje do 30. maja 2011.
Svet princev karnevala in komisija bosta predloge obravnavala najkasneje do 30. junija 2011 in vas o odločitvi pisno obvestila.
Dr. Štefan Čelan,
župan MO Ptuj
ga je ljubezen pripeljala na Ptuj, na odprtem prvenstvu postal prvak v namiznem tenisu.
»Vedno sem bil in vedno bom Ptujčan, ponosen na mesto Ptuj. V svojem aktivnem družbenem življenju sem poskušal veliko narediti za Ptuj, mislim, da mi je uspelo. Seveda želim in bom to nalogo opravljal tudi v prihodnje,« je zaključil Milan Kne-ževič.
Silva Razlag, namestnica predsednika Odbora za podelitev Blo-udkovih priznanj, je povedala, da je vesela, da sta dve Bloudkovi
Alenka Bezjak
Obveščamo vas, da je v tokratni številki Uradnega vestnika objavljen Javni razpis za dodelitev državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Mestni občini Ptuj za leto 2011.
Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja kmetijstva in podeželja, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči - skupinske izjeme in po
Klavdija Petek
Že več let, natančneje od leta 2006, organizatorji različnih prireditev in dogodkov pripravljamo skupni poletni koledar prireditev in dogodkov Poletje na Ptuju. Iz publikacij zadnjih let, v katerih so bili zbrani dogodki v poletnih mesecih, je razvidno, da je duh ptujske ustvarjalnosti zelo bogat in širok. Ptuj je tudi v polnih pripravah na projekt Evropske prestolnice kulture 2012, kar se odraža tudi v vedno kakovostnejši in pestrejši ponudbi prireditev in dogodkov v mestu.
Ker želimo, da ostane izdaja publikacije koledar prireditev in dogodkov Poletje na Ptuju stalnica, bomo tudi v letošnjem letu
nagradi za leto 2010 prejela prav Ptujčana - Dejan Zavec in Milan Kneževič. Spomnila je, da je prvo Bloudkovo nagrado davnega leta 1975 prejel danes žal že pokojni Jože Štrafela iz Markovcev.
»V vseh 46-tih letih podeljevanja je le 19 športnikov, športnih klubov in društev ter športnih funkcionarjev s ptujskega območja prejelo Bloudkovo plaketo ali nagrado. Milan Kneževič je Bloudkovo plaketo prejel leta 1982, na Bloudkovo nagrado pa je čakal 28 let,« je še povedala Razlagova.
pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis za naslednje ukrepe: naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, pomoč za arondacijo, zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju, naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost, promocija in trženje proizvodov in storitev, izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja.
predstavili skupni program prireditev in dogodkov. V publikaciji bomo zajeli čas od 1. junija do 30. septembra 2011. Dodali bomo tudi večje prireditve in dogodke, ki so že tradicionalni in se bodo odvijali od 30. septembra do konca koledarskega leta.
Če imate namen organizirati dogodke in prireditve v navedenem terminu, vas prosimo, da nam pošljete izpolnjen obrazec z dogodki, da jih bomo dodali v zloženko. Rok za oddajo obrazca je torek, 12. april 2011.
Obrazec za vpis podatkov in dodatne informacije dobite pri Klavdiji Petek na elektronskem naslovu klavdija.petek@ptuj.si ali Alenki Rižner alenka.rizne-r@ptuj.si.
Branko Brumen,
predsednik FECC Slovenija
Jože Gašperšič,
predsednik Sveta princev karnevala
Milan Kneževič
Razpis za razvoj podeželja
Princ karnevala 2012 - javni poziv
Poletje na Ptuju 2011
/fiff/fff/t
5
31. MAREC / SUSEC 2011
IZ MESTNE HIŠE
Varnostni sosvet v novi sestavi
Varnostni sosvet se je v februarju sestal na prvi seji v novem mandatu. V skladu z usmeritvami je predsednik varnostnega sosveta župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, namestnik pa komandir Policijske postaje Ptuj Robert Munda. Novi člani v sosvetu so predstavniki vseh četrtnih skupnosti, drugi člani pa prihajajo iz Mestne občine Ptuj, zavodov, organizacij in društev.
Mag. Janez Merc
Varnostni sosvet je ocenil trende varnostnih pojavov v MO Ptuj, razpravljal o poročilu o delu v letu 2010, sprejel načrt dela za leto 2011, opredelil naloge za večjo varnost ob pustnih prireditvah ter se opredelil do nekaterih drugih aktualnih nalog.
Varnostni sosvet kot projekt partnerskega sodelovanja je bil ustanovljen leta 2003 na osnovi 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi in 21. čl. Zakona o policiji. Člani aktivno sodelujejo pri delu posvetovalnega telesa, dajejo pobude in predloge za reševanje varnostnih problemov, izvajajo naloge, ki so jih prostovoljno sprejeli, in delajo v korist splošne varnosti. Varnostni sosvet obravnava in analizira varnostne razmere s področja varnosti mladih, vandalizma, klasične kriminalitete, javnega reda in miru, varnosti v cestnem prometu, zaščite in reševanja ter druge varnostne problematike, predlaga ukrepe za zagotavljanje prijaznejšega in varnejšega življenja in bivalnega
okolja ter predlaga sporočila s preventivno vsebino za javnost.
Največ časa je varnostni sosvet namenil trendom varnostnih pojavov na območju MO Ptuj, ki jih je predstavil komandir Policijske postaje Ptuj. Zelo ugodni statistični podatki kažejo, da se izboljšuje stanje na področju kriminalitete, javnega reda in miru, prometne varnosti, v prometu potnikov čez državno mejo in na drugih dogodkih.
Zaskrbljujoč je statistični podatek, da je pri javnem redu in miru na področju drog kar 32-odstotno povečanje, vendar hrabri ugotovitev, da je prav na tem področju policija okrepila svojo dejavnost. Seveda pa ne moremo mimo tega, da so posledica tega pojava kazniva dejanja, saj je za droge treba pridobiti sredstva. Nasploh je področje drog posebno, saj statistika govori le o obravnavanih primerih, koliko pa je zlorab, ki ne dosežejo obravnav, pa ostaja neznano. Policija je povečala tudi aktivnost nadzora na
področju uporabe alkohola, saj je tu vir večine najhujših kršitev in posledic tako v prometu kot v javnem redu in miru. Trgovce in gostince bi želeli zavezati zakonskim dolžnostim, da se ne toči alkohol izven uradnih ur in lokacij, pa tudi z prepovedi točenja mladoletnim osebam in vinjenim osebam.
Pri pregledu poročila je bilo ugotovljeno, da je bila večina nalog realizirana, da pa so nekatere naloge stalne in nikoli končane.
Varnostna problematika mladih je vedno v ospredju. Področje varnostne problematike mladih je zelo obsežno, saj zajema kar nekaj večjih sklopov različnih problemov, med katerimi prevladujejo nasilje med mladimi, uporaba prepovedanih drog, razne oblike vandalizma in podobno. S problematiko nasilja med mladimi so se ukvarjali mladi v okviru projektov, ki so bili izvedeni v šolah ob sodelovanju CID, LAS, CSD, policije in drugih strokovnih institucij.
Pozornost pri delu varnostnega sosveta je bila posvečena prometni varnosti, delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in ciljem, ki so zajeti v lokalnem programu prometne varnosti za leti 2011 in 2012. V poročilu SPVCP je nakazano stanje prometne varnosti in prikaz nevarnih točk ter potrebnih ukrepov za večjo varnost.
Posebna pozornost je bila posvečena programu pustnih prireditev in problematiki podaljšanega delovnega časa gostinskih lokalov ter točenja alkoholnih pijač. Zaveza vseh lastnikov lokalov naj bi bila, da odgovarjajo ne le za stanje v lokalu, ampak tudi pred njim.
Pri aktualnih temah je bila prisotna problematika ŠC, lokacij za kajenje in tudi onesnaženja okolice. Pri tem se želi pozvati ŠC, da sami najdejo rešitve, kako ugoditi kadilcem na eni strani in kako zagotavljati urejeno okolje. Vsekakor je lokalna skupnost pri tem pripravljena sodelovati.
V razpravi so bile izpostavljene mnoge lokacije, kjer se zbirajo mladi. Tudi mladi morajo imeti možnosti, ki pa ne bi smele temeljiti na alkoholiziranosti in ogrožanju javnega reda in miru. Poudarjeno je bilo sodelovanje policije in redarjev, vsekakor pa to staršev ne odveže odgovornosti, ki vedno odgovarjajo za svoje otroke, pa če jim zaupajo ali ne.
Mestna občina bo vedno več varnostne problematike zaupala redarjem in inšpektorjem, pričakujemo pa tudi, da odgovorni v policiji mislijo enako, tj. da število problemov narekuje nove okrepitve, ne pa že nekajletno zmanjševanje kadra. Zelo narobe je, če na probleme odgovarjamo z zamudo.
Koristne informacije o parkiranju in sodnih taksah
Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev
Zaradi pogostih kršitev Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) na območju Vodnikove ulice, zaradi parkiranja na pločniku in neupoštevanja prometne signalizacije (prepoved zaustavljanja in parkiranja) ponovno obveščamo občane, da lahko na parkirišču za pošto z dostopom iz Lackove ulice, nasproti trgovine Borovo, brezplačno parkirajo do 15 minut.
Voznik, ki pred potekom 15
minut zapusti parkirišče, ne plača parkirnine; če pa zapusti parkirišče po poteku 15 minut, pa se plača vsaka začeta ura parkiranja. Navodila so napisana na tabli pri zapornicah, ob vhodu na parkirišče.
Zaradi pogostih vprašanj uporabnikov parkirnih mest v modri coni, ki parkirajo za kratek čas in ne potrebujejo parkirnega listka za celo uro, ponovno obveščamo, da je na parkirnih avtomatih možno kupiti parkirni listek za
krajše časovno obdobje, in sicer:
-	najmanj za 10 min v coni, kjer je cena za uro parkiranja 60 centov (Slomškova, Miklošičeva, Slovenski trg),
-	najmanj za 15 minut v coni, kjer je cena ure parkiranja 40 centov (Raičeva, Prešernova, Lackova ulica, na Cvetkovem, Minoritskem in Vinarskem trgu ...),
-	cena vsakih 10 oz. 15 minut znaša 10 centov, parkiranje se lahko plača za največ dve uri (parkirni avtomati denarja ne vračajo).
Ob nadzoru mirujočega prometa občinski redarji nadzirajo, ali je v vozilu na vidnem mestu pod vetrobranskim steklom nameščen veljavni parkirni listek. Ker je voznikom dana možnost plačila parkirnine za krajši čas, lahko občinski redar kršiteljem izreče takojšno globo.
O odmeri sodne takse
V postopku o prekršku stranke večkrat podajo pritožbo v obliki ugovora ali zahteve za sodno varstvo zoper izdani plačilni nalog za prekršek. Nekateri podajo pri-
6 ■ ¿/tt/'-ff/'
IZ MESTNE HIŠE
31. MAREC / SUŠEC 2011
tožbo iz prepričanja, da prekrška niso storili, oziroma da dejanje ni prekršek, nekateri pa v pritožbah navajajo podatke, ki niso v povezavi s prekrškom, se sklicujejo na ustavne pravice, kršitve materialnih in procesnih postopkov in podobno. Pri tem se pogosto ne zavedajo, da jim bo v primeru neutemeljene pritožbe izdana odločba ali sodba, ki bo potrdila plačilni nalog. Stroški kršitelja se s tem bistveno povečajo in bo moral za prekršek, kjer je predvidena globa 40 evrov (polovični znesek globe 20 evrov), plačati 60 evrov ali več.
V	šesti točki prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je določeno, da med stroške postopka o prekršku spada tudi sodna taksa. V 45. členu istega zakona so določeni organi za odločanje o prekrških.
Sodna taksa je povračilo stroškov za delo sodišča in prekr-škovnega organa. Način odmere in višina sodne takse sta določena v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/08, ZST-1A, Uradni list RS, št. 97/10).
V	hitrem postopku in rednem sodnem postopku se upošteva pravilo, da se sodna taksa odmeri šele po tem, ko postane odločba oziroma sodba o prekršku, s katero je storilec prekrška spoznan za odgovornega, pravnomočna.
Višina sodne takse je določena glede na vrsto postopka v osmem poglavju tarifnega dela ZST-1 (tar. št. od 8111 do 8408). Sodna taksa se odmeri tudi pri sklepih, s katerimi je odločeno o drugih vprašanjih v postopku o prekršku.
Iz tarifne tabele je razvidno, da za zavrnjeni ugovor na plačilni nalog in potrditev globe z odločbo višina sodne takse znaša 10 % zneska izrečene globe, vendar najmanj 40 evrov in največ 10.000 evrov. Torej bo za pritožbo zoper plačilni nalog, kjer je bila izrečena globa do 400 evrov, prekrškovni organ pa jo je z odločbo zavrnil, potrebno plačati sodne stroške 40 evrov.
Če se storilcu prekrška globa nadomesti z opominom, se kršitelju odmeri sodna taksa v višini 30 evrov. Nadomestilo globe z opominom ne pomeni, da kršitelj ni odgovoren za
storjeni prekršek, izrečena mu je le milejša sankcija.
Če se postopek o prekršku ustavi, plačilni nalog pa z odločbo odpravi, stroški postopka bremenijo proračun.
S 1. 1. 2011 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1A), ki je med drugim spremenil višino nekaterih taks. Tako se je povečala sodna taksa za za-vrženje zahteve za sodno varstvo (tarifna številka 8211) s sedanjih 25 evrov na 50 evrov, sodna taksa za zavrnitev zahteve za sodno varstvo pa na 150 evrov.
Parkirna karta za invalide
Pri rednih obhodih občinski redarji ugotavljamo, da veliko število ljudi še vedno uporablja stare označbe na vozilih, ki dovoljujejo parkiranje na parkirnih mestih, rezerviranih za vozila, v katerih se vozijo invalidne osebe, oziroma parkiranje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki obiskujejo invalidne osebe na domu. Po navadi gre za modro okroglo nalepko, v sredini katere je invalidski voziček bele barve.
Da bi zmanjšali zlorabe in zagotovili parkiranje invalidnim osebam, kjer je to predvideno, posredujemo naslednje obvestilo:
-	Pravilnik o parkirni karti za invalida (Uradni list RS, št. 41/06) določa postopek za njeno izdajo, veljavnost in način označevanja vozila.
-	V 14. členu navedenega Pravilnika je zapisano, da stari znaki za parkiranje vozil ostanejo v veljavi še tri leta po uveljavitvi tega pravilnika. Stari znaki za invalida torej ne veljajo od 3. 5. 2009 in jih je že bilo treba zamenjati z novo parkirno karto.
-	Pakirna karta se izda za vozila, s katerimi se vozijo invalidne osebe, zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in invalidskih organizacij.
-	Pakirno karto izda upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno bivališče. Zahtevi za zamenjavo parkirne karte je treba priložiti dve fotografiji in potrdilo o plačilu obrazca parkirne karte.
- V 10. členu Pravilnika o parkirni karti je določeno, da se parkirna karta namesti na vidno mesto, na levi notranji strani ve-trobranskega stekla, za čas parkiranja vozila.
V skladu z enajstim odstavkom 53. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) pooblaščena uradna oseba odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala, kr-
programe
Klavdija Petek
Obveščamo vas, da je v tokratni številki Uradnega vestnika, ki je priloga Ptujčana, objavljen Javni razpis za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Mestni občini Ptuj za leto 2011.
Predmet razpisa je sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev za sklope, ki niso zajeti v programih drugih razpisov Mestne občine Ptuj, kot
Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora
Letošnja že 22. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij bo potekala od četrtka, 19., do nedelje, 22. maja 2011 v minoritskem samostanu na Ptuju. Organizatorji smo Mestna občina Ptuj, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in nosilec projekta Kmetij ska svetovalna služba pri KGZS Zavodu Ptuj s podporo Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS. Na razpis za sodelovanje se je prijavilo rekordno število izdelkov - 1369, kar je za 16 odstotkov več kot v letu 2010. Največji porast prijavljenih izdelkov je pri mlečnih in mesnih izdelkih, sokovih, oljih in marmeladah. Število izdelkov v ocenjevanju kaže na vedno večji interes sodelovanja kmetij, ki imajo dejavnost registrirano in
šitelju pa izda potrdilo in izreče predpisano globo 120 evrov.
Za nepravilno označeno vozilo se s 40 evri kaznuje voznik, ki sicer ima parkirno karto. Tudi Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10), ki bo začel veljati s 1. 4. 2011 in bo zamenjal trenutno veljavni ZVCP-1, v 66., 67. in 69. členu določa pravila uporabe parkirne karte za invalida.
so programi za sanacije divjih odlagališč, preventivni programi varovanja in krepitve zdravja, mednarodni nastopi, skupni projekti na področju izobraževanja ter druge splošne in posebne prireditve, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti MO Ptuj, in drugo. Razpisana sredstva so namenjena sofinanciranju programov društev, neprofitnih organizacij in gibanj ter zavodov (za programe, ki niso del njihove redne dejavnosti) in drugih.
dobrote tržijo.
Štiridnevno razstavo bo spremljal bogat in pester kulturni program, povezan s slovenskim podeželjem. Na 22. razstavi bo osrednja pokrajina Dolenjska z Belo krajino in Posavjem. Razstava ima mednarodni značaj, saj svoje izdelke na razstavi in stojnicah predstavljajo tudi kmetije iz sosednjih držav.
Na razstavi se bosta posebej predstavili Biotehniška šola Novo mesto iz osrednje pokrajine in Biotehniška šola Ptuj. Tudi sicer na letošnji razstavi sodelujejo v ocenjevanju izdelkov biotehniške šole, ki imajo svojo pridelavo in predelavo v tipične izdelke. Dobrote slovenskih kmetij so z 22-letno tradicijo postale del kulinarične dediščine slovenskega podeželja, ki jo lahko z ogledom razstave spoznate na Ptuju.
Razpis za različne dejavnosti in
Dobrote slovenskih kmetij 2011
/Aw/fff/f
7
31. MAREC / SUSEC 2011
MESTNI SVET
Lokalna medija, trženje oglaševanja, varnostna problematika
•	1 v	•
in nova podžupanja
Marčevsko sejo, ki je potekalo zelo ekspeditivno, so zaznamovali predvsem akti, ki urejajo javne medije in trženje oglaševanja, poročila z varnostno problematiko ter novica o novi in hkrati prvi podžupanji MO Ptuj.
Milena Turk
Nova sestava programskega sveta v družbi Javne službe
Z zadnjo spremembo ustanovitvenega odloka družbe Javne službe v marcu 2010 je bil kot posledica prevzema ptujske televizije PeTV v podjetju ustanovljen programski svet, ki sprejema programske standarde, programske zasnove in sheme ter odloča o drugih zadevah programske narave. S tokrat predlaganim osnutkom naj bi se spremenila in na novo določila sestava tega sveta, in sicer naj bi ga sestavljali po en predstavnik iz vsake svetniške skupine, ki so v mestnem svetu, in trije predstavniki različnih interesnih skupin na območju ptujske občine. Predstavnike svetniških skupin naj bi imenoval mestni svet, predstavnike drugih interesnih skupin pa nadzorni svet družbe na predlog direktorja družbe. Svetniki so predlagan osnutek potrdili. Glede na to, da se je ustanovitveni odlok o Javnih službah v nekaj letih že trikrat spreminjal, je svetnica Helena Neudauer predlagala, da se ob naslednjem spreminjanju tega akta zaradi preglednosti in lažjega sledenja svetnikov pripravi čistopis.
H. Neudauer, članica mestnega sveta iz vrst SDS, po poklicu univerzitetna diplomirana pravnica, bo s 1. aprilom med drugim postala tudi podžupanja MO Ptuj, ki bo to funkcijo opravljala nepoklicno. O imenovanju na to funkcijo odloča župan, svetniki pa so ji na seji zaploskali in čestitali. Sklep župana o imenovanju je objavljen tudi v priloženem Uradnem vestniku.
Uporaba lokacij za namen oglaševanja
Kot je znano, je MO Ptuj leta
Foto: Črtomir Goznik
2008 ustanovil podjetje Javne službe, d. o. o., ki je v izključni lasti MO Ptuj, in sicer prvenstveno za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, lahko pa izvaja tudi druge dejavnosti, ki so v javnem interesu. Zmanjšanje obremenitve občinskega proračuna je bil temeljni razlog za ustanovitev tega podjetja.
Na drogovih javne razsvetljave na območju ptujske občine je dovoljeno postaviti obešanke in tržiti ta oglasni prostor. MO Ptuj iz tega naslova prejema občinsko takso, koncesijske takse pa ne. S sklepom, ki so ga tokrat sprejeli svetniki, se je posebna pravica do uporabe lokacij za namen oglaševanja na drogovih javne razsvetljave prenesla na podjetje Javne službe, vendar le za čas, kolikor traja koncesija za izvajanje gospodarske javne službe (koncesija je bila podeljena za pet let v začetku leta 2009). Presežek prihodkov nad odhodki - ocenjujejo namreč, da bi bil s to dejavnostjo lahko ustvarjen dobiček - bo namenjen vzdrževanju javne razsvetljave.
Nov Odlok o izdajanju Ptujčana
V letu 1995 je mestni svet na podlagi tedanjega Zakona o javnih glasilih z odlokom ustanovil lokalno glasilo Ptujčan. V letu 2001 je Državni zbor RS sprejel Zakon o medijih, na podlagi katerega je prejšnji zakon postal neveljaven. Do danes pa je bil tudi Zakon o medijih že večkrat spremenjen. Pričakovalo se je in načrtovano je bilo, da bi se v omenjenem Zakonu posebej reguliralo in opredelilo izdajanje lokalnih občinskih časopisov, vendar se pri zadnjih spremembah Zakona o medijih v minulem letu to ni zgodilo. Prav tako se je v minulih letih spreminjal Odlok
Svetniki med zasedanjem
o izdajateljstvu javnega glasila Ptujčan. Glede na to, da bi bilo preveč zapleteno spreminjati stari Odlok, je bil v občinski upravi pripravljen nov Odlok.
Spremenjen bo izdajatelj, in sicer izdajatelj ne more več biti organ lokalne skupnosti (mestni svet), ampak je to lahko pravna ali fizična oseba. Torej bo izdajatelj postala Mestna občina Ptuj. Pri sestavi uredništva bo sprememba le v dikciji; po sedanjem Odloku so člani praviloma vodji svetniških skupin, v praksi pa že več let noben član ni vodja svetniške skupine, ampak so člani uredništva predstavniki svetniških skupin, ki so zastopane v mestnem svetu. Torej gre v tem primeru le za uskladitev s prakso, ob tem pa bo upoštevano poimenovanje »programski sodelavci«, ki ga za te člane uporablja Zakon o medijih. V skladu z Zakonom bo po novem Odloku član uredništva tudi odgovorni urednik, kar je bilo v praksi že tako ali tako samo po sebi umevno in je delo temu primerno tudi potekalo. V novem Odloku so dodana še poglavja, ki podrobneje opredeljujejo programsko zasnovo časopisa, naloge odgovornega urednika in uredništva. Dodani so tudi členi, ki govorijo o avtonomiji odgovornega urednika in uredništva pri njihovem delu, ki definirajo, kaj so propagandna in reklamna sporočila, ter določajo objavo oglasov volilne narave v času volilne in referendumske
kampanje.
Delovni telesi mestnega sveta - statutarno-pravna komisija in odbor za splošne zadeve, ki sta osnutek Odloka obravnavali, nanj nista imeli nobenih pripomb. Predlog za dopolnitev je imela na seji le svetnica Helena Neudauer, ki je menila, da bi bilo treba v Odlok napisati še določbo, da je odgovorni urednik oseba, ki ima v občinski upravi sklenjeno delovno razmerje in torej ne nekdo od drugje (iz drugega podjetja ali po pogodbi o delu). Tako to delovno razmerje ureja tudi dosedanji Odlok.
Svet je obravnaval obsežno gradivo Akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov v MO Ptuj do leta 2015 in sklenil, da bo obravnavo zaradi obsežnosti tega načrta in velikega javnega pomena še podaljšal. Več svetnikov: Metka Jurešič, Milan Krajnik, Tatjana Vaupotič, Mirjana Nenad in Miroslav Luci je pohvalilo kvalitetno pripravljeno gradivo Akcijskega načrta, ob tem pa so predlagali tudi nekaj sprememb in dopolnitev.
Svetniki so se seznanili še z letnimi poročili posvetovalnih teles na področju varnosti v MO Ptuj (Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v MO Ptuj in Varnostnega sosveta) ter sprejeli sklep o oceni izvajanja Občinskega programa varnosti v MO Ptuj v minulem letu.
8 ■ //tt/'-ff/>
MESTNI SVET
31. MAREC / SUSEC 2011
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Pobudi Vlada Čuša in Milana Trola v imenu svetniške skupine Zeleni Ptuja:
1. Naj se pripravi informacija, v kakšni fazi je sklep mestnega sveta za začetek postopka razlastitve za zemljišča na parcelah št. 26/1 in 27/1 v k. o. Spuhlja oz. kakšne so bile finančne posledice za občinski proračun.
Odgovor: MO Ptuj je za ta zemljišča na podlagi pravnomočne odločbe o razlastitvi lastnice teh zemljišč že pridobil posest in lastninsko pravico, ki je tudi že vpisana v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča na Ptuju. Skladno z veljavno zakonodajo v razlastitvenem postopku upravni organ izda dve odločbi, in sicer prvo odločbo, s katero uvede postopek razlastitve, in odločbo, s katero lastnika razlasti. MO Ptuj je v predmetnem postopku vložil zahtevek za razlastitev kot nujni postopek, zato nepravnomočnost posamezne odločbe ni predstavljala ovire za njeno izvršljivost, temveč je zadostovala dokončnost te (zavrnjena pritožba). Lastnica zemljišča je na prvo odločbo, torej odločbo o uvedbi postopka, vložila pritožbo, ki je bila s strani drugostopenjskega organa zavrnjena, vendar je lastnica zemljišč postopek nadaljevala v upravnem sporu, ki v tem trenutku še ni zaključen. Ne glede na vložen upravni spor pa se je razlastitveni postopek nadaljeval in je bila v njem izdana tudi druga odločba, s katero je bila lastnica nepremičnin razlaščena, posest in lastninska pravica pa preneseni na MO Ptuj. Zoper to odločbo lastnica zemljišč ni vložila pritožbe in je ta že postala pravnomočna, posledično pa je bil izveden vpis lastninske pravice MO Ptuj v zemljiško knjigo pristojnega sodišča.
Za občinski proračun do sedaj ni bilo finančnih posledic, saj dogovor o odškodnini za razlastitev še ni dosežen. Prav tako ni terjal stroškov sam upravni postopek razlastitve, za zastopanje MO Ptuj namreč ni bilo najetih zunanjih sodelavcev, nasprotna stranka pa je svoje stroške v celoti krila sama.
2. Pobuda za spremembo 4. člena Odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe, d. o. o., da se v programski svet imenuje po enega predstavnika iz vsake svetniške skupine, zastopane v Mestnem svetu.
Odgovor: Pobuda svetniške skupine Zeleni Ptuja bo upoštevana. Na marčevsko sejo Mestnega sveta je bil predložen v obravnavo predlog za spremembo obstoječega Odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o., s katerim bi bili v sestavo programskega sveta poleg interesnih skupin iz območja občine imenovani predstavniki iz vsake svetniške skupine, zastopane v Mestnem svetu.
Alen Hodnik
Pobuda Mira Vambergerja za sprejem Odloka o ureditvi izložb praznih lokalov.
Odgovor: Vprašanje ureditve izložb poslovnih prostorov ali lokalov ureja Odlok o javnem redu in miru v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/2010), ki v 9. členu navaja:
-	za ureditev izložb ali drugih krajev v sklopu poslovnih prostorov ali lokalov, ki služijo reklami v sklopu objekta in dejavnosti, ki se v tem objektu opravlja, so dolžni poskrbeti lastniki ali imetniki pravice uporabe teh prostorov ali lokalov;
-	take izložbe ali drugi kraji, ki služijo namenu v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, morajo biti primerno urejeni in ne smejo s svojim videzom kaziti lokala ali širše okolice.
Za nadzor nad izvajanjem določil odloka so pristojni občinski inšpektorji.
Asja Stropnik
Pobuda Helene Neudauer v imenu svetniške skupine SDS: Strokovna služba občinske uprave naj do naslednje seje mestnega sveta pripravi spre-
membe Odloka o komunalnem prispevku MO Ptuj v smislu pobude 37/3, da se zniža faktor za izračun komunalnega prispevka za gradnjo stanovanjske stavbe ter za industrijske stavbe in skladišča.
Odgovor: Pripravlja se Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku MO Ptuj in bo predstavljen na eni izmed naslednjih sej mestnega sveta.
Marijana Nikšič Zorko
Pobuda Milana Petka: Takoj, kakor hitro bodo to dopuščale vremenske razmere, naj se uredi označitev prometne ceste Ptuj-Grajena-Vurberk z belimi črtami ob robu vozišča.
Odgovor: Regionalna cesta Ptuj-Grajena-Vurberk je označena v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Na obstoječem vozišču ni mogoče označiti roba vozišča zaradi širine voznega pasu, ki je preozek.
Pobuda Mirka Kekca: Vse pristojne v občini poziva, da storijo vse, da se na Direkciji RS za ceste doseže, da bo sanacija starega ptujskega mostu izvedena v letu 2012.
Odgovor: V teku je že priprava projektne dokumentacije za obnovo starega ptujskega mostu. Prizadevali si bomo, da pride takoj po dokončanju projektne dokumentacije do postopka javnega naročanja, izbire izvajalca in čimprejšnjega začetka obnove starega ptujskega mostu.
Andrej Trunk
Pobuda Vasje Strelca: Skupna občinska uprava naj pripravi informacijo, zakaj še vedno ni izbran izvajalec za gradnjo Športnega parka v Spuhlji, čeprav so bile ponudbe oddane že v letu 2010.
Odgovor: Javno naročilo z naslovom Izgradnja športnega parka Spuhlja - I. faza je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 19. 10. 2010, objava pa je trajala vse do 1. 12. 2010. Odpiranje prispelih ponudb je bilo dne 2. 12. 2010. Po končanem odpiranju so bili ponudniki pozvani k dopolnitvi oddanih ponudb. Vsi ponudniki so bili hkrati pozvani, da predložijo izpis odprtih postavk (oz. izpis zapadlih obveznosti) na dan 1. 12. 2010. Na podlagi predloženih dokazil in proučitve posameznih ponudb ter predvsem finančnega stanja posameznih ponudnikov je bila dne 10. 2. 2011 vsem ponudnikom poslana odločitev, katerim ponudnikom se prizna oz. ne prizna sposobnost. 14. 2. 2011 so bila ponudnikom, katerim je bila priznana sposobnost, poslana vabila na pogajanja, ki so bila izvedena 22. 2. 2011. Po končanih pogajanjih smo izbrali najugodnejšega ponudnika in pripravili odločitev o oddaji javnega naročila za Izgradnjo športnega parka Spuhlja - I. faza, ki je bila poslana ponudnikom dne 28. 2. 2011. Odločitev o oddaji javnega naročila je postala pravnomočna dne 14. 3. 2011. Pogodba o izvedbi javnega naročila za Izgradnjo športnega parka Spuhlja - I. faza bo z izbranim izvajalcem sklenjena do 21. 3. 2011.
Nekoliko dalj časa trajajoče preverjanje finančne sposobnosti ponudnikov je seveda nujno potrebno, da ne bi prišlo do izbire ponudnika, ki ne bi bil sposoben izpeljati javnega naročila do konca, kot se je to zgodilo v primeru CPM na Čistilni napravi in na Ribiški poti. Vsekakor pa to ne bo vplivalo na dokončanje del še v letošnjem letu, saj v tem obdobju zaradi prenizkih temperatur gradnje tako ali tako še ne bi mogli začeti.
Aleš Lešnik
,/fW/rfM
9
31. MAREC / SUSEC 2011
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
zares 4-krat ZA Zakon o malem delu
Sedanja ureditev občasnega dela obremenjuje trg delovne sile, NE omogoča socialne varnosti, se NE šteje v delovne izkušnje, še manj v pokojninsko dobo.
Prvič ZA, ker študentom in dijakom prinaša: 720 ur dela/leto oz. 6.000 EUR bruto/leto, določa najnižjo možno urno postavko (4 EUR/uro), priznava delovne izkušnje, se šteje v pokojninsko dobo in zagotavlja bistveno večji del sredstev za štipendije in gradnjo študentskih domov.
Drugič ZA, ker upokojencem omogoča: aktivno staranje, ohranjanje socialnih stikov in vzdrževanje psihofizičnih sposobnosti. Omogoča 600 ur dela/mesec in zaslužek do 6.000 EUR/leto. Tretjič ZA, ker brezposelnim daje možnost zakonitega opravljanja občasnega dela, kar lahko pripomore k izboljšanju socialnega položaja in poveča možnosti za pridobitev redne zaposlitve. Tudi brezposelnim se malo delo šteje v pokojninsko dobo. Četrtič ZA, ker lahko delodajalci delavce za občasno delo iščejo tudi med brezposelnimi in upokojenci in ne samo med študenti in dijaki.
Mestni odbor Zares - nova politika Ptuj
Svetniška skupina Zeleni Ptuja je na seji »v	Mestnega sveta 21. 2. 2011 podala več pobud
in vprašanj. Zaradi omejenega prostora jih tokrat v skrajšani obliki javnosti predstavljamo pet.
1)	Mestno jedro
Za projekt ADHOC je bilo odštetega veliko davkoplačevalskega denarja. Od župana pričakujemo nabor konkretnih predlogov, ki bodo v funkciji takojšnjega oživljanja mestnega jedra.
2)	Ptujski potoki
Od direktorja občinske uprave pričakujemo, da bo po osmih letih našel rešitev za vsaj minimalno ureditev ptujskih potokov. Potoki so neurejeni, polni odpadkov in katastrofalnega videza. Odgovori, da je to v pristojnosti države, niso sprejemljivi, saj so vendar v ptujski občini.
3)	Lokalni energetski koncept in učinkovita raba energije
Na področju javne razsvetljave bi lahko po našem predlogu veliko hitreje prišli do potrebne rešitve. Vprašujemo tudi, kaj je občina naredila na področju energetskega varčevanja v javnih stavbah, ki so v upravljanju javnih zavodov.
4)	Zagotavljanje minimalnih tehničnih pogojev za odvijanje športne dejavnosti v objektih, ki so v lasti MO Ptuj
Ugotavljamo, da Zavod za šport Ptuj ne zagotavlja minimalnih tehničnih pogojev v prostorih za vadbo vsem športnim klubom, ki izpolnjujejo z javnim razpisom in po veljavnem pravilniku zahtevane pogoje. Se zmeraj čakamo na obrazložitev neracionalne porabe proračunskega denarja pri večkratnem neuspešnem razpisu za direktorja Zavoda.
5)	Prodaja občinskih zemljišč
Ali je o prodajah občinskih zemljišč ter o očitanih preprodajah zemljišč v minulem mandatu opravil nadzor tudi Nadzorni odbor Mestne občine Ptuj? Članom Mestnega sveta naj se posredujejo zapisniki opravljenega nadzora v tej zadevi.
Zeleni Ptuja

Zakon o malem delu
Zakon o malem delu je nova oblika dela, ki omogoča študentom, upokojencem in brezposelnim zaposlitev za krajši čas ob večji socialni varnosti. To zagotavlja obveza delodajalcev za plačilo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in prispevka za primer nesreč.
Izvršni odbor Mestne organizacije DeSUS je obravnaval Zakon o malem delu, ki bo urejal začasna priložnostna dela, in ga podpira ter priporoča volivcem, da na referendumu glasujejo za njegovo uveljavitev.
Izvršni odbor je skupaj s svetniško skupino stranke sprejel dokaj obsežen načrt aktivnosti za leto 2011, vezanih na delo po četrtnih skupnostih. Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, je pripravil tudi srečanje članic stranke.
Ob tej priložnosti želimo vsem prijetne velikonočne praznike.
DeSUS - Mestna organizacija Ptuj
_ ZA malo delo - ZA spremembo na bolje
10. aprila na referendumu glasujte:
•	za možnost za mlade,
•	za priložnost za brezposel-
•	za aktivnost za upokojence. Glasujte ZA malo delo! Glasujte ZA spremembo na bolje!
•	Za več štipendij,
•	za več socialnih in ekonomskih pravic,
•	za pokojninsko dobo,
•	za delovne izkušnje,
•	za pravično plačano delo,
•	za več rednih delovnih mest,
•	za priložnost brezposelnim,
•	za aktivnost upokojencev,
•	za manjše zaslužke študentskih servisov in šos,
•	za malo delo - vi odločate, Naj bo deseti ZA vaš.
Mestni odbor LDS Ptuj
n Si Vsi smo odgovorni za pošteno ■z--™*- delo vodilnih
V Novi Sloveniji se odzivamo na nepravilne poteze vlade, saj ne poskuša blažiti stisk in revščine, v katero smo zabredli. Sporne in škodljive poteze kažejo na neodgovorno vodenje države. Prav zato je N.Si ustanovil gospodarski klub, ki se je že sestal z geslom »Tako ne gre več, spremenimo smer«. N.Si podpira referendum o pokojninski reformi. V Novi Sloveniji se zavedamo, da je pokojninska reforma potrebna, vendar ne v takšni obliki, kot jo predlaga vlada. Predlagane rešitve ne zagotavljajo dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, pač pa le mašenje luknje v državni blagajni. Posledice sprejetja pokojninske reforme so nepredvidljive in reforma ne razbremenjuje gospodarstva. Obremenjuje pa predvsem ljudi, saj uvaja preveč stroge pogoje za upokojevanje. Po pustnem rajanju smo vstopili v čas odrekanja in posta, ki naj postavi mejo in vrednoto v vsa področja našega življa. Materinski dan je bil priložnost, ko smo se lahko zahvalili materam za neprecenljivo poslanstvo.
Občinski odbor N.Si želi ob bližnjih velikonočnih praznikih blagoslova, radosti in veselja v velikonočnem jutru ob dobrotah v družbi svojih najdražjih.
Občinski odbor N.Si
10 ■
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
DRUŠTVA	31. MAREC / SUSEC 2011
>] Za malo delo
Zakon o malem delu, ki ureja obstoječe študentsko delo in širi možnost malega dela tudi na upokojence in brezposelne osebe, vsem pa zagotavlja več socialnih in ekonomskih pravic, čaka na potrditev na referendumu 10. aprila 2011. Bistveno za vse tri skupine, torej študente, brezposelne in upokojence, je, da malo delo zanje predstavlja legalen dodaten vir zaslužka. Pri tem je zagotovljena socialna varnost, ker zraven dodatnega zaslužka vse tri skupine ohranjajo svoje pravice, ki izhajajo iz njihovega statusa. Student-je pridobijo pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, šteje se jim delovna doba. Z zakonom o štipendiranju se je zagotovilo več kot 10.000 novih štipendij, zato je izpolnjen pogoj, da naj študent svoj čas posveča študiju. Brezposelni z zaslužkom do 200 evrov na mesec ohranijo dodatek za brezposelnost, upokojenci obdržijo enake pokojnine. Vse, kar imajo od tega Zakona, je možnost dodatnega vira zaslužka in neposreden stik z delodajalci. Zaslužijo lahko 6000 evrov na leto, minimalna urna postavka znaša 4 evre, več sredstev pa bo namenjenih štipendijam, gradnji študentskih domov in programom aktivne politike zaposlovanja. Želimo si, da bi bil Zakon na referendumu potrjen in da z uveljavljanjem socialnih pravic za vse tri skupine ohranimo socialno državo.
SD Ptuj
Iz slovenskega političnega prostora izginja vsakršna normalna strankarska pluralnost
Ni več dialoga, je le še en sam skrbno načrtovan medijski linč, ki nas predstavlja kot drugorazredne državljane. Na seji Sveta SDS v petek, 11. marca, na kateri so sodelovali kar štirje člani MO SDS Ptuj, je bil sprejet naslednji javni poziv: SDS z veliko zaskrbljenostjo doživlja zaostrovanje političnega boja, ki ni usmerjen v iskanje čim boljših rešitev za izhod iz finančne in gospodarske krize, pač pa je usmerjen v skrbno načrtovan politični pogrom na največjo opozicijsko stranko. Tokrat ste šli predaleč! Mi smo tu in vse kaže, da tudi vse bolj močni in odločni.
Afera Patria se očitno razblinja, zato smo priča novemu valu pri-tlehne diskreditacije z 20 let staro afero, v kateri akterji vsa ta leta oblasti niso uspeli najti nobenega dokaza. Slovenija potrebuje novo zavezništvo demokratov na levi in demokratov na desni strani. Pred vrati je še en referendum, tokrat o Zakonu o malem delu, ki bo 10. aprila. V Slovenski demokratski mladini SDM se sprašujemo, kako dolgo misli Vlada RS vztrajati z vsebinsko slabo in škodljivo zakonodajo, brez upoštevanja mnenj in predlogov političnih podmladkov in drugih mladinskih organizacij ter socialnih partnerjev. V SDM smo PROTI Zakonu o malem delu. Pozivamo vse mlade in mlade po srcu, da se udeležite referenduma ter se opredelite PROTI zakonu. Vlado pa pozivamo, da začne poslušati socialne partnerje, sicer bomo spet po nepotrebnem zapravljali javne finance in na referendumih zavračali slabe zakonodajne predloge.
Mestni odbor SDS Ptuj
^ PROTI Zakonu o malem delu
V	Stranki mladih - zeleni Evrope smo kot prvi oddali prijavo za organizatorje samostojne referendumske kampanje PROTI Zakonu o malem delu. Prepričani smo, da je Zakon o malem delu slab, njegove posledice pa bodo pregloboko zarezale v pravno in socialno državo, zato mora ljudstvo preprečiti posledice slabo opravljenega dela poslancev in na referendumu zavrniti zakon, ki uzakonja nadvlado kapitala nad delom.
V	Stranki mladi - zeleni Evrope smo med procesom sprejemanja ZMD večkrat argumentirano opozorili na slabosti in pomanjkljivosti na "horuk" napisanega zakona, katerega posledice za njegove upravičence in za trg dela niso bile preverjene v nobeni raziskavi. Ker predlagatelji zakona večine pripomb civilne družbe niso upoštevali, smo se odločili, da bomo aktivno vstopili v referendumsko kampanjo PROTI ZMD, zato smo kot prvi oddali svojo prijavo pri Državni volilni komisiji.
SMS - ZELENI menimo, da so državljani in državljanke premalo seznanjeni z ZMD, da bi lahko oblikovali lastno stališče neodvisno od vladne propagande ali mnenjskih voditeljev. Več o argumentih proti Zakonu o malem delu na www.sms.si.
Robert Križanič,
predsednik mestnega odbora SMS - ZELENI Ptuj
SLS proti (takšnemu) zakonu o malem delu
V	SLS smo ves čas podpirali poskus urejanja študentskega dela na način, da bi se zmanjšalo število zlorab, predvsem pa omejilo visoke zaslužke študentskih servisov in nepregledno financiranje študentskih organizacij. Toda Zakon o malem delu je žal s številnimi drugimi nesmiselnimi omejitvami in dodatnimi birokratskimi postopki postal zelo tvegan poseg v celoten trg dela v državi in je kot tak nesprejemljiv.
V	SLS smo za uravnovešenje in uravnavanje študentskega dela, a hkratno s premišljeno in zadostno štipendijsko politiko, da bomo lahko tudi študentom s podeželja in obrobja ter tistim, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin, zagotovili dostojno preživetje med študijem. Obenem pa pozivamo Vlado RS, da omogoči spodbude gospodarstvu, podjetnikom in obrtnikom, da bodo lahko odpirali nova delovna mesta, a ne za malo delo, pač pa za redno delo, ki je osnova za osebni, družinski in družbeni razvoj.
Zato bomo člani in simpatizerji SLS na referendumu v nedeljo, 10. aprila, glasovali PROTI Zakonu o malem delu, ker prinaša več zapletov, kot ponuja rešitev.
Mestni odbor SLS Ptuj
. //>//'11
31. MAREC / SUSEC 2011
GOSPODARSTVO
Predstavljamo uspešno ptujsko podjetje Zaščita
Roman Tement, direktor Zaščite: »Tekstilna industrija ni atraktivna branža, usposobi in nauči
pa te veliko«
Blagovno znamko Zaščita, ki je bila največkrat poznana po standardnih modrih in belih zaščitnih oblačilih in zaščitnih rokavicah, so z leti nadgradili z novimi sodobnimi poklicnimi in promocijskimi oblačili v modelih in barvah posameznih podjetij in začeli ponujati nov pristop celostnih podob poklicnih oblačil za zaposlene na enem mestu. Prodajo oblačil dopolnjujejo tudi z osebno varovalno opremo. Že deset let poklicna oblačila tudi posojajo in perejo. V več kot tridesetletni zgodovini so uspešno prestali viharne tranzicijske spremembe v gospodarskem okolju.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Kljub raznim pretresom na trgu se je Zaščita obdržala
Blagovna znamka Zaščita izhaja iz sedemdesetih let. Mercator Izbira Panonija je združil delavnice, v katerih so šivali rokavice in tekstilno konfekcijo. Prvi sedež Zaščite je bil v Kidričevem. Sčasoma se je šivalo vedno več zaščitnih oblačil. V osemdesetih letih je podjetje delovalo v obliki TOZD-a. Leta 1990 je bil TOZD ukinjen in ustanovljen profitni center Zaščita, leta 1994 je iz njega nastalo samostojno podjetje Mercator Zaščita, d. o. o. Z lastninjenjem je leta 1997 nastala Zaščita Ptuj, d. o. o., ki deluje še danes.
Roman Tement, univ. dipl. ekonomist, je v Zaščiti že od leta 1989. »Ko se je leta 1990 začelo tržno gospodarstvo, smo postali nezanimivi za Mercator, saj je šlo za povsem drugo in nedonosno dejavnost. Mercator je podjetniku iz Avstrije prodal prostore v Kidričevem. Začel je z izdelavo avtomobilskih prevlek, mi pa smo v nekoč lastnih prostorih postali najemniki in brez kakršnihkoli odpravnin od Mercatorja tudi samostojno podjetje, obsojeno na propad. Eno leto smo tako plačevali najemnino za prostore in opremo ter odplačevali Mer-catorju kredit za prvi dve plači in zaloge materiala in izdelkov. Nato smo se morali preseliti na Ptuj, tja, kjer je zdaj Bowling center. Tukaj smo bili najemniki kar osem let. V tem času smo se
dodobra uveljavili kot samostojno podjetje in se na neki način tudi konsolidirali. Z razvojem tržnega gospodarstva v začetku devetdesetih let so postali veliki dodelavni posli za tujce nedo-nosni, veliki jugoslovanski trg pa je bil izgubljen, zato smo bili prisiljeni delati z bistveno višjo normo in kakovostjo manjše količine, po naročilu in z minimalnimi zalogami materiala in izdelkov, da smo preživeli.«
V devetdesetih letih je propadlo veliko tekstilnih podjetij. Zaščita je aktivno krepila svojo prodajno ekipo in prodajala podjetjem po vsej Sloveniji (prej so masovno delali kopalne plašče in lahko modno konfekcijo za tuje partnerje). Tement priznava, da je dobre komercialiste zelo težko dobiti ali vzgojiti. »V Zaščiti zmeraj vzgajamo mlade, nove kadre na področju komerciale, zato imamo zanje tudi razpise.« V devetdesetih letih so v Zaščiti začeli veliko pozornost posvečati tudi izobraženemu kadru - dipl. inž. konfekcijske tehnologije, kvalificiranim šiviljam in univ. dipl. ekonomistom. »S strokovnim kadrom, ki je odgovoren in delaven, a ne najboljše plačan, smo v devetdesetih letih razvijali podjetje.«
Priori - oblačilo s sporočilom
Leta 2000 so začeli ustvarjati blagovno znamko Priori. »Za podjetja smo začeli delati celostne podobe poklicnih oblačil. Vsakemu, ki je želel svoje zapo-
Roman Tement
slene imeti oblečene v barvah svojega podjetja in hkrati na ta način podjetje tudi reklamirati, smo pripravili na kožo pisana oblačila v njegovih barvah, z njegovim logotipom in za njegovo dejavnost funkcionalna oblačila. Zaposleni tako čutijo večjo pripadnost poklicu in podjetju, v katerem delajo.«
Na ta način so v Zaščiti ločili zaščitna oblačila od oblačil, ki predstavljajo celostno podobo posameznega podjetja. Konec devetdesetih let so naleteli na močno tujo konkurenco, ki je začela ponujati tudi najem in vzdrževanje - pranje delovnih oblačil. Tako so se temu prilagodili tudi v Zaščiti. Oblačila naredijo konkretno za posameznega odjemalca, enkrat tedensko mu umazane odpeljejo, operejo in pripeljejo čiste nazaj, ob koncu meseca pa zaračunajo najem oblačil. Poleg oblačil ponujajo v najem tudi predpražnike, ki so pred vhodi v objekte. »V devetdesetih letih smo tako velik poudarek začeli dajati prilagodljivosti trgu. Delamo tisto, kar si nekdo želi in potrebuje hitro. Danes lahko na enem mestu kompletno opremimo naročnikove zaposlene z oblačili, ki so označena z vezenim logotipom, in drugo osebno varovalno opremo v 48 urah.«
V devetdesetih letih, ko so začeli veliko vlagati v izobraževanje svojega kadra, so uvedli tudi
metodo 20 ključev - gre za stalne racionalizacije in izboljšave. S to metodo so zaposlene motivirali k podajanju vedno novih idej in rešitev, ki so jih ustrezno nagrajevali. Takrat so pridobili tudi ISO-standard, ki ga uspešno obnavljajo. Ob izobraževanju in iskanju izobraženega kadra veliko vlagajo tudi v tehnologijo, danes imajo za tovrstno dejavnost najsodobnejšo tehnologijo - od računalniškega modeliranja do računalniškega, avtomatskega razreza in vezenja, raznih avtomatskih strojev, računalniške opreme in programov za vodenje proizvodne učinkovitosti idr. V lanskem letu so naredili še 40-kilovatno sončno elektrarno na strehi, na Rogozniški cesti 13, kjer ima podjetje Zaščita Ptuj od leta 2006 ponovno lastne prostore. V Zaščiti je 40 zaposlenih, večina za nedoločen čas. Tudi leto 2010, ko je bila povsod kriza, so poslovno zaključili pozitivno.
Sodelovanje z Nizozemci in Nemci
Z nizozemskim podjetjem sodelujejo na področju izdelovanja različnih zaščitnih izdelkov. Ne gre več samo za klasično dodelavo, ampak s tujcem razvijajo izdelek. V Nemčiji sodelujejo z dvema partnerjema na razvoju in proizvodnji rokavic in poklicnih oblačil. Večino prodaje sicer
12 ■ ^V™
GOSPODARSTVO
31. MAREC / SUSEC 2011
opravijo v Sloveniji, več kot 1000 manj šim in večj im kupcem. »Po eni strani imamo srečo, da nikoli nismo bili vezani na enega ali dva večja kupca, če bi to storili, potem pa bi nam svoje sodelovanje odpovedala, bi propadli. Zmeraj smo iskali nove kupce, ene izgubimo, druge na novo pridobimo. Na ta način smo se na trgu tudi obdržali.«
Od junija lani imajo velike težave zaradi drastičnih podražitev bombaža. V lanskem letu so se cene povišale kar trikrat. Ko se podraži bombaž, se avtomatsko podražijo tudi njihovi materiali. V januarju letos so se cene blaga ponovno zvišale, dvig pa je že napovedan tudi za marec. Težave jim na neki način povzroča tudi »lažna sociala«, kot
jo imenuje Tement. »Za branžo, kot je naša, v kateri moraš biti strokoven, maksimalno produktiven, istočasno pa ne pričakovati previsoke plače, je težko najti delavce. Zavod za zaposlovanje je institucija, ki jo marsikdo zelo izkorišča. Pa tudi sicer je čas od izbire kandidata za zaposlitev ali v vključitev v zaposlitvene programe do realizacije zaposlitve
zaradi birokratizacije nerazumno dolg. Tudi zato težje dobimo želeni kader.«
Plačilni nedisciplini pa se že od ustanovitve upirajo s stalno kompenzacijsko aktivnostjo pri kupcih in dobaviteljih. Tudi to je dodatno delo in še en nepotreben strošek, ki ga kupci v nakupnih cenah ne priznajo.
Obisk tovarne Kmetijske mehanizacije Vogel Noot
Strojni krožek Posestnik na ekskurziji v Avstriji in na Madžarskem
V sodelovanju s podjetjem Kmetijstvo Polanec so se člani SK Posestnik v februarju odpravili na ogled tovarne plugov Vogel Noot. Tovarna, ki obratuje že 140 let, je na dveh lokacijah, in sicer v Avstriji (Wartberg) in na Madžarskem (Mezögepgyar). V avstrijskem obratu je zaposlenih 160, v večjem, madžarskem obratu pa 390 delavcev.
Besedilo in foto: Jože Murko, KGZ Ptuj
Tovarna je sicer najbolj znana po proizvodnji svetovno znanih plugov lastne znamke, a poleg tega proizvajajo še linijo strojev za osnovno obdelavo tal in nego rastlin, kot so mulčerji, podrah-ljači, vrtavkaste brane, predset-veniki, sejalnice in škropilnice. V svetu je tovarna znana tudi po proizvodnji grelnih teles, radiatorjev, kjer prav tako ponujajo vrhunske tehnološke in inovativ-ne rešitve ogrevanja prostorov.
Ob strokovno vodenem ogledu obeh lokacij so poudarili, da poteka celotna proizvodnja kmetijske mehanizacije skoraj izključno po naročilu, saj se naročniki v svojih željah in potrebah (gre vendarle za dobavo mehanizacije po domala vsem svetu) močno razlikujejo. Slednje gre predvsem razumeti v odvisnosti od tipa tal, z morebitnimi pojavi skal ali drugih motečih faktorjev v tleh. Udeleženci so si na obeh lokacijah lahko do potankosti ogledali postopek nastajanja in montaže, nastavitev in uravnovešanje plugov, vse od vstopne jeklene surovine, preko kovačnice, kjer kujejo in kalijo veliko sestavnih delov za pluge, izjemno natančnega laserskega rezanja iz visokokakovostnih jeklenih plošč, robotiziranega
(dvostranskega) varjenja ter vse do lakirnice in končne montaže plugov. Veliko pozornost namenjajo kakovosti, saj npr. plužnim deskam, ki so kasneje pri delu izpostavljene velikim obremenitvam, v postopku izdelave dodajo še fazo »izboljšanja« materiala. V posebni žarilni komori izpostavijo plužne deske komponentam ogljika na temperaturi 950 °C, s čimer na desko naložijo 0,5 mm debelo plast ogljične snovi, ki kasneje bistveno pripomore k
ji v
zmanjšani obrabi najbolj izpostavljenih sestavnih delov, npr. plužne deske in lemežev. Izdelovanje po naročilu pride do izraza predvsem zaradi specifičnih potreb posamičnih naročnikov, a v tem oziru zasledimo velik poudarek na hidravličnih (ne več toliko mehanskih) varovalih plužnih teles. Hidravlična varovala imajo poglavitno nalogo plug obvarovati pred lomom v primeru naleta na oviro v tleh. Prednost takega načina varovanja je v možnosti fine hidravlične nastavitve upora in s tem proženja varoval, česar mehanska varianta v vsaj tako ugodnem smislu ni omogočala.
Znotraj podjetja deluje še hčerinsko podjetje Premium parts, ki zagotavlja nadomestne dele tako za lastne proizvode kot za proizvode drugih znamk. Povedali so, da trg oskrbujejo s kar
2.300 različnimi rezervnimi in nadomestnimi deli za kmetijsko mehanizacijo.
V sklepnem delu so trije vodilni možje tega dogodka (Anton Zemljak, predsednik SK Posestnik, Franc Planinšek, direktor Kmetijstva Polanec, in Gerhard Mulleder, Vogel Noot) vsem udeležencem ekskurzije razodeli še dodatne zanimivosti v zvezi s tem podjetjem, kot najpomembnejšo pa gre poudariti namero vodstva po ekspanziji proizvodnje. V ta namen bodo v kratkem obdobju potrebovali novo delovno silo, po besedah Mullederja kar 200 novih delavcev. Dogodek so udeleženci zaključili v eni izmed znamenitih madžarskih csard, kjer so ob dobri hrani in pijači zanimivo razpravo lahko še dolgo nadaljevali.
Udeleženci izleta pred tovarno kmetijske mehanizacije Vogel Noot
■ / /ff/'-ff/! 13
31. MAREC / SUSEC 2011
GOSPODARSTVO
Januarja 2011 manj brezposelnih ter več zaposlovanja kot
leto prej
Pregled trga dela na območju Območne službe Ptuj v letu 2010
Na območju Ptuja in Ormoža se je v preteklem letu glede na leto poprej brezposelnost povečala za 0,2 odstotka oziroma za 11 oseb. V letu 2010 se je zaposlilo 3.397 brezposelnih oseb (skupaj z javnimi deli), kar je za 30,7 % več kot v letu 2009, med njimi se je 186 oseb samozaposlilo, 141 je bilo zaposlitev invalidov. Več je bilo povpraševanja delodajalcev po delavcih ter zaposlovanja brezposelnih oseb. Največ povpraševanja je po tehničnem kadru od IV. do VII. stopnje izobrazbe, gostinskem kadru, delavcih brez poklica, gradbenih profilih ter strokovnjakih s področja medicine.
Mateja Tomašič
Stopnja brezposelnosti na območju Območne službe (OS) Ptuj je bila lani 11,7-odstotna, kar je višje od slovenskega povprečja (10,9-odstotna). Ob koncu leta 2010 je bilo na Območni službi Ptuj Zavoda RS za zaposlovanje prijavljenih 4.856 oseb. Na novo se je lani prijavilo 5.850 oseb, kar je za 754 oseb oz. 11,4 % manj kot leta 2009. Med njimi je bilo največ oseb, ki se jim je iztekla zaposlitev za določen čas (2.682 oseb), prijavilo se je še 939 iskalcev prve zaposlitve, 128 se jih je prijavilo zaradi stečaja, prisilne poravnave podjetja ter 930 oseb, ki so bile opredeljene kot trajno presežni delavci. Skupni odliv iz brezposelnosti na OS Ptuj v letu 2010 je štel 5.829 oseb (31,4 % več kot v letu 2009), od teh se je 3.397 oseb zaposlilo (30,6 % več kot v letu prej). Med njimi se je 186 oseb samozaposlilo (leto prej 204), zabeleženo je tudi 141 zaposlitev invalidov (17,5 % več kot leta 2009). Iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, je bilo od-javljenih 1.865 oseb (4,8 % več kot v letu prej), od teh se je 79 oseb vključilo v redno izobraževanje (23,4 % več kot leta 2009), 567 oseb pa je prešlo v druge evidence (leto poprej 13,2 % več). V letu 2010 je bilo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja vključenih skupno 4.325 oseb, kar je za 1.170 oseb oz. 37,1 % vključenih več kot v letu 2009, ko je bilo 3.155 vključitev. Ob koncu leta 2010 je bilo v evidenci registrirano brezposelnih oseb OS Ptuj prijavljenih 735 invali-
dov. V zaposlitev je bilo v letu 2010 vključenih 141 invalidnih oseb, v zaposlitveno rehabilitacijo pa je bilo vključenih 348 oseb, kar je za 161 oseb oz. 86,1 % več kot v letu 2009.
Med brezposelnimi se je zmanjšal delež mladih do 26 let
Struktura brezposelnih oseb se je glede na januar 2010 nekoliko spremenila. Beležijo povečanje deležev brezposelnih oseb, starih 50 let in več, dolgotrajno brezposelnih oseb ter invalidov. Zmanjšal se je delež mladih do 26 let, praktično enak pa ostaja delež žensk in trajno presežnih delavcev. Januarja letos je bilo med brezposelnimi 46,8 % žensk, 17,4 % brezposelnih, starih do 26 let, 30,2 % starih 50 let in več. Povprečni čas brezposelnosti pri OS Ptuj (1 leto, 3 mesece in 24 dni) v letu 2010 je še vedno nižji kot v Sloveniji (za 2 meseca in 26 dni). V letu 2010 se je na območju OS Ptuj povprečni čas brezposelnosti sicer zvišal za 1 mesec in 14 dni v primerjavi z letom 2009; v Sloveniji je bil v letu 2010 nižji za 5 dni v primerjavi z letom prej.
Delodajalci so v letu 2010 prijavili 9.886 prostih delovnih mest oz. 28 % več kot v letu 2009. Še vedno opažajo precejšnje strukturno neskladje med potrebami in ponudbo. Po delavcih so najbolj spraševali na področju kovinarstva in strojništva, elektrotehnike, računalništva,
gradbeništva, gostinstva in turizma ter farmacije in zdravstva. Najmanj zaposlitvenih možnosti je bilo za delavce v tekstilni stroki, živilski stroki predvsem v slaščičarstvu, pa tudi za administratorje, poslovne tajnike, kmetijske, kemijske, upravne, komercialne, prometne in aran-žerske tehnike ter gimnazijske maturante. Na območju OS Ptuj je bilo lani skupno izdanih 31 delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, medtem ko je bilo v letu 2009 izdanih 1.041. Na dan 31. 12. 2010 je bilo na območju OS Ptuj veljavnih 188 delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, kar je za 623 dovoljenj oz. 76,8 % manj kot ob koncu leta 2009 (5,7 % manj v Sloveniji).
Pričakovanja na trgu dela OS Ptuj v letu 2011
V letošnjem letu na območju OS Ptuj ni predvidenih večjih investicij gospodarskih družb, ki bi omogočila nastanek večjega števila novih delovnih mest. Zlasti zaskrbljujoče je dejstvo, da primanjkuje delovnih mest v gospodarstvu za visoko izobražen kader. Nekaj zaposlitvenih možnosti za strokovnjake je predvidenih v terciarnem sektorju ter
Franc Kozel, predsednik SPVCP MO Ptuj
Na cestah po Sloveniji so v prometu že nekaj časa v večjem številu udeleženi vozniki eno-slednih vozil (motorna kolesa, mopedi, kolesa z motorjem, kolesa s pomožnim motorjem, kolesa). Število teh udeležencev se bo v prihodnje še povečalo, zato jih opozarjamo, da se v promet
na področju kulture (v okviru raznih projektov). Lokalni trg dela se relativno hitro odziva na spremembe trga blaga in storitev ter gibanja na finančnih trgih. Večji del zaposlitev je v manjših in srednje velikih podjetjih. Tudi večja podjetja v zadnjih letih izjemno hitro reagirajo in prilagajajo zaposlovanje glede na sklenjene pogodbe in kratkoročna naročila.
Zakon o urejanju trga dela
Januarja 2011 je Zavod začel izvajati Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ki je nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB). Namen zakona je s hitrejšim ukrepanjem države na trgu dela povečati varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena, ter izboljšati delovanje trga dela. Poglavitni cilji zakona so poleg varne prožnosti tudi povečanje učinkovitosti in uspešnosti izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, povečanje nadzora nad institucijami na trgu dela ter zmanjšanje administrativnih obremenitev za podjetja in osebe na trgu dela.
vključujejo posebej previdno, v popolni psihofizični zbranosti in formi ter z vso tehnično in zaščitno opremo. Prav tako opozarjamo voznike osebnih avtomobilov, da so do voznikov eno-slednih vozil posebej pozorni in jih ne spregledajo v prometu.
Televizijo PeTV in Videopro-dukcijo Tinček Ivanuša prosimo, da začneta oziroma nadaljujeta republiško preventivno akcijo za večjo varnost voznikov enosled-nih vozil.
Opozorilo na promet voznikov enoslednih vozil
14 ■ ^V™
IZ MESTNIH ČETRTI
31. MAREC / SUSEC 2011
Za boljše medsosedske in medgeneracijske odnose
Cetrtna skupnost Center je središče naše občine. V njej živi nekaj več kot 3.500 prebivalcev. V svetu ČS Center so si zadali, da ne bodo delovali politično ali strankarsko, temveč bodo vsi z najboljšimi močmi poskušali doseči najboljše in vplivati na odločanje v mestnem svetu s pobudami za rešitve, ki bi bile dobre za prebivalce.
Staša Cafuta
Pozitivno je dejstvo, da ima center tokrat v mestnem svetu kar tri člane, ki so tudi člani če-trtne skupnosti, in še državnega poslanca. Člani sveta ČS Center so: Branka Bezeljak, predsednica, Franjo Rozman, podpredsednik sveta in mestni svetnik, Dejan Levanič, mestni svetnik ter poslanec DZ, Emil Mesarič, ki je prav tako mestni svetnik, Andreja Čelan, Oto Mesarič ter Igor Benčevič.
Akcija »Zdravo, sosed«
Ena od njihovih glavnih usmeritev je izboljšanje medsosedskih ter medgeneracijskih odnosov.
Prvi veliki projekt z delovnim naslovom Zdravo, sosed bo namenjen vključevanju prebivalstva v prostovoljstvo. ČS Center ima specifično pozicijo. V širšem starem mestnem jedru imajo sedež vse javne ustanove in vse civilnoiniciativne organizacije: razna društva, vse srednje šole, vse javne ustanove, zavodi, državne ustanove. Zato bodo pripravili program sodelovanja z vsemi omenjenimi ustanovami ter preko njih povezali najširši krog prebivalcev.
»Ko bomo videli, kakšne so potrebe ljudi, bomo začeli z akcijami, kot so npr. urejanje okolice, skupaj ugotovili, katere strokovne službe v mestu je treba pozvati, da določene stvari uredijo; našli socialne poti do tistih, ki so sami, osamljeni, bolni, pomagali mladim v stiski,« pove predsednica ter nadaljuje, da bodo skozi ta projekt, ki bo potekal predvidoma en dan med 19. in 25. majem (v času Festivala prostovolj-stva, ki bo potekal na Cvetkovem trgu in na Potrčevi), poiskali vse možnosti za medsebojno druženje, povezovanje in spoznavanje. »To je naša prva naloga v letošnjem letu,« še doda.
Medgeneracijski dnevni center
Drugi velik projekt je dom krajanov na Potrčevi, kjer trenutno domuje Društvo upokojencev Ptuj, ki je tudi glavni najemnik. Ob njih delujejo še druga društva, kot so Društvo gluhih in naglušnih Ptuj, Združenje multiple skleroze Slovenije, ptujska podružnica, Športno društvo Center Ptuj in mladinska skupina, ki deluje v okviru Društva upokojencev Ptuj, to je sekcija Mi nismo vandali. Pred leti je ptujsko društvo upokojencev vsebinsko pripravilo projekt Medgeneracijski dnevni center, ki bi ga bilo treba uresničiti. Bezeljakova meni, da je vloga četrtne skupnosti povezovanje vseh medgeneracijskih iniciativ, ki nastajajo med ljudmi. »Če nam bo uspelo povezati vse te energije in jih spraviti v skupne projekte, tako da nobeden nobenemu ne bo nič vzel, temveč bo vsak svoj projekt delal dalje tako, da bodo ljudje izvedeli drug za drugega, potem bo naša povezovalna vloga med vsemi generacijami izpolnjena.«
Revitalizacija starega mestnega jedra
Zavzemali se bodo za urejanje okolice, prostorov in hiš. Kot primer revitalizacije so med drugim tudi dvorišča, ki so v večini zapuščena oziroma v zelo slabem stanju ali pa so založena z različnimi odpadnimi materiali. Predsednica se zaveda, da se v zadnjih tridesetih letih ni vlagalo v revitalizacijo mesta, temveč se je vse dogajalo na obrobju Ptuja. »Tako smo na primer pozidali dobra zemljišča, kjer bi zdaj lahko bili vrtovi mesta. Ptuj nima zelenjavnih središč, saj se tudi bližnji kmetje po večini ne ukvarjajo s poljščinami. Tudi v mestu
bi lahko imeli krasne vrtove in dvorišča; da ne govorim o javnih zgradbah, ki so v lasti občine. Poškodovane strehe od toče, kije pustošila po Ptuju leta 2009, še danes niso v celoti sanirane. To sta le dva primera izmed množice odprtih problemov revitalizacije mesta.«
Požarna varnost z ozaveščanjem ljudi ter pravilna umestitev ekoloških otokov
V zadnjem požaru, ki se je zgodil v hiši na Slovenskem trgu in ko gasilci zaradi ovir niso imeli neposrednega dostopa do zgradbe, so se v četrtni skupnosti začeli zavedati, kako pomembno je, da poti niso blokirane z motečimi predmeti, kot so npr. (preživeta betonska) cvetlična korita ali pa napačno parkirani avtomobili. Odločili so se, da bo potrebno tako, kot smo izvedli ozavešča-nja prebivalstva za ločeno zbiranje odpadkov, izvesti akcijo ozaveščanja občanov o požarni nevarnosti, ki nam grozi.
»S komunalno inšpektorico sem si ogledala vse ekološke otoke ter ugotovila, da v starem mestnem jedru, ki je zakladnica in kulturna prestolnica, ni primernih lokacij zanje,« ugotavlja ter nadaljuje, da so le-ti postavljeni nekje na sredi trgov ali pred hišami, katerih pročelja bi morala biti čista, torej brez motečih elementov, kot so na primer smeti. »Menim, da se nam bo arheološki muzej na Ptuju dogajal do takrat, dokler ne bomo znali prebivalcem dopovedati, da so vse hiše, v katerih živimo, dragoceni kulturnozgodovinski spomeniki, vredni obnove.«
To so na kratko predstavljeni cilji delovanja ČS Center v tem mandatu. »Kaj od tega bomo lahko realizirali, ni odvisno samo od nas, ki smo v svetu, ampak od tega, koliko ljudi se nam bo prostovoljno pridružilo. Zato vabimo prav vse, da se nam pridružijo in pomagajo soustvarjati lepši Ptuj,« vabi k sodelovanju vse stanovalke in stanovalce predsednica.
Svetla točka: ekološki otok na Panonski ulici 5
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Na Ptuju imamo okrog 300 ekoloških otokov. Nekateri so lepo urejeni, spet drugi neurejeni in kazijo okolico. Tokrat predstavljamo vzorno urejen ekološki otok, ki je postavljen ob bloku na
Panonski ulici. Stanovalci bloka sami skrbijo, da je neposredna bližina posod za ločeno zbiranje odpadkov urejena. Ko je potrebno, tudi pometejo in počistijo, še več, celo pesek so posipali in tako utrdili tla pri zbirnem mestu.
. //>//'15
31. MAREC / SUSEC 2011
PRIREDITVENI VODNIK
Geopolitika Ptujčana in svetovljana Larisa Gaiserja
Zmeraj neposreden slovenski politični analitik in finančni svetovalec
Laris Gaiser je slovenski politični analitik, ki svetuje različnim tujim vladam in političnim organizacijam. Zato ima tudi izjemno dober vpogled v zakulisje svetovne politike. Pravo je doštudiral na Univerzi v Ve-roni, magistriral iz mednarodnih odnosov v Milanu in se specializiral v kriznem menedžmentu na fakulteti v ZDA. Na Univerzi v Georgii predava mednarodno politiko in globalno gospodarstvo. Njegova aktivnost ne sega samo na akademsko področje, ampak je tudi uspešen finančni svetovalec, v zadnjih letih pa je bil tudi član uprav nekaterih večjih evropskih energetskih podjetij. Je tudi član panevropskega gibanja.
Bronja Habjanič
Pogovor ob prvi predstavitvi knjige na Ptuju je potekal v ptujskem gledališču, vodil ga je direktor Peter Srpčič. Knjiga Geopolitika - dinamika mednarodne politike v XXI. stoletju je glede na neposreden slog in praktično analizo mednarodno-političnega dogajanja prava posebnost v slovenskem prostoru. Razdeljena je na tri dele. Na začetku predstavlja teoretično vizijo avtorja, kako sam vidi mednarodne odnose, sledijo analize najpomembnejših svetovnih vprašanj, nato pa poda avtorjev brezkompromisni pogled na ekonomske in geopolitične poteze naše države. Vsa vprašanja - od najzahtevnejšega do najpreprostejšega - so jasno analizirana in obrazložena, avtor pa tudi za vsa ponudi možno rešitev. Knjiga je berljivo napisana in je namenjena širšemu občinstvu, tako strokovnemu kot laičnemu. Je obvezno branje za vsakogar, ki želi razumeti delovanje političnih elit in razloge za njihove odločitve. Osrednje mesto v knjigi je namenjeno Sloveniji, njeni aktualni zunanji in notranji politiki, kjer Gaiser analizira odnose s Hrvaško, slovensko pozicioniranje v zunanji politiki ter opozori na napake, ki jih je naša politika počela v zadnjih letih. Knjiga je zelo dobro prodajana, odzivov iz politike pa pričakovano ni nobenih.
Sele 33-letni Gaiser je tako avgusta lani izdal prvo samostojno knjigo s področja geopolitike, ki je edinstven primer analize mednarodne politike in umeščanja Slovenije vanjo. Kot pravi sam,
Foto: osebni arhiv Larisa Gaiserja
je pisal brez dlake na jeziku, zato niti ne preseneča dejstvo, da zanjo noben slovenski politik ali intelektualec ni želel zapisati uvodnih besed.
Ne Italijan, pač pa predvsem Ptujčan in svetovljan
Laris se je z materjo iz rodnega Ptuja pri šestih letih preselil v Italijo, v kraj blizu Verone. Pred dobrimi štirimi leti se je vrnil, a ga pot vedno znova ponese po svetu. Večina Ptujčanov ga pozna kot rednega kolumnista Štajerskega tednika, tisti iz visoke politike pa tudi kot odličnega poznavalca mednarodnih razmer in velikega intelektualca. Pisal je tudi za Mag in Delo, a ker oblasti to, kar je napisal, ni bilo všeč, so ga enostavno odrezali. Pa je pač napisal knjigo, v kateri piše v svojem slogu - direktno in neposredno.
Na vprašanje, zakaj se je po toliko letih življenja v Italiji na neki način vrnil v svoj rojstni kraj, odgovarja, da je »Slovenija zanimiv logistični center. Službeno se pojavljam na Balkanu, v Italiji, Ameriki. Sem me je vodil tudi neki intelektualni nagon, saj sem čutil, da sem v tujini nekaj pridobil, česar v Sloveniji še vedno manjka. Želel sem to, kar imam - ne vem, če je dobro ali slabo, vseeno prenesti v Slovenijo. S knjigo, ki sem jo napisal, sem želel dokazati, da soobstajajo drugačne vizije, načini gledanja na svet in reševanja problemov. Mi, zaprti v našo majhno Slovenijo,
Laris Gaiser
pa vidimo samo svoj vrtiček.«
Vloga Slovenije v zunanji politiki je zelo majhna
Gaiser pravi, da si Slovenija še vedno želi biti vodilna država na Balkanu in da imamo dve zunanji politiki - prvo, ki je zelo tiha in pretežno gospodarsko usmerjena, vodi minister za zunanje zadeve, drugo pa predsednik vlade, ki dela po svoje.
»Slovenija bi lahko odigrala fantastično vlogo, prav zato ker ni škodljiva za nikogar. Nismo neka velika sila, nimamo nekih velikih želja glede teritorija, re-vanšizma in bi lahko bila čista devična igralka znotraj evropskega sistema in tudi znotraj njega ponudila neko vizijo. Tu absolutno vidim možnost, ki pa žal ni izkoriščena, saj smo zaprti vase in igramo svojo notranjo politiko, da bi praktično sesuli sami sebe. Rešitve so v novi viziji, v novem vodstvu, v nekom, ki bo pokazal, da je zunanja politika izredno plemenita politika, ki vpliva tudi na notranjo politiko. Ko bomo znali v to areno poslati nekoga, ki je pripravljen to igro odigrati na najvišjem nivoju, bodo Slovenci tudi videli, da je politika lahko drugačna, in bodo verjeli v neko boljšo prihodnost
in tudi boljšo prihodnost svetovnega sistema. Danes Slovenija hitro propada - tako v političnem kot gospodarskem prostoru, politiki so stari. Stara politična elita je naredila fantastično delo, pripeljala nas je v demokracijo, nam dala gospodarstvo z blaginjo, ampak je svoje poslanstvo že opravila. Tega bi se morala zavedati oziroma biti počasi zamenjana s strani naroda, ki mora videti, da je napočil trenutek za svežo moč.«
Ko Gaiserja vprašam, kdo bi to lahko bil, kdo bi lahko ponudil svež veter v slovenski politiki, odgovori, da takšnega človeka v tem trenutku ne vidi: »Kdor koli bo vstopil v to areno, ga bodo poskušali sesuti na vse možne načine, ga politično usmrtiti ter ga z blatenjem in izsiljevanjem prisiliti, da gre ven iz sistema. To mora biti nekdo, ki bo izredno dobro pripravljen in bo imel za seboj dovolj moči in dovolj denarja, da bo vedel, da lahko to bitko preživi. Ali druga možnost - da se čaka, da se sistem sesuje, in nastane neki prostor, neki vakuum, v katerega lahko vstopi nekdo nov. Ampak to bi se lahko zgodilo šele čez nekaj let, do takrat pa lahko Slovenija že propade - v moralnem, gospodarskem in političnem smislu.«
Gaiser vse do zdaj še nikoli ni želel konkretno vstopiti v slovenski politični prostor, čeprav se v njem že nekaj časa pojavlja. Pravi, da v slovenskem političnem prostoru tudi ni stranke, ki bi mu v tem trenutku odgovarjala. »Jasno mi je bilo tudi rečeno in pokazano, da v slovenski politiki nisem zaželen. Že samo to, da sem pisal, da sem imel svoje mišljenje, svoje poglede, je sprožilo veliko reakcij. Glede na vprašanja, ki sem jih odprl v knjigi, se tudi z uvodnikom nihče ni želel pozicionirati.«
16 ■ ^V™
PTUJCANI / MEDNARODNO SODELOVANJE
31. MAREC / SUSEC 2011
V SPOMIN
Poslovil se je Franc Muzek - legenda ptujskega kurentovanja (17. 2. 1942-11. 1. 2011)
Poznali smo se dolgo, naša skupna zgodba, vezana na čas pustovanja, ki niti med letom ni počivala, pa nas je povezovala več kot trideset let. Kot kurenti smo se prvič na smučanju samoiniciativno predstavili na 20. tekmovanju za Zlato lisico in od takrat spodbujali naše alpske smučarje praktično po vsej zgornji zemeljski polobli: od Združenih držav Amerike in Kanade na zahodu, Japonske na vzhodu in Norveške na severu, v vmesnem prostoru pa po vsej Evropi. Združili smo naše »poslanstvo« in ljubezen do smučanja ter bili udeleženci štirih olimpijskih iger, desetih svetovnih prvenstev ter drugih tekmovanj. S seboj smo vzeli tudi nj egovega sina Acija in bili priča največjim uspehom slovenskega smučanja. Kot ambasadorji smo ponesli glas kurenta in Ptuja daleč v svet, ob tem spoznavali čudovite kraje in kulture, ki jih drugače zagotovo ne bi.
V tem času se nam je zgodilo marsikaj zanimivega. Omenili bi tri praznovanja njegovega rojstnega dne. Enega, ko smo se vračali iz Japonske, drugega smo praznovali v Združenih državah Amerike, v legendarni Dolini smrti - na kopnem, a 66 metrov pod morsko gladino. Ob praznovanju abrahama na olimpijskih igrah v francoskem Albertvillu pa nam razpoloženja ni mogel pokvariti niti vihar, ki je celo ugasnil olimpijski ogenj. Te zgodbe bodo za vedno ostale z nami, čeprav v naši družbi ne bo več oblekel kurentije, čeprav nas ne bo spravljal v smeh v klovnovi opravi in vestno, natančno ter z vso odgovornostjo opravljal del kot vodja garde z nazivom kancelar v spremstvu
prvega princa ptujskega karnevala Gašperja.
Franc Muzek je bil nepogrešljiv ne le v naši ekipi, ampak na ptujskem kurentovanju sploh. Po naših virih je morda celo edini, ki se je udeležil vseh petdesetih karnevalov. Največkrat kot kurent, klovn, član organizatorja karnevala in tudi drugače. V vsako od teh vlog se je fantastično vživel, kot se je znal le on. Za njegov prispevek se mu je lansko leto zahvalilo mednarodno združenje karnevalskih mest (FECC), ki mu je podelilo eno od redkih jubilejnih značk, izdanih posebej za 50. kurento-vanje.
Franc je bil kot obrtnik zelo uspešen ključavničar. V prostem času kot tudi v pokoju ni počival. Takrat se je lahko povsem posvetil svojim hobijem: lovu, ribolovu, še najbolj pa morda pustu, pri katerem je izkoristil vse svoje ustvarjalne spretnosti. To niti niso bili le njegovi hobiji, ampak njegova strast in ljubezen, njegovo življenje. Na pust se je pripravljal že dolgo, preden je okrog pasu sploh obesil zvonce. Kot izkušen kurent je vselej pomagal pri dopolnjevanju in izpopolnjevanju opreme: opremljal nas je s perutmi za masko, fazanjimi ter pavjimi peresi, v uvoženih zvoncih je menjaval »bancleke«, hkrati pa poskrbel, da so se v naši družbi prijetno počutili tudi novi in mlajši člani. Ob njem nismo nikoli potrebovali ure, ker smo se vedno ravnali po njem. Kdor je na zbor prišel za njim, je zamudil. Žal je prehitro odbila njegova zadnja ura. A vendar bo z nami ostal za vselej, na vseh nadaljnjih pustovanjih in potovanjih.
Dragi Franc, ničkolikokrat smo se v času letošnjega kuren-tovanja, ki smo ga prvič praznovali brez tebe, spomnili nate. Znameniti trabant s skupinsko masko »Ptujski poker klovn« je sicer s tremi preostalimi prijatelji lažje premagoval kilometre,
ampak so bili žalostni klovni s solzico. Tudi srečanje Sveta prin-cev karnevala brez tebe kot prvega vodje prinčeve garde je bilo brez tvojega nasmeha, domislic, pozitivne energije in prenašanja bogatih karnevalskih izkušenj, ki si jih tako rad delil z nami, bolj prazno.
Upamo, da si na zadnjo pot uspel vzeti s seboj tisto, kar si nam polagal v »kurentovo dušo«, da mora kurent vedno imeti s se-
boj, in da tam, kjer si, uživaš, kot si rad rekel za stare Slovane: »Ležali so na kožah, pili medico in ... «
Ne boš nam ostal samo v večnem spominu, temveč za večno v naših kurentovih in karnevalskih dušah.
Ptujski kurent klub in Svet princev karnevala FECC Ptuj Slovenija
Jazz in knjige
Besedilo in foto:
Rado Škrjanec
Manjša delegacija iz Ptuja je minuli konec tedna obiskala pobrateno mesto Burghausen, kjer je potekal 42. internacionalni Jazz festival, ki je v več kot štiridesetih letih dosegel svetovni sloves. Tudi letos so povabili znane glasbenike iz celega sveta in v mesto pritegnili množico ljubiteljev te zvrsti glasbe. Letos so se tega dogodka udeležili Brigita Tetič-kovič, ki koordinira mednarodne odnose pri MO Ptuj, Robert Fili-pič iz ptujske knjižnice in Rado Škrjanec ter Andreja Murko iz društva Cesarsko-kraljevi Ptuj. Med sobotnim popoldanskim in večernim koncertom smo obiskali tudi mestno knjižnico, kjer smo vodji knjižnice Christin Moll predali nekaj knjig o Ptuju, Robert Filipič pa ji je posredoval
pobudo ptujske knjižnice, da bi v letu 2012 izdali skupno publikacijo o knjižnicah v mestih, ki so pobratena s Ptujem. Letos, ko praznujemo deseto leto pobratenja, naj bi izmenjali tudi obiske mestnih svetnikov in v juniju organizirali prvo uradno zgodovinsko predstavitev mesta Ptuja v Burghausnu. Pomembni so tudi obiski in sodelovanja predstavnikov društva Cesarsko-kraljevi Ptuj na dogodkih, ki jih organizira pobrateno društvo v Nemčiji. Letos naj bi se udeležili vsaj dveh, in sicer praznika, ki ga imenujejo Historische Sonnwendfeier in poteka v začetku junija, ter seveda znamenitih grajskih iger v Burghausnu, ki so mesec dni za tem. Prejeli smo tudi zanimivo vabilo predstavnikov mesta Sulmona iz Italije, ki prireja atraktivno srednjeveško prireditev, da jih obišče-
Predstavniki Ptuja v knjižnici v Burghausnu
■ / /ff/'-ff/! 17
31. MAREC / SUSEC 2011
PRIREDITVENI VODNIK
Izbrana dela Romana Zela v Miheličevi galeriji
VMiheličevi galeriji smo razstavno sezono v letu 2011 začeli z razstavo likovnih del mariborskega umetnika Romana Zela. Z razstavo, ki smo jo odprli 3. februarja letos, se je ptujski muzej pridružil slovesnostim ob slovenskem kulturnem prazniku.
Stanka Gačnik
Roman Zel je za svojo prvo razstavo na Ptuju pripravil izbor svojih novejših del, ustvarjenih med letoma 1998 in 2010, kjer so poleg risb na ogled tudi slike. Leta 2009 je imel v Umetnostni galeriji v Mariboru odmevno razstavo risb z ogljem, kjer so zapisali, da se njegove risbe »gibljejo na osupljivo tanki črti med najtemnejšim in najčistejšim, med dramatično trpečim občutjem, ki spremlja njihovo stvarjenje, in med samosvojo podobo, ki jo v neopaznem preobratu naseli čista notranja pokrajina. Risbe so najneposrednejši zapis avto-rjeveve notranjosti, ki jo močno prežemajo bivanjska filozofska razmišljanja. Najmočnejše so takrat, ko čutimo usodno prisotnost obeh polov in ko se razpeti med obema ne moremo zares
Foto: Boris Farič
potopiti niti v eno niti v drugo, ampak lahko le slutimo njun potencial in njuno silno moč. Tako kot avtor obstajajo in vztrajajo na robu.«
Tudi njegove slike so intimni zapisi umetnikovega doživljanja in sprejemanja aktualnega življenja, ki nas v danem času in prostoru velikokrat nagovarja zastrašujoče in nas potiska prek vseh meja razumljivega ter nam ne ponuja nobene priložnost, nobenega upanja ...
Slikarstvo, ki se na pragu tretjega tisočletja izraža predvsem z abstrakcijami in neverbalnimi znamenji, je v svojem bistvu zapleteno, metaforično skrivnostno in ga velikokrat spontano zavračamo, a nas s svojim večnim iskanjem absolutne resnice in lepote pravzaprav pritegne in
nagovori. Čiste barvne kompozicije, ki se vehementno in skladno razprostirajo po platnih Romana Zela, predstavljajo pravo dramo usode, ki jih je slikar povzdignil v absolutno umetniško formo. Umetnikov kredo je ostal zapisan v delih, ki jih je Roman Zel znal in uspel prepoznati ter s svojim ustvarjalnim in izjemnim delom iztrgati minljivim trenutkom vsakdana ter vzpostaviti avtorski dialog med njim in nami, med življenjem in umetnostjo . Tisto, kar ostane, pa je izhodišče
za nova spoznanja in dragocene spomine.
Razstava bo na ogled v Mihe-ličevi galeriji do 3. aprila 2011. Vabljeni.
Roman Zel je rojen leta 1969 v Mariboru. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 1998 diplomiral pri prof. Andreju Jemcu. Živi in dela v Mariboru.
Na knjižnih policah drugi roman Romane Potočnik
Romana je pisateljica, ki na Ptujski Gori, kjer tudi stanuje, vodi računovodski servis. Pred dvema letoma je izdala mladinski roman z naslovom Moja izbira, ki so ga prevedli še v angleški jezik. 15. februarja je izšel njen drugi roman, s katerim se je podala v resnejše teme in ga naslovila Prekletstvo preteklosti. Javnosti ga je prvič predstavila v začetku marca na literarnem večeru v Grand hotelu Primus.
Mateja Tomašič
Foto: osebni arhiv Romane Potočnik
»Pišem že od osnovne šole, takrat sem pisala najstniški dnevnik. Kasneje je to postal miselnik, še kasneje sem to pisanje opustila. Po tem praktično nisem pisala čisto nič, temveč sem brala. Najbolj so me navduševale avto-biografije in monografske publikacije, značaji oseb in dogodki, zaključeni v neko zaokroženo celoto, roman. Januarja 2009 sem izdala mladinski roman, ki sem
ga pisala dobrega pol leta. Dobil je naslov Moja izbira. Sprva sploh nisem vedela, kaj pričakovati, vendar sem danes z izidom zelo zadovoljna. Še pred izidom prvega romana sem začela pisati drugi roman, katerega pisanje se je skupaj zavleklo na dve leti, saj je bilo moje življenje medtem preprosto preveč pestro, da bi imela čas za pisanje,« opiše Romana svoje pisateljske začetke.
Njen drugi roman je izšel sredi februarja in je kot prva tudi ta knjiga izdana pri Založbi VED.
Tokrat se je odločila za izbiro resnejše teme, zato je žanr drama. Glavna oseba romana se znajde v eksistencialni stiski, skozi reševanje le-te se sooči s svojo nočno moro, se vrti v začaranem krogu, brede še globlje in globlje ... Doživi pravzaprav to, česar se vsak od nas boji. Kaj natančno je to in kakšen je razplet, pa bo bralec izvedel ob branju. »Od kod ideja za vsebino, to je vedno zelo težko vprašanje. Ne sedim dneve dolgo v noč in razmišljam, o čem naj pišem. Ideja prileti vame kot strela z jasnega, pride le ena in ta je prava. Knjiga bo namenjena širokemu krogu bralcev, saj vsebuje nekatere moralne note, ki se jih zavedamo prav vsi in jih tudi vsi več
Drugi roman mlade avtorice nosi naslov Prekletstvo preteklosti.
ali manj doživljamo. Moje ciljno občinstvo pa so ženske, pravzaprav vseh generacij, še posebej pa tiste Vnalo bolj moderne','« pove Potočnikova in nadaljuje, da nima določenega obdobja, v katerem najraje ustvarja: »Pišem, ko nimam nobenih težav, ki bi ovirale mojo domišljijo. Takrat se lahko povsem vživim v zgodbo, ki nastaja. Temu rečem, da padem v meditativno stanje in zato mi je včasih čudno, ko
18 ■ ^V™
KULTURA
31. MAREC / SUSEC 2011
berem odlomke ali poglavja za nazaj in ne prepoznam, da sem to pravzaprav napisala jaz. Je pa res, da je to pozno zvečer ali pa ob dopoldnevih, takrat ko se pravi ritem mojega dneva še niti ne začne ali pa ko se za tisti dan že konča.« Za prvi natis so predvideli 300 izvodov.
Od pisanja do izida knjige
»Ideja pride po navadi povsem nepričakovano in takrat sedem za računalnik in napišem prvih nekaj poglavij. Sproti ob pisanju vidim, kako bom zgodbo peljala, se pa vedno držim prvotne slike. Po navadi kasneje pridem do kri-
žišča, ki me za nekaj časa ustavi in takrat lahko mine tudi več mesecev, dokler spet ne sedem in zgodbo končam. Pri meni ni več ponovnega branja ali popravljanja. Tako kot sem napisala, tako ostane. In potem je na vrsti iskanje založbe. Prvič je to bila velika težava, saj se nisem znašla. Prvič je le prvič, nisem imela izkušenj, nobenih poznanih ljudi, ki bi mi lahko kaj svetovali ali pomagali, zdaj je to že drugače. Tokrat z iskanjem založbe nisem imela težav, moja založba mi stoji ob strani. Drugi roman sem sicer dala sama lektorirati, drugo prevzame založba, tako da sledi
le še podpis pogodbe in čakanje na novo tiskane knjige,« je mlada pisateljica povzela pot do izida njene prve knjige. Meni, da se v Sloveniji od tega dela ne da preživeti. »Ob nekaterih izpolnjenih pogojih se to morda da. Vprašanje je seveda, kako od tega živiš, povsem odlično verjetno ne, je verjetno vseeno treba početi še kaj zraven. Recimo Desa Muck in Svetlana Makarovič sta dva primera, ki sta kot pisateljici v Sloveniji uspeli. Poznamo ju vsi, od tega lahko živita. Če bi pisala kako učno gradivo in bi bilo tega precej, bi se morda dalo. Ali pa če bi imela na policah ogromno
svojih romanov. Je pa za to potrebnega precej časa, truda, in tukaj ti je že v začetku jasno, da v Sloveniji od pisateljevanja ne boš preživel, zato na to niti ne računaš in delaš druge stvari, pisateljevanje pa ostane hobi.«
Izpod Romaninih prstov že nastaja nov roman. Vsebina bo življenjska, tako kot v prvem in drugem romanu. Tudi tukaj bo dogajanje pestro, nepredvidljivo, napeto, naredila pa bo tudi korak naprej pri svojem ustvarjanju. Kaj natančno to pomeni, pa bodo spoznali bralci, ki spremljajo njeno delo.
V Mestnem gledališču Ptuj premiera Mutasti Natakar
MGP se je s predstavo Žabe v režiji Jerneja Lo-rencija minuli mesec udeležil prestižnega mednarodnega festivala Sarajevska zima. Gre za enega največjih kulturnih festivalov v tem delu Evrope z dolgoletno tradicijo, kjer se zbirajo najboljši umetniki iz vsega sveta. Gostovanje je potekalo med 14. in 16. februarjem, predstavo Žabe pa so ptujski gledališčniki odigrali v največjem sarajevskem gledališču - Narodnem pozorištu Sarajevo.
Bronja Habjanič
»Sarajevsko občinstvo je predstavo navdušeno sprejelo in po besedah direktorja festivala Sarajevska zima Ibrahima Spahiča je to ena najboljših predstav, kar so jih imeli sarajevski gledalci možnost videti v zadnjih letih. Predvsem je pohvalil izjemne igralce in tudi izrazil upanje, da se bo Mestno gledališče Ptuj v prihodnje še udeleževalo njihovega festivala,« je po vrnitvi povedal Peter Srpčič, direktor MGP.
Mestno gledališče Ptuj se je 25. februarja s predstavo Gajaš, arestant udeležilo tudi festivala Dnevi komedije v Celju, konec marca pa so z Žabami nastopili še na Tednu slovenske drame v Kranju.
25. marca premiera Mutastega natakarja (Strežni jašek)
MGP je konec marca pripravil že svojo drugo letošnjo premi-ero, in sicer predstavo Mutasti natakar v režiji Jerneja Kobala.
Fotoarhiv MGP
Tokrat so k sodelovanju povabili ekipo mlajših ustvarjalcev, ki se je lotila enega od kultnih besedil svetovne dramatike, ki je v slovenskem gledališkem prostoru bolj poznana pod naslovom Strežni jašek. Da je predstava na Ptuju nastala pod drugačnim imenom, je posledica novega prevoda dela Harolda Pinter-ja, ki ga je tokrat poslovenil dr. Tomaž Onič, profesor poezije in sodobne britanske in ameriške dramatike, ki vodi tudi seminarje iz prevajanja drame in poezije ter vaje iz retorike in javnega nastopanja. Posebno ljuba mu je dramatika Harolda Pinterja in z njo povezano gledališče. V magistrskem delu se je ukvarjal z recepcijo Pinterjeve dramatike in s prevajanjem Pinterjevega sloga. Doktoriral je na Univerzi v Ljubljani iz prevajanja slogovnih elementov v dramskih besedilih, zaposlen pa je na Filozofski fakulteti v Mariboru. O Pinterje-vem besedilu je v spremni besedi zapisal: V Mutastem natakarju
S predstave Mutasti natakar, v kateri blestita igralca Rok Kunaver in Damjan Trbovc.
naletimo na domala vse glavne značilnosti Pinterjevega sloga, za katerega se je zaradi precejšnjega odstopanja od dotedanje dramske in gledališke tradicije uveljavilo ime »pinterjanski«; to so ponavljanja, nedorečenost, dialog zaradi dialoga, zaustavitve, premori, tišina, zamegljenost ozadja, očitno pomanjkanje informacij.
Dogajanje v Mutastem natakarju je postavljeno v zaprt kletni prostor, kjer plačana morilca Ben in Gus čakata na svojo žrtev. Zdi se, da je gibalo drame igra čakanja, preizkušanja potrpljenja in boja za prevlado nad sogovornikom. Ben je starej-
ši partner, ki se tako tudi vede. Večino časa bere časopis in se izmika Gusovim vprašanjem. Moč njegovega nadrejenega položaja izvira tako iz njegovih replik kot iz njegovega molka. Gus ni tipičen gangster. Veliko govori, razmišlja o življenjskih vprašanjih, kaže zanimanje za (navidezno) nepomembne stvari, kot so vzorec na posodi, rjuhe, okolica ali nogomet. Zaradi teh lastnosti ga občinstvo navadno vzljubi in je zato presenečenje ob koncu drame še toliko večje. V predstavi nastopata mlada slovenska igralca Rok Kunaver in Damjan Trbovc.
.	19
31. MAREC / SUŠEC 2011
KULTURA / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
v
Nova premiera Sus teatra
Hrup za odrom - komedija, ki si jo morate ogledati
Po lanskoletni uspešni predstavi Drzni in poskočni so se šusteatrovci letos odločili za še eno komedijo. Premierno so jo uprizorili 12. marca. Režisersko taktirko je ponovno prevzel Aljaž Godec, ki je vloge zaupal Katji Svenšek, Matjažu Godcu, Damijanu Zagoršku, Tanji Hauptman, Poloni Ambrožič, Robiju Cafuti, Jani Žerak, Nejcu Pešcu in Dori Lenart. Čeprav se predstava igra v okviru Šus teatra na Hajdini, v njej nastopajo večinoma Ptujčani.
Bronja Habjanič
Še ena uspešna predstava, ki bo polnila dvorane
V situacijski komediji avtorja Michaela Frayna Hrup za odrom gledalci najprej gledajo igralce med samo vajo, nato dobijo vpogled v to, kaj se dogaja v zaodrju, na koncu pa še med 40. ponovitvijo predstave, ko gre vse narobe. Komedija tako razkriva situacije med gledališko vajo in prikazuje trenutke ljubezni, nevoščljivosti, obrekovanja ter živčne napetosti v času nastajanja gledališke predstave. Poda odgovore na vprašanja, ali je dogajanje v zakulisju med predstavo zanimivejše kot dogajanje na odru. Ekskluzivno tudi pokaže, kaj sploh še ostane od predstave po letu dni, ko so igralci od medsebojnih zdrah že povsem naveličani drug drugega.
S študijem predstave so igralci začeli jeseni in do premiere opravili 45 vaj, nobena ni trajala manj kot tri ure. Gre za zelo zahtevno besedilo, ki se ga neradi lotevajo tudi veliki gledališki režiserji. »V ljubiteljski kulturi si po navadi režiserji ne upajo sprejeti kakšnih večjih izzivov. Sam poznam to besedilo že od prej in tudi igralcem sem toliko zaupal, da sem vedel, da ga bodo sposobni odigrati. Z veliko mero odrekanja, trde volje in dela nam je tudi letos uspelo na oder postaviti še eno dobro predstavo,« je ob koncu premiere povedal režiser predstave Aljaž Godec.
»Sodelovanje v Sus teatru mi pomeni predvsem ustvarjalno, produktivno in zabavno preživljanje prostega časa. Ne samo, da ustvarjamo zanimiva odrska dela, tudi v ekipi se med seboj
razumemo odlično. Letošnja predstava je zame precejšen izziv, saj imam veliko večjo vlogo kot lani, ko sem s šusovci sodelovala prvič. Igram pozitivno naravnano osebo, ki se ves čas, ko gre vse narobe, trudi stvari postaviti na pravo mesto, in to počne z veliko mero optimizma, kar mi je na splošno v življenju blizu. Sam študij predstave je bil zelo naporen. Kdor ni še nikoli sodeloval pri postavitvi gledališke predstave, si težko predstavlja, kakšen proces je to: od prvega branja teksta do premiere, ko na odru vse štimaš sta načrtovana vsak gib in vsaka replika. Odkar se ukvarjam z ljubiteljskim igralstvom, tudi sama v gledališčih gledam na predstave čisto drugače. V igranju uživam, ni pa vse popolno ves čas - je tudi veliko odrekanja, utrujenosti, vse proste vikende smo na vajah in na čase je postavitev tako zahtevne predstave, kot smo jo delali letos, že prerasla meje hobija in postala kar nekakšna druga službaš A na koncu je trud poplačan s prvim smehom, ki ga zaslišimo iz dvorane. Zelo sem hvaležna našemu režiserju, ki v nas na začetku vsake sezone vidi neki potencial, nas prepriča, da se lotimo na videz nemogočih projektov in
nas skozi njih tako dobro vodi, da nas pripelje do točke, za katero smo si res težko predstavljali, da jo bomo dosegli. Aljažje za to delo res nadarjen. Seveda pa so odlični tudi vsi soigralci - vsak v svoji vlogi,« je povedala novinarska kolegica Polona Ambrožič.
Premiero si je ogledal tudi direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič, ki je bil z videnim očitno zadovoljen: »Člani ekipe Sus teatra so se tokrat lotili resnično zahtevnega izziva, saj je besedilo Michaela Frayna Hrup za odrom tako odrski kot tudi igralski izziv za vsako poklicno ekipo, kaj šele za ljubiteljske ustvarjalce. Priznati je treba, da so nalogo opravili odlično, saj je nastala izjemno zabavna, duhovita, dinamična predstava, s katero so pošteno nasmejali zbrano občinstvo. Ob tej priložnosti izrekam iskrene čestitke režiserju Aljažu Godcu, igralski ekipi in vsem drugim, ki so pripravili zares zabavno predstavo.«
Vsi igralci so svoje vloge resnično odlično odigrali in vnovič dokazali, da jim kot ljubiteljskim igralcem ne manjka veliko, da bi se lahko uspešno kosali tudi s profesionalnimi gledališkimi ustvarjalci.
Na Ptuju nova glasbena šola, ki jo je ustanovilo društvo
Allegro
Sola vokalne glasbe Allegro, v sklopu katere bodo od aprila delovali otroški in mladinski pevski zbor ter vokalna skupina, je bila ustanovljena februarja letos. Ves marec že potekajo avdicije in vpisi. Vse glasbene skupine bodo potekale v prostorih OŠ Mladika ter delovale pod umetniškim vodstvom Jasne Drobne, profesorice glasbe in priznane slovenske zborovodkinje na področju otroškega in mladinskega zborovstva.
Staša Cafuta
Živimo v času, ko so vrednote družbe in s tem posledično tudi vrednote mladih na precej majavih temeljih. Mladi vse več časa preživljajo za računalnikom.
Foto: osebni arhiv Jasne Drobne
»Ker želimo mladim na Ptuju in v njegovi okolici ponuditi kakovosten način preživljanja prostega časa, skupaj z njimi ohranjati glasbeno kulturno dediščino in
razvijati kulturni utrip našega mesta, smo na Ptuju ustanovili Šolo vokalne glasbe Allegro, v sklopu katere bodo delovali otroški in mladinski pevski zbor ter vokalna skupina,« predstavi novo glasbeno šolo profesorica glasbe Jasna Drobne. Sola nudi mladim izobraževanje na področju vokalne glasbe (petja). Otroci in mladi si bodo s petjem v zborih pridobivali različne kvalitete, ki jim bodo koristile tudi v nadaljnjem življenju: odgovornost, timsko delo, kreativnost, ustvarjalnost, socializacijo, spo-
sobnost javnega nastopanja, razvijanje glasbenega talenta, gibalnih in motoričnih spretnosti, delovnih navad, zdravo in koristno preživljanje prostega časa.
Sola ponuja petje v otroškem pevskem zboru (6-10 let), petje v mladinskem pevskem zboru (11-16 let), petje v vokalni skupini (16-25 let), pevske tabore, osnovno znanje glasbene teorije, delavnice afriškega bobnan-ja, individualen pouk solopetja, delavnice javnega nastopanja, koreografske delavnice, gi-balnice, delavnice in dramske
20 . //V™
Besedilo in foto: Simona Pučko
Omeniti velja brezplačne tečaje tujih jezikov: angleščina, nemščina, španščina, italijanščina, francoščina, ruščina, kitajščina, arabščina, grščina in poljščina. Tečaji potekajo v obsegu 20 ur in so, kot rečeno, udeležencem na voljo brezplačno.
Izredno aktualne ter posledično izvrstno obiskane so brezplačne računalniške delavnice v trajanju 20 ur, namenjene začetnikom v uporabi IK-tehnologij. Na delavnici se uporabniki naučijo osnov dela z računalnikom, spoznajo okolje Windows in uporabo pisarniškega programa Word, zraven tega pa se seznanijo tudi z delovanjem interneta ter elektronske pošte.
Delavnica grafičnega obliko -vanja oziroma računalniške obdelave digitalne fotografije s pomočjo programa Photoshop CS4 je ena najbolj uspešnih iz preteklega obdobja. V prihod-
njem letu ji bomo dodali še eno zelo zanimivo delavnico - Adobe Indesign. Namenjena je vsem tistim, ki vas zanima delo v namiznem založništvu oziroma se srečujete s problemom oblikovanja dokumentov s pomočjo računalnika. Delavnica bo praktično naravnana s ciljem izdelati končni, grafično dovršen dokument, pripravljen za tisk.
Prav tako pričenjamo z novo delavnico klasičnega risanja. V delavnico vabimo prav vse, ki bi se radi likovno izražali ter izpolnili svoje skrite ambicije in talente. Dogovarjamo pa se še za slikarsko delavnico, saj so udeleženci izrazili željo, da bi svoje risarske sposobnosti okrasili še z barvami. CVŽU Podravje financirata MŠŠ in ESS.
Aktivnosti LU Ptuj nadgrajujemo ter tako poskušamo uporabnikom ponuditi aktualna in uporabna znanja, za katere smo
igre. Glasbene skupine bodo prirejale koncerte, glasbeno-gledališke predstave za otroke, sodelovali bodo na občinskih, medobčinskih, državnih in mednarodnih prireditvah, festivalih in tekmovanjih. »Za letošnje šolsko leto načrtujemo prvi koncert že v juniju. Lahko pa izdam tudi načrte za prihodnje šolsko leto. Načrtujemo dve mednarodni turneji - v decembru in maju,« naznani profesorica ter nadaljuje, da posamezne delavnice niso mišljene kot samostojne delavnice, ampak kot dodatna ponudba v pevskih zborih. »Glede na posamezne projekte, ki jih bomo pripravljali, bomo vključevali potrebne dejavnosti. Npr. če bomo pripravljali muzi-kal, bomo povabili k sodelovanju
AR / SVEČAN 2011
Ena glavnih nalog mladinskega pevskega zbora je aktivno delovanje na področju mladinske zborovske glasbe doma in v tujini ter obogatitev kulturnega dogajanja v domačem mestu Ptuj. Šola vabi vse, ki si želite, da glasba postane del vašega življenja, da se ji pridružite vsak torek in četrtek ob 18. uri na OŠ Mladika; drustvo.allegro@gmail.com.
gledališkega igralca, ki bo vodil delavnice dramske igre, kore-ografe, ki bodo naredili koreografijo in izvajali koreografske delavnice in gibalnice, če bo našprojekt afriška glasba, bomo izvedli delavnice afriškega bob-nanja,« še razloži.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
24. FEBRU
Jasna Drobne deluje kot zborovodkinja zborov na OŠ Mladika, v preteklih dveh letih pa je delovala tudi kot zborovodkinja mladinskega zbora Secunde CS v Pevski šoli CS, ki deluje pod okriljem zbora Carmina Slovenica v Mariboru. Z vsemi zbori je dosegla veliko uspehov in nastopala tako doma v Sloveniji kot v tujini. Za njo so med drugim tudi koncertne turneje po Franciji, Belgiji in Češki.
Aktualna in uporabna znanja v Centru vseživljenjskega učenja
CVŽU Podravje deluje na območju spodnjepodravske regije ter pokriva območje 10 točk vseživljenjskega učenja, ki jih zainteresirani uporabniki že precej dobro poznajo in tudi aktivno uporabljajo. Na točkah je mogoče samostojno učenje (tuji jeziki, osnove računalništva, internet in elektronska pošta), zraven tega pa je na voljo tudi mentor svetovalec, ki uporabnikom nudi najrazličnejše informacije in osebna svetovanja za nadaljevanje izobraževalnih poti.
Tečaj arabščine v okviru CVŽU Podravje
prepričani, da jih bodo lahko koristno uporabili. V decembru smo začeli s programom Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Moje delovno mesto v Bolnišnici Ptuj.
Udeležba v programu je brezplačna, program sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad.
Poleg brezplačnih računalniških delavnic, ki jih izvajamo v okviru CVŽU, izvajamo tudi 60-urni program Računalniška pismenost za odrasle (RPO) ter 50-urni program Računalniško in digitalno opismenjevanje odraslih (RDO). Oba programa sta financirana s strani MŠŠ ter sta posledično za udeležence brezplačna. RPO je namenjen začet-
nikom, ki z vključitvijo pridobijo širša znanja s področja uporabe računalnika oziroma računalniških programov. Poudarek je na uporabi Word Windows, e-pošte in interneta.
Z usposabljanji obeh programov smo začeli v jeseni leta 2010, z naborom kandidatov pa nismo imeli nobenih težav. Tako smo do konca lanskega leta izvedli tri skupine za RPO ter tri skupine za program RDO, skupaj torej šest skupin, v katere je bilo skupaj vključenih 72 udeležencev, in sicer po 12 v vsaki skupini. Zanimanje za oba programa je precejšnje, saj imamo že zdaj dovolj vpisanih udeležencev za skoraj vse letošnje leto.
.	21
31. MAREC / SUSEC 2011
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE /
ZDRAVJE
Grajenski ekošolarji smo »posvojili« del potoka Grajena
Voda kot življenjska vrednota je eden izmed obveznih projektov, ki ga je v letošnjem šolskem letu ponudila Ekošola Slovenije. V sklopu izvajanja tega projekta smo »posvojili« del potoka Grajena, ki ga vidimo skozi okna naših učilnic.
Nada Sevšek, koordinatorka Ekošole
Projekt vodi Mihaela Kukovec,
ki je o njem povedala: »V sklopu ekošole je naše delo usmerjeno k raziskovanju in opazovanju bližnjega mokrišča. Delo poteka v okviru biološkega krožka, ki ga obiskujejo učenci druge in tretje triade. Za raziskovanje smo izbrali potok Grajena, ki teče v neposredni bližini naše šole. Enkrat mesečno obiščemo izbrano lokacijo in analiziramo vodo mokrišča. Potok fotografiramo in izvedemo še različne meritve. Določimo globino potoka, hitrost vodnega toka, barvo. S termometrom določimo temperaturo vode
Foto: Mihaela Kukovec
in izmerimo pH vode.
Pri vsakem raziskovanju gre za reševanje problema, pomembno pa je, da so učenci v raziskovanje aktivno vključeni. Vse aktivnosti imajo praktičen značaj; učenci neposredno pridobivajo izkušnje, znanja in spoznanja.«
V sklopu projekta Odpadki, ki je tudi sestavni del delovanja ekošole, pa smo »posvojili« tudi tri ekološke otoke: šolskega, ekološki otok na Grajenščaku in ekološki otok v Krčevini pri Vur-berku. Omenjeni otoki so dobili svoje skrbnike. To so učenci, ki spremljajo odlaganje in razvršča-
Ta vzorec vode iz Grajene bomo mikroskopirali.
nje odpadkov v njihovih zabojnikih. Z videnim niso vedno zadovoljni, saj ugotavljajo, da krajani odlagajo v ekološke otoke tudi stvari, ki tja ne sodijo (žimnice, pohištvo, stole ...). Čeprav je ekološki otok pri šoli namenjen le potrebam šole (na to opozarja
tudi napis, ki smo ga pridobili v sodelovanju s komunalno inšpektorico) in je zato zaklenjen, se skoraj vsako jutro znajdejo smeti kar pred njegovimi vrati. Zato prosimo vse krajane, da smeti odlagajo v ekološki otok pri domu krajanov Grajena.
V dinamičnem ritmu vsakdanjika pozabljamo nase in na
svoje počutje
Mojca Avsec je fizioterapevtka s specializiranimi znanji in je velik del svoje kariere posvetila fizio-terapiji, osebni negi in masažam. Svoje znanje je izpopolnjevala v tujini, natančneje v Kuvajtu, od tam pa se je po večletnem delu prav na področju fizioterapije z družino vrnila v Slovenijo, na Ptuj, od koder prihaja njen
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Z družino se je ustalila na obrobju mesta, na Turnišču, na Selski cesti 15 a, kjer je z možem odprla manjši fizioterapevt-ski zavod. Povod za idejo so bile velike čakalne vrste v zdravstvu in ideja, da fizioterapija ne koristi samo poškodovanim ljudem, ampak deluje terapevtsko tudi pri povsem zdravih posameznikih, saj preganja stres, krepi mišice in pripomore h gibčnosti. Med storitvami nudi klasično masažo, sprostilno masažo, limfno drena-žo, refleksoterapijo, ultrazvok, elektroterapijo, individualne ali skupinske vaje, kineziotaping ter medicinsko pedikuro. Slogan
Veliko gibanja, pravilna drža, pravilno sedenje, trenutki sprostitve, nekaj časa si vzemite samo zase, pozitivno glejte na življenje.
zavoda je preprost, a iskren: Skrbimo za vaše zdravje. »Če ste že slišali za rek 'Smeh je polovica zdravja', ste se zagotovo že vprašali, kaj potem predstavlja drugo polovico zdravja. Odgovor je na dlani, pogosto pa se dogaja, da je že tako samoumeven, da nanj pozabimo. Gibanje, zdrava prehrana, čim manj stresni vsakdanjik in pozitivna samopodoba so
Fizioterapevtski zavod Mojca je na Turnišču, na Selski cesti 15 b. Več na: www.fz-mojca.si.
ključni elementi vitalnega delovanja in življenja. V naglici 21. stoletja se ljudje hitro pozabimo ustaviti in pomisliti na naše počutje in zdravje,« me opomni fi-zioterapevtka, ko jo obiščem.
Veliko pacientov z napotnicami
»Že od začetka odprtja zavoda
se oglašajo pri meni ali pa kličejo po telefonu pacienti z napotnicami, ki morajo čakati na terapijo po mesece. Vendar jim lahko pomagam z nasveti, pa še kakšen ultrazvok ali elektroterapijo si lahko privoščijo. Spraševala sem na Ministrstvu za zdravje, ki pa so me napotili na MO Ptuj, kjer pravijo, da je 'mreža že izpopol-
22 ■
KULTURA
31. MAREC / SUSEC 2011
njena'.« Trenutno še ni uspela pridobiti koncesije za fiziotera-pevtske storitve, kljub vloženim prošnjam in trudu v tej smeri. Čeprav ji razmere ne gredo na roko, bo vztrajala, saj želi fizi-oterapevtske storitve približati vsem.
Akutne težave ne smejo postati kronične
Kot že omenjeno v uvodu, je svoje večdesetletne izkušnje najprej nabirala v Ljubljani, na Ortopedski kliniki in nevrofiziolo-škem inštitutu, kasneje pa je svoje znanje dopolnjevala ob delu v Kuvajtu. Njihovi fizioterapevti so prihajali nekaj časa k nam na izpopolnjevanje v Univerzitetni re-
habilitacijski inštitut RS - Soča. Na vprašanje, kakšne so storitve in čakalne vrste v Kuvajtu v primerjavi z našimi, odgovori, da tam ni dolgih čakalnih vrst ter da je obravnavanje problemov v čim krajšem času izrednega pomena, da akutne težave ne postanejo kronične. Trenutno ima največ dela s pomočjo starejšim ljudem pri razgibavanju na domu, z masažami, medicinsko pedikuro, tedensko pa vodi tečaj arabskega plesa na osnovni šoli Mladika, s katerim se je srečala prav na Bližnjem vzhodu. »Arabski ples je mehkoba plesa po eni strani, po drugi pa energičnost, ki te zaziba v svet Orienta,« opisuje ta eksotični ples.
Mojca Avsec je svoje večdesetletne izkušnje najprej nabirala v Ljubljani, na Ortopedski kliniki in nevrofiziološkem inštitutu, kasneje pa je svoje znanje dopolnjevala ob delu v Kuvajtu.
Alternativno reševanje sporov v zdravstvu
Dobili smo prvih 16 mediatorjev v zdravstvu
Ne le pacienti, ampak tudi zaposleni v zdravstvu se pogosto soočajo z vrsto stresnih situacij. Takšne okoliščine same po sebi vodijo k težavam na področju medsebojne komunikacije. Mediatorje v zdravstvu omogoča zakon o pacientovih pravicah. Ti pomagajo nezadovoljnim ali oškodovanim pacientom poiskati rešitev mimo sodnih mlinov. Leta 2009 je bilo uspešno opravljenih 1000 mediacij, lansko leto pa že 2200.
Bronja Habjanič
Tistih, ki želijo opozoriti na zdravniško oziroma zobozdrav-niško napako ali neetičen odnos, je vsako leto več. Po pomoč se je samo na Zdravniško zbornico
Slovenije (ZZS) v zadnjih šestih letih obrnilo okoli 2500 ljudi, številni pa zaradi omenjenih vzgibov poiščejo zadoščenje tudi na sodišču.
Slovenske bolnišnice in zdravstveni domovi so z letošnjim letom dobili prvih 16 mediatorjev v zdravstvu, ki bodo spore tako med pacienti in zdravniki kot tudi med zaposlenimi znotraj zdravstvenih ustanov poskušali reševati po mirni poti mimo sodišč. Med mediatorji so zdravniki, medicinske sestre, komuni-kologi, ljudje, ki se ukvarjajo s kakovostjo storitev v zdravstvu, ter dva zastopnika pacientovih pravic.
Prvo izobraževanje za me-diatorje je izvedlo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, ki bo že čez nekaj mesecev izobraževanja nadaljevalo. Mediator-ji prihajajo iz različnih koncev Slovenije, s Ptuja pa se je usposabljanja udeležila Metka Petek Uhan, zdravnica in direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Želja je, da bi vsaka zdravstvena ustanova sčasoma pridobila svojega mediatorja. Na združenju so odprli tudi prvo središče za komunikacijo in mediacijo v zdravstvu, ki bo nudilo tudi seznam mediatorjev, načrtujejo pa tudi t. i. dežurnega mediatorja.
Pravilnik o mediaciji v zdravstvu velja sicer že od leta 2008, določa pa postopek mediacije pri komisiji za varstvo pacientovih
pravic, predvsem v sporih zaradi kršitev pacientovih pravic.
Mediator ne sodi in ne daje informacij
Mediator ves čas postopka deluje nevtralno in nepristransko ter si prizadeva za enako obravnavo strank; ne sodi in ne daje informacij, mnenj ali predlogov v zvezi z vsebino spora ali sporazuma, razen če se stranke ne dogovorijo drugače. Nadzor nad delom mediatorjev opravlja ministrstvo za zdravje, ki vodi tudi evidenco izvajanja in uspešnosti mediacij.
V svetu imajo za reševanje sporov v zdravstvu vnaprej pripravljene protokole, ki vključujejo tudi različne oblike sodelovanja mediatorja. Kultura reševanja nesporazumov je naravnana tako, da se ne išče krivca in ne teži k njegovemu kaznovanju, temveč se iščejo rešitve in odpravljajo sistemske pomanjkljivosti. Dejstvo je, da vsi zaposleni delajo učinkoviteje, če je sporov čim manj in jih rešujemo hitro. Prav tako pa to izboljša tudi zaupanje, zadovoljstvo in zdravje pacientov.
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mmtmlira J 53 SlUlii
* ta us H u
i LpluiS ril
'n jHUj.fi
ffJVVr LWtSLilSdClSMji
SREDNJE SOLE.
■ TRGOVEC
-	¡recinippnk /irm dmfcmto™;?
-pivkHi/ifUac/ja
. PREDŠOLSKA VZGOJA
-	srpdnje srroAcvno izobraževanje -poMantcčaj
EKONOMSKJ TEHNIK
- werirye i^wmwtywrwn;? [XAHifxt tdVuikiuObiMiviHp: -pctlicnUefaj

.	23
31. MAREC / SUSEC 2011
PRIREDITVENI VODNIK
Pestro mednarodno delo ptujskega Povoda
Društvo Povod, ki smo ga zadnjih deset let na Ptuju spoznali po organizaciji festivala Ptuj -odprto mesto, po drugih s kulturo in mladino povezanih projektih in mednarodnih programih razvojnega sodelovanja, se je konec prejšnjega leta preoblikovalo v zavod.
Sporočilo za javnost iz društva Povod
To je primernejša oblika za delovanje pravne osebe v mednarodnem oziroma globalnem prostoru. Mednarodno razvojno delovanje, projekti izobraževanja za razvoj in humanitarna dejavnost bodo glavne dejavnosti Povoda v tem in naslednjih letih.
Konkretne izkušnje Povoda z mednarodnimi projekti in programi dela zadnjih deset let so poznane v širšem evropskem prostoru. Tako je bil predstavnik Povoda kot edini iz Slovenije v januarju povabljen neposredno s strani Evropske komisije na slovesnost ob odprtju Evropsko-kitajskega leta mladih. To sta za 2011 skupaj razglasili Evropska unija in Kitajska. Med najvišjimi in skoraj dvestotimi predstavniki vladnih in mladinskih struktur
Fotoarhiv društva Povod
so se pripravljale nove projektne in profesionalne povezave, ki jih bosta obe strani politično in finančno podpirali še posebej v tem letu.
Povod odpira svojo podružnico s pisarno na Zahodnem bregu oziroma v Palestini. Na področju Bližnjega vzhoda je Povod prisoten že od leta 2005 v okviru različnih projektov Evropske komisije in mednarodnih fundacij. Skupaj z lokalno ekipo, ki bo vodila delo pisarne, bodo izvajali razvojne in izobraževalne programe predvsem na področju medreligijskega in medkulturnega dialoga ter opolnomočenja civilne družbe.
V tem letu pa je Povod tudi prva nevladna organizacija iz Slovenije, ki bo skupaj s slo-
Robert Križanič, direktor zavoda Povod; slovesno odprtje Evropsko-kitajskega leta mladih v Bruslju
vensko platformo nevladnih in humanitarnih organizacij Sloga začela z delom v Afganistanu. Tukaj gre za dolgoročno podporo civilni družbi s programi poklicnega usposabljanja lokalnega prebivalstva. Letos bo v Afganistan najprej odšla skupina pedagogov, ki bodo usposabljali učitelje in vzgojitelje. Zraven gredo tudi avtomehaniki in električarji,
ki bodo v trimesečnih projektih za samostojno delo usposabljali begunce.
Seveda pa se širijo tudi projekti na evropskih tleh. Obeta se veliko mladinskih izmenjav, ki bodo mnogim mladim s Ptuja in širše omogočili obisk drugih držav, spoznavanje z drugimi kulturami ter širjenje splošnega znanja in kompetenc.
v
Ptujčan Andrej Cuš postal predsednik Slovenske demokratske mladine (SDM)
V začetku marca je v Brežicah potekal 13. Kongres Slovenske demokratske mladine - podmladka Slovenske demokratske stranke. Delegati, bilo jih je kar 86, so v skladu s statutom SDM izvolili novega predsednika, izvršilni odbor in nadzorno komisijo. Novi predsednik je postal Ptujčan Andrej Čuš.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
V programu je novoizvoljeni predsednik izpostavil predvsem stalno aktivnost ter odzivnost na lokalno in nacionalno problematiko, projektno razširitev delovanja ter uspešno vključevanje v projekte podmladka in stranke na lokalni in nacionalni ravni. Prepričan je, da bo SDM z nadaljnjim delom postal ena pomembnejših mladinskih organizacij v Sloveniji. »To bo uspe-
lo ob aktivnem delovanju, stalni odzivnosti in sodelovanju ter vključevanju članov v strukture mladinskega organiziranja v Sloveniji,« je prepričan Andrej Cuš. Pravi, da bo v tem letu večino časa posvetil delovanju in vodenju podmladka, prizadeval si bo za razširitev projektne dejavnosti ter pripravo alternativnih predlogov vladi in mladim s področja zakonodaje, ki se dotika mladih
Novi predsednik Slovenske demokratske mladine je postal Ptujčan Andrej Čuš (12. z leve).
- predvsem glede Zakona o malem delu ter štipendijski politiki. »Na Ptuju bo zagotovo, predvi-
doma jeseni, organiziran kak nacionalni projekt, okrogla miza ali simpozij,« še najavlja.
24 ■ ^V™
DOBRODELNOST
31. MAREC / SUSEC 2011
Največja humanitarna akcija soroptimistk doslej - za nakup
mamografa
Soroptimist klub Ptuj je 25. februarja predstavil projekte, ki so jih uresničili v preteklem letu, in sicer decembrski bazar, dobrodelni pustni ples, koncert ob 8. marcu, humanitarni koncert s skupino Perpetuum Jazzile, ureditev krožišča pri ptujski bolnišnici, predavanje prim. Mojce Senčar in letošnjo akcijo za nakup mamografa.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Decembra so soroptimistke že tradicionalno organizirale božični bazar in zbrale dobrih 2.800 evrov. V zameno za dobrodelne prispevke so mimoidočim ponujale domače pecivo. Od celotnega zneska so 250 evrov namenile za nakup defibrilatorja, ki bo nameščen v trgovskem centru Qlandia, preostanek pa otrokom iz socialno ogroženih družin. Denar so podarile mladinskemu pevskemu zboru, in sicer tistim otrokom, ki si tekmovanja v tujini ne bi mogli privoščiti. Na povabilo Rotary kluba so lansko leto združili moči vsi trije klubi (Rotary, Lions in Soroptimist) ter organizirali dobrodelni pustni ples v hotelu Primus. Denar, zbran od prodaje vstopnic, so namenili za nakup lahkega invalidskega vozička za Tatjano Majcen Ljubič. Skupni ples v maskah so organizirali tudi letos in soglasno sprejeli odločitev, da se vsa zbrana sredstva namenijo za nakup mamografa. Denar, zbran na lanskoletnem koncertu ob 8. marcu, ki je bil obogaten s prodajno razstavo slik ptujskih akademskih in ljubiteljskih slikarjev, so namenile za letovanje otrok iz socialno šibkih družin. Na dobrodelnem junijskem koncertu, ki je potekal pod okriljem MO Ptuj in združil večino humanitarnih društev na Ptuju, so z izkupičkom od prodanih vstopnic kupili 650 prehrambnih paketov za Rdeči križ in Karitas. Njihov največji samostojni projekt v letu 2010, ki sicer ni humanitarne narave, je pa ravno tako pomemben za naše mesto, pa je bil projekt ureditve krožišča pri Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Vodila ga je Alenka Korpar, vanj pa so se vključile vse članice. Pomagali so tudi v Pokrajin-
skem muzeju in na občini, med donatorji pa gre posebna zahvala podjetjema VGP in Čistemu mestu. V oktobru, mesecu boja proti raku na dojkah, so soroptimistke na Ptuj povabile Mojco Senčar in rodila se je ideja o nakupu ma-mografa. Za mednarodni Projekt E. (šola za poslovne sekretarke za dekleta iz sirotišnic v Etiopiji) so namenile 1.000 evrov, Mojci Sagadin, ki ji pomagajo že nekaj let in je postala že kar njihova »varovanka«, pa so plačale stroške zdravniškega pregleda na kliniki v Salzburgu v višini slabih 1.500 evrov.
Tudi letos so organizirale koncert, posvečen 8. marcu, ki se je tokrat odvil na predvečer praznika v Mestnem gledališču Ptuj. Koncert je bil nekaj posebnega, saj se je zgodil v karnevalskem času in je bil temu tudi primerno pustno obarvan. Vsa sredstva, ki so bila zbrana na koncertu, bodo članice namenile za nakup ma-mografa.
»Za nami je še eno uspešno leto. Pred nami je še veliko zastavljenih ciljev. Brez podpore medijev, sponzorjev, donatorjev, likovnih in glasbenih umetnikov ter prijateljskih klubov ne bi mogle biti tako uspešne. Vsem se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo,« je povedala Tanja Tučič, predsednica Soroptimist kluba Ptuj.
Letos praznujejo 10. obletnico delovanja
V minulih desetih letih so ptujske soroptimistke pomagale številnim pomoči potrebnim posameznikom in družinam. V času od 3. do 5. junija bodo obeležile obletnico kluba. Osrednji dogodek bo na ptujskem gradu, kjer pričakujejo tudi širšo med-
Na novinarski konferenci so sodelovali (z leve): Albin Brencl, predsednik Lions kluba, Tanja Tučič, predsednica Soroptimist kluba, Tjaša Mrgole Jukič, članica Soroptimist kluba, Janko Šuman, predsednik Rotary kluba, ter Lidija Majnik, članica Soroptimist kluba in vodja humanitarne akcije za nakup digitalnega mamografa.
narodno udeležbo. Ob okrogli obletnici ustanovitve so si zadale velik zalogaj, za katerega pa verjamejo, da jim ga bo ob pomoči številnih somišljenikov uspelo doseči. Denar, ki ga bodo zbrale s pomočjo vseh letošnjih akcij, bodo namenile izključno nakupu mamografa. Projektu sta se pridružila tudi sorodna kluba, s katerima dobro sodelujejo - Rotary in Lions klub Ptuj, medijsko je projekt podprl Radio-Tednik Ptuj.
Akcija za nakup digitalnega mamografa bo potekala vse leto
Mamograf stane 250.000 ev-rov, in ker gre za finančno zelo zahteven projekt, bo akcija potekala vse leto. V ta namen je pri Novi KBM odprt tudi poseben transakcijski račun, na katerem se bodo zbirala sredstva. »Potreba za nakup mamografa je velika tudi drugod po Sloveniji, saj podobni projekti potekajo tudi v Mariboru, Kranju, Murski Soboti in morda še kje. Vsi ma-mografi, vključno s ptujskim, so bili kupljeni v istem obdobju in so sedaj že močno zastareli. Novi digitalni aparati ne sevajo toliko kot prejšnji, slikanje je hitrejše, s tem pa se bodo skrajšale tudi
Soroptimist klub je odprl poseben žiroračun, namenjen zbiranju denarja za nakup ma-mografa v ptujski bolnišnici Račun je odprt pri NKBM 04202-0001807435, IBAN SI56042020001807435.
čakalne dobe. V ptujski bolnišnici letno opravijo okrog 3.000 pregledov. Da je zgodnje odkrivanje raka na dojkah izrednega pomena, pove tudi podatek, da v Sloveniji vsak dan zbolijo trije ljudje, 400 pa jih na leto umre. Med obolelimi sta tudi 2 odstotka moških. Vse naše akcije v tem letu bodo namenjene zbiranju sredstev za mamograf. Projekt bomo zaključile prihodnje leto ob 8. marcu. Ker smo optimistke, računamo na podporo vseh žensk na ptujsko-ormoškem območju, na podporo gospodarstva in podporo vseh moških, saj gre za pomoč prav vsem - ženskam, mamam, hčeram. Podporo sta nam že obljubila Perutnina Ptuj in Talum Kidričevo. V času akcije bomo v medijih objavljale intervjuje s strokovnjaki, bolnicami in laiki, sproti pa bomo obveščale tudi o višini zbranih sredstev,« je povedala Lidija Majnik, vodja projekta.
.	25
31. MAREC / SUSEC 2011
PRIREDITVENI VODNIK
6. dobrodelna Obarjada privabila rekordno število ekip
Organizatorji letošnje 6. dobrodelne Obarjade, ki se vedno odvija na dvorišču Ptujske kleti, so lahko več kot zadovoljni. Nabito polno dvorišče, vonj po piščančji obari, ekipe dobrih kuharjev, prijetno sončno vreme in zavedanje, da so se zbrali v tako velikem številu zato, da lahko pomagajo, so bili v soboto, 5. marca, ključni dejavniki, ki so zagotavljali uspeh.
Besedilo in foto: Bron ja Habjanič
Letošnjo obaro je kuhalo 20 ekip: Talum Kidričevo, d. d., Perutnina Ptuj, d. d., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Cestno podjetje Ptuj, d. d., Špedicija Goja, d. o. o., Radio-Tednik, d. o. o., Košaki TMI, d. d., Mestna občina Ptuj, Zavarovalnica Maribor, d. d., Podružnica Ptuj, Čisto mesto Ptuj, d. o. o., DIW Service, d. o. o., Perutninarska zadruga Ptuj, z. o. o., Ilkos, d. o. o., VGP Drava Ptuj, d. d., Askot, d. o. o., Tenzor, d. o. o., Nova KBM, Podružnica Ptuj, Agromag, Skupina Panvita, Gradbeništvo Bezjak Alojz, s. p., in Kleparstvo Milan Drevenšek, s. p., ki sta kuhala skupaj. Ekipa Asfaltov Ptuj, d. o. o., se zaradi bolezni žal letos akcije ni mogla udeležiti.
6. tradicionalno Obarjado so pomagali izvesti tudi naslednji donatorji in sponzorji: Ptujska klet Vinarstvo, d. o. o., PP Gostinstvo, d. o. o., Albin Promotion, d. o. o., Senčar, d. o. o., PPS Ptujske pekarne in slaščičarne,
d. d., Zaščita Ptuj, d. o. o., Mega Marketing, d. o. o., Pintar Anton, s. p. - Suha roba Pintar, Kukovec Iztok, s. p., Plinarna Maribor, d. o. o., S.kolibri vizualne komunikacije, Ivanuša Školiber Valerija, s. p., Čisto mesto Ptuj, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Davidov hram, d. o. o., in Wie-nerberger Opekarna Ormož.
Projekt Obarjade je največji dobrodelni projekt Lions kluba v celem letu. Razveseljivo je, da se ga vsako leto udeleži več članov prijateljskih Lions klubov iz Slovenije in tujine. Tudi letos so za največ porcij obare poskrbeli člani domačega Lions kluba, saj so je med obiskovalce razdelili kar 200 litrov. Ocenjevalna komisija je imela kot vedno zelo težko nalogo, saj med vsemi dobrimi obarami pač ni mačji kašelj izbrati treh najboljših. Seveda v ospredju te prireditve ni tekmovalnost, pač pa dobrodelnost, a kljub temu se vsaka ekipa posebej trudi, da bi bila njihova
Košaki TMI, d. d. ■ Obarjade
■ zmagovalna ekipa 6. tradicionalne dobrodelne
obara najboljša. Tri kilograme piščančjega mesa vsako leto podari Perutnina Ptuj, vse druge začimbe pa so skrivnost kuharskih mojstrov. Ocenjevalna komisija je presodila, da je najboljšo obaro letos skuhala ekipa Košakov, drugi so bili lanski zmagovalci iz podjetja Talum, tretje mesto pa je pripadlo Špediciji Goja. Za nagrado trem najboljšim so z lesenimi kotlički tudi letos poskrbeli v Suhi robi Antona Pintarja.
Vsaka izmed sodelujočih ekip je na dobrodelni Obarjadi prispevala obvezno prijavnino, finančna sredstva pa so se zbirala tudi na sami prireditvi. Tokrat so se v klubu odločili, da bodo zbrana sredstva namenili družini Piškur iz Zgornjega Gruškovja v občini Podlehnik in družini Petek iz Dor-nave, ki sta jima pogoreli hiši, ter za nakup mamografa v ptujski bolnišnici.
Ekipa Mestne občine Ptuj na tej humanitarni prireditvi Lions kluba Ptuj tradicionalno sodeluje že šest let. Zvesta je svojemu 150 let staremu receptu graške gospodinjske šole. Letos se je ekipa s svojo obaro uvrstila najvišje doslej, na odlično peto mesto.
Defibrilator na ptujskem Mestnem stadionu
David Breznik
Športna zveza Mestne občine Ptuj z njenim predsednikom Fredijem Kmetcem na čelu je v začetku marca na ptujskem Mestnem stadionu predala v uporabo defibrilator. Gre za napravo, ki ob zastoju srca tega ponovno aktivira in je namenjena vsem športnikom, udeležencem športnih prireditev, sprehajalcem in tudi otrokom iz Osnovne šole Mladika. Na območju ptujskega Mestnega stadiona se vsakodnevno giblje veliko ljudi in defibrilator je nameščen v notranjosti pri vhodu C. Vrednost aparata znaša približno 2500 ev-
rov, vendar so se pri dobavitelju, podjetju Weissman, odločili za poseben popust, tako da je bila končna cena okrog 2000 evrov. Večino tega denarja je zbralo dvanajst donatorjev, ki so hitro pristopili k projektu in so Kmet-čevo idejo finančno podprli.
Ta je nastala dokaj spontano, pred malonogometno tekmo Slovenije in Češke v novi športni dvorani Osnovne šole Ljudski vrt, ko so se med seboj v dodatnem programu pomerili do-natorji, športni delavci in novinarji. Nakup defibrilatorja je bil na neki način nujen in ob predaji aparata je predsednik Športne zveze Mestne občine Ptuj Fredi
Kmetec povedal: »Najprej si želim, da defibrilatorja ne bo treba uporabiti, vendar - če ga bomo potrebovali - je dobro, da ga imamo v bližini športnih igrišč in Osnovne šole Mladika. Mi pa smo se odločili za nabavo tega aparata zato, ker je tukaj čez dan največja frekvenca ljudi, in teh naprav, ki lahko komu tudi rešijo življenje, žal na Ptuju primanjkuje.« Športna zveza se je v preteklost že izkazala z akcijami za društvi Sonček, Sožitje in pri krvodajalskih akcijah, kjer so sodelovali športniki in športni delavci. Tokrat so se izkazali z idejo in kasneje tudi z nakupom de-fibrilatorja, ki je že njihova peta
dobrodelna akcija in po besedah Kmetca prav gotovo tudi ne zadnja. Naslednji pozitiven korak, ki so ga naredili pri ptujski športni zvezi, pa je bil, da so se s prodajalcem - podjetjem Weissman - dogovorili, da bo le-to v prvi fazi omogočilo desetim ljudem usposabljanje z aparatom, pozneje pa bodo vsako leto omogočili usposabljanja za nekaj ljudi, ki bodo prihajali iz športnih vrst in tudi iz Osnovne šole Mladika.
Nakup defibrilatorja je bil v zadnjih letih že peta dobrodelna akcija ptujske športne zveze, ki s tem dokazuje, da ne pomaga samo športnikom, ampak vsem ljudem.
26 ■ ^V™
DRUŠTVA
31. MAREC / SUSEC 2011
141. redni letni občni zbor PGD Ptuj
Člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so se skupaj s številnimi gosti ter predstavniki pobratenih gasilskih društev 25. februarja zbrali na 141. rednem letnem občnem zboru.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Zbrane gasilce in goste je pozdravil tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je tudi sam član PGD Ptuj, ptujskim gasilcem in gasilkam pa so se za njihovo humano delo zahvalili tudi vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Jože Kor-ban, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Janez Merc, predsednik Območne gasilske zveze Marjan Meglič ter poveljnik zveze Branko Lah. Zaslužnim gasilcem so se na občnem zboru zahvalili s pisnimi priznanji in pohvalami. Posebno priznanje za 50 let aktivnega delovanja v gasilstvu je prejel Mirko Toplak, priznanji za 600 gasilskih intervencij pa Robert Cvetko in Gorazd Volgemut.
Poročilo za leto 2010 je podal Robert Cvetko, predsednik PGD Ptuj. V društvo je včlanjenih 77 polnoletnih članov, od tega 13 članic. V letu 2010 so sprejeli 4 nove člane, 7 članov pa je prestopilo iz mladinskih v članske vrste, kar predstavlja skupno povečanje članstva za 11 članov v primerjavi z letom poprej. Z donacijami pravnih in fizičnih oseb so lansko leto zbrali dobrih 34.000 evrov, iz proračuna MO Ptuj dobijo za redno delovanje dobrih 58.000 evrov, prodaja storitev in prihodkov jim je prinesla okrog 108.000 evrov, proračun RS preko Ministrstva za obrambo dobrih 130.000 evrov, iz proračuna MO Ptuj za generalno obnovo in dograditev gasilskega doma so prejeli 150.000 evrov in iz sredstev za točo 200.000 evrov. Celotni skupni prihodki v letu 2010 so znašali 2.378.392 evrov.
Veliko pozornost posvečajo mladim gasilcem in gasilkam
Zanje so v preteklem letu organizirali redne gasilske vaje, pri-
rejene njihovi starosti, kjer so spoznavali gasilska in splošna znanja ter osvajali različne veščine. V terminih pred tekmovanji se je število vaj v tednu ustrezno povečalo. »Ekipe so sodelovale na več društvenih tekmovanjih, na tekmovanju občinskega poveljstva, z mladinsko ekipo pa smo se udeležili tudi državnega mladinskega gasilskega tekmovanja za memorial Matevža Haceta v Lipovcih, na katerega smo se preko kvalifikacij uvrstili leto poprej. Udeležili smo se tudi kviza gasilske mladine OGZ Ptuj in z dvema ekipama še kviza gasilske mladine podravske regije. K delu z mladimi lahko pripišemo tudi raznos 7000 letakov, s pomočjo katerih smo občane in podjetnike prosili, da nam pomagajo pri nabavi tehnike, opreme in vozil v obliki donacij,« pojasnjuje Cvetko. Veterani, kolikor jim to zdravje omogoča, so vpeti v redno delo društva in prisotni na prireditvah in raznih aktivnostih društva. Med drugim so se udeležili tudi 14. srečanja veteranov OGZ Ptuj.
Pomembna tudi preventivna dejavnost društva
Na področju preventive so organizirali ali bili prisotni ob evakuacijah na osnovnih šolah na Ptuju in v nekaterih drugih organizacijah oziroma zavodih. Na tak način predstavljajo tudi organiziranost in opremljenost društva, podajajo pa tudi morebitne pripombe na obstoječi sistem evakuacije v posameznem objektu. Gospodarsko dejavnost organizirajo v obliki kontrolnega organa, servisa gasilnikov in servisa izolirnih dihalnih aparatov. Da lahko učinkovito in uspešno opravljajo naloge, ki izhajajo iz namena in ciljev društva, so se tudi v preteklem letu neneh-
Robert Cvetko, predsednik PGD Ptuj
no usposabljali in izobraževali. »Naši člani so se udeleževali usposabljanj za pridobitev činov na različnih stopnjah, za pridobitev gasilskih specialnosti, udeleževali so se strokovnih usposabljanj v institucijah izven gasilske organizacije, se usposabljali na rednih gasilskih vajah v organizaciji našega društva ter na vajah v organizaciji drugih društev, se udeleževali strokovnih sejmov in razstav ter različnih predstavitev gasilske tehnike in opreme.«
V preteklem letu so organizirali skupno vajo gasilskih društev MO Ptuj in enot prve pomoči civilne zaščite MO Ptuj na zapuščenem objektu nekdanjega Ko-teksa. Na vaji so simulirali množično nesrečo, v kateri je prišlo tudi do požara. Namen vaje je bil ugotoviti čas, v katerem je mogoče na določeni lokaciji zagotoviti prisotnost gasilskih društev MO Ptuj z razpoložljivo tehniko in gasilci, ugotoviti usposobljenost gasilcev za določene naloge, preveriti komunikacijo, ugotoviti nivo medsebojnega sodelovanja na vaji med vsemi enotami, preveriti usposobljenost vodilnega operativnega kadra pri vodenju svojih enot, preveriti ustrezno opremljenost društev za podobne primere in spremljanje obnašanja občanov v podobnih primerih.
Na operativnem in organizacijskem področju so si tudi v letu 2010 izmenjevali izkušnje z drugimi enotami na posvetih, ki so jih organizirali Uprava RS
za zaščito in reševanje, pristojna ministrstva, gasilske organizacije na različnih nivojih ali pa so jih sklicali sami. »Naši člani so vključeni v delo komisije pri Gasilski zvezi Slovenije, in sicer v komisiji za reševanje na in iz vode ter komisiji za nevarne snovi. Sodelujemo tudi v komisiji za tehnično reševanje pri Združenju poklicnih gasilcev Slovenije.«
Največ časa za obnovo gasilskega doma
V okviru generalne obnove in dograditve gasilskega doma so v minulem letu nadaljevali z izvajanjem gradbenih del in strojnih instalacij. Z lastnim vložkom so bili udeleženi pri rušitvenih delih, s čimer so prihranili kar nekaj finančnih sredstev. Člani so opravili kar 2966 prostovoljnih delovnih ur. Skozi vse leto ter skozi vse faze izgradnje in obnove objekta so spremljali delo izvajalcev, koordinirali delo med izvajalci, projektanti, projektantskim in gradbenim nadzorom ter koordinatorjem za varstvo pri delu ter po potrebi usklajevali morebitne spremembe in aktivnosti. Celotna vrednost obnovitvenih del znaša 1.680.000 evrov, do zdaj so dokončali že 95 % del. »Del sredstev za plačilo storitev izvajalcev na gasilskem domu smo si zagotovili z najemom kredita. Predvideni rok dokončanja del na gasilskem domu je bil v septembru preteklega leta, vendar se je ta rok zavlekel v leto 2011 zaradi problemov, ki jih je imel izvajalec gradbenih del.«
. //>//'27
31. MAREC / SUSEC 2011
PRIREDITVENI VODNIK
Dve zlati in ena srebrna medalja z državnega prvenstva v
low kicku
YZagorju ob Savi je 12. februarja potekalo državno prvenstvo v low kicku ter semi in light kontaktu. Na tekmovanju je nastopilo približno 200 tekmovalcev iz 22 slovenskih klubov, med njimi v sodelovanju s KBV Ptuj tudi ekipa treh tekmovalcev iz Kung fu kluba Ptuj, ki so osvojili dve zlati in eno srebrno medaljo.
Bronja Habjanič
Low kick je ena izmed najzahtevnejših borilnih disciplin, saj so dovoljeni vsi ročni in nožni udarci (tudi po nogah - zato low kick), in to s polno močjo. No-kavti so tako zelo pogosti, boji se odvijajo v ringu.
Kristijan Matic in Mitja Potrč - državna prvaka v low kicku za leto 2011
V kategoriji do 63,5 kg je postal državni prvak Kristijan Matic. Pri njem je finalni boj zaradi nenadne odpovedi nastopa na-
sprotnika odpadel. Mitja Potrč si je v kategoriji do 60 kg prislužil zmago s popolno dominacijo nad nasprotnikom v finalu skozi vse tri runde boja. »Mitja se je boril zelo pametno. Že na začetku je prevzel pobudo in tempo boja stopnjeval iz runde v rundo. Proti serijam močnih udarcev nasprotnik, tajski boksar iz Maribora, ni našel rešitve, enkrat se je znašel tudi na tleh. Mitja je popolnoma nadvladal nasprotnika, znova dokazal svojo kvaliteto ter se tako več kot zasluženo veselil
zmage. Naslovu državnega prvaka v kung fuju ter kick lightu za leto 2010 je tako dodal še naslov državnega prvaka v low kicku za leto 2011,« je povedal trener Karel Šauperl.
Bojan Kujavec -viceprvak
Odlično 2. mesto in naslov vi-ceprvaka Slovenije v low kicku za leto 2011 v kategoriji do 67 kg si je priboril Bojan Kujavec, ki se je boril v najatraktivnejšem meču večera, polnem preobratov, kjer je bil na koncu rezultat 2 : 1. »Z Bojanovim bojem v finalu sem več kot zadovoljen. Za nasprotnika je imel dvakratnega državnega prvaka v low kicku in full kontaktu, izkušenega borca, ki se je kalil med drugim tudi v ringih tajskega boksa, državnega reprezentanta in zmagovalca mednarodnih turnirjev. Na za-
četku boja je kazalo, da bo vsega hitro konec, saj je bil sodnik po močnem naletu nasprotnika Bojanu primoran šteti, vendar je to Kujavca prebudilo in kaj kmalu se je situacija obrnila. Po seriji močnih udarcev in brc je bil Bojanov nasprotnik v knock downu in sodnik je štel tudi njemu ... Neusmiljena drama se je tako odvijala skozi vse tri runde boja. Bojanov nasprotnik je sicer več napadal, vendar je Kujavec zadal več močnih in čistih udarcev, kar je bilo vidno na nasprotnikovem obrazu po koncu boja. To je bila prava bitka in obenem najboljši meč večera. Po dolgem odločanju so sodniki prisodili zmago nasprotniku iz Krškega z rezultatom 2 : 1, čeprav bi lahko zmagal Bojan, s čimer so se strinjali tudi gledalci,« pa je Kujav-čev boj strnil Šauperl.
Združevanje športa invalidov s športom neinvalidov v društvu Most
Ob zaključku leta 2010 se je skupina posameznikov, ki so vsak na svoj način močno povezani s športom, odločila ustanoviti Društvo za šport invalidov. Dodali so mu ime Mosf, saj najbolje opisuje delovanje. Združevanje in povezovanje sta njihova osnovna cilja. Predsednica društva je postala Andreja Razlag.
Staša Cafuta
Združevanje športa invalidov s športom neinvalidov, povezovanje športa s športom, ki je le eden in ne dela razlik med ljudmi, temveč jih združuje. »Zastavili smo si visoke in smele cilje, motivacije in volje za njihovo uresničitev nam ne manjka,« pove predsednica ter nadaljuje, da si želijo izkušnje, ki so jih kot posamezniki pridobili na različnih področjih, povezati v delovanje, ki bo usmerjeno v sodelovanje, brisanje mej, preseganje razlik in sprejemanje drugačnosti. »V naše vrste vabimo vse, ki želite aktivno sodelovati z nami ali samo spremljati naše delovanje. Odprti smo za ideje in predloge,
z vašo pomočjo jih bomo oživili.«
Cilji društva so razvoj in promocija športa invalidov, organizacija ali sodelovanje pri organizaciji športnih dogodkov na nacionalni in mednarodni ravni, organizacija ogleda domačih in mednarodnih športnih tekmovanj, načrtno usmerjanje in razvijanje dejavnosti športa invalidov v okviru ciljev in nalog, sprejetih na skupščini društva, vključevanje športnikov invalidov v redno vadbo v klubih in društvih, vključevanje mladih invalidov v šport, razvijanje prijateljstva in solidarnosti, uresničevanje prostovoljnega dela, sodelovanje
s športnimi in drugimi organizacijami v domovini in tujini, občasno organiziranje aktivnosti tudi na drugih področjih dejavnosti športa, kulture in telesne kulture (npr. srečanja z vrhunskimi športniki, strokovnjaki), organizacija športnih taborov, letovanj in športnih vikendov. »V letošnjem letu bomo člani društva sodelovali pri dveh velikih mednarodnih športnih dogodkih, organiziranih v Sloveniji, in sicer na Odprtem prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu za invalide od
3.	do 7. maja v Laškem, na katerem bo sodelovalo približno 340 tekmovalcev iz 40 držav, ter na svetovnem prvenstvu v veslanju, ki bo potekalo od 28. avgusta do
4.	septembra na Bledu, tekmovali pa bodo tako neinvalidi kot invalidi,« naznani Razlagova. Predvsem pa bodo njihove aktivnosti v tem letu usmerjene na promocijo športa invalidov, tako se bodo pridružili številnim, v Sloveniji že uveljavljenim projektom, v teku pa so tudi dogo-
vori za sodelovanje z osnovnimi in srednjimi šolami.
Vključevanje v redne programe treninga in tekmovanj
Odprti so za sodelovanje z društvi, tako slovenskimi kot tudi tujimi. Uspešno delovanje pa želijo začeti ravno na Ptuju, v okolju, v katerem je društvo tudi nastalo. Idejo sodelovanja in združevanja želijo razširiti na športne klube in društva, nekateri od njih se že lahko pohvalijo z aktivnim vključevanjem športnikov invalidov v redne programe treninga in tekmovanj, njihova želja pa je, da bi bilo takšnih primerov čim več. »Vabimo vas, da se pridružite našemu društvu kot aktivni člani, sodelavci v projektih, obiskovalci aktivnosti. Možnosti je kar nekaj. Veseli bomo vašega sodelovanja. Obiščite nas na spletni strani www.dsi-most.com in spremljajte naše aktivnosti,« vabi Andreja Razlag vse zainteresirane.
28 ■ ^V™
SPORT /
PRIREDITVENI VODNIK
31. MAREC I SUŠEC 2011
Ptujski rokomet tudi uradno dobil veteransko ekipo
Rokometašice različnih generacij, ki so nekoč zastopale Ptuj, so tudi uradno ustanovile Društvo rokometnih veterank. Letos se nameravajo ponovno udeležiti večjih tekmovanj, v sredini maja pa bodo tudi same organizirale celodnevni turnir na Ptuju.
Društvo rokometnih veterank Ptuja
Že nekaj let zapovrstjo se ptujske rokometne veteranke z veseljem odzovejo številnim povabilom na veteranske rokometne turnirje po vsej Sloveniji. Tako so že v Izoli zasedle tretje mesto, v Šentjerneju pa enkrat prvo in enkrat drugo. Letos februarja je ekipa prvič obiskala Mauser-jev memorial v Idriji in v močni
konkurenci ekip, izmed katerih se nekatere udeležujejo celo mednarodnih tekmovanj, zasedla odlično drugo mesto. Turnirji so večinoma namenjeni druženju in zabavi, vendar pa tekmovalnosti med ekipami prav tako ne manjka. So zanimivi dogodki za vse ljubitelje rokometa in športa, ki dokazujejo, da tudi rokometašice
Dogodki v Domu KULTure MuziKafe
Petek, 1. 4., ob 20. uri
Koncert: Katalena - Noč čarovnic
Skupina Katalena se pospešeno pripravlja na izdajo petega albuma z naslovom Noč čarovnic, ki bo ugledala luč na dan koncerta na Ptuju.
Sobota, 2. 4., ob 20. uri
Koncert: Karim Nagi
Karim Nagi je umetnik, ki združuje kabaret, tribal, tradicionalne, etnične in moderne ritme. Pred nami je večer egipčanskih ritmov, turbo table in mičnih orientalskih plesalk.
Sobota, 16. 4., ob 20. uri
Koncert: Marko Brdnik & Luka Ropret
Kolaž je naslov koncerta, ki je skupek glasbenih zvrsti, ki so se nabrale "po predalih". Vsa glasba, ki bo v Kolažu, se je v preteklosti že pojavila v kateri od predstav, kjer sta glasbenika sodelovala.
in rokometaši, stari 30, 40 ali 50 let, še lahko pričarajo pravo rokometno vzdušje.
Veteranke s Ptuja so se do zdaj pridno udeleževale takih turnirjev, letos pa so spoznale, da je čas za organizacijo kakšnega turnirja tudi na Ptuju. Tako bo Ptuj 14. maja letos gostil šest ženskih in štiri moške ekipe, kar pa ne bo samo zabava za udeležence,
temveč tudi promocija Ptuja in ptujskega rokometa. Kot nam je povedala predsednica društva Duška Šekuljica, nameravajo po zaključku tekmovalnega dela organizirati noro zabavo in vse nastopajoče ekipe (mnogi igralci in igralke s seboj pripeljejo tudi družine) vsaj en dan in eno noč zadržati na Ptuju.
Športne prireditve v APRILU
V /AVOD ; Z A ŠPORT
ñ P™1
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Nedelja, 3. 4., 18.00	Nogomet: FC Ptuj - Viktorbit eBlagajna (U21)
Nedelja, 17. 4., 7.30-22.00	Namizni tenis: NTK Ptuj - DP za mlajše člane in članice
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA	
Sobota, 9. 4., 16.00-19.00	Namizni tenis: NTK Ptuj - Novo mesto, člani (1. SNTL)
Sobota, 16. 4., 16.00-19.00	Namizni tenis: NTK Ptuj - Ljubljana, članice (1. SNTL)
Sobota, 23. 4., 16.00-19.00	Namizni tenis: NTK Ptuj - Puconci, člani (1. SNTL)
Sobota, 30. 4., 16.00-19.00	Namizni tenis: NTK Ptuj - Logatec, članice (1. SNTL)
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE	
Sobota, 2. 4.,	Odbojka: ŽOK AC Prstec Ptuj - Dravograd
DRAVSKA ULICA 18	
Sobota, 16. 4., 16.00	Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj: festival šaha na Ptuju v počastitev 75-letnice društva (legende ptujskega šaha, člani/-ce, mladi ...)
PROGRAM V APRILU
02 749 39 70, oi.ptuj@jskd.si
Kulturna dvorana Trnovska vas, 1. april, ob 10. uri	DOBER DAN, LUTKA, Območna revija lutkovnih skupin
Narodni dom Ptuj, 2. april, 9.00-17.00	SEMINAR ZA RAZVIJANJE PLESNOSTI Letošnji seminar za razvoj plesnosti posvečamo spoznavanju različnih načinov razvijanja plesnih sposobnosti v skupinah, kjer so vsi začetniki, in v skupinah, kjer se začetniki pridružujejo izku-šenejšim plesalcem. Pripravili smo poseben program za razvijanje plesnih sposobnosti v otroških folklornih skupinah in poseben program za razvijanje plesnih sposobnosti pri odraslih.
Kulturna dvorana Stoperce, 4. april, ob 9. uri	GREMO V GLEDALIŠČE, območna revija otroških gledaliških skupin, 1. del
Kulturna dvorana Sela, 5. april, ob 9. uri	GREMO V GLEDALIŠČE, območna revija otroških gledaliških skupin, 2. del
Športna dvorana Kidričevo, 11. april, ob 17. uri	GLASBENI VRTILJAK, območna revija mladinskih pevskih zborov, 1. del
OŠ Mladika Ptuj, 12. april, ob 17. uri	GLASBENI VRTILJAK, območna revija mladinskih pevskih zborov, 2. del
Mestno gledališče Ptuj, 13. april, ob 17. uri	POZDRAV POMLADI, območna revija plesnih skupin
Dom krajanov Grajena, 19. april, ob 9. uri	Regijska revija otroških gledaliških skupin
.	29
31. MAREC / SUSEC 2011
PRIREDITVENI VODNIK
PROGRAM APRIL
mpP
MESTNO
GLEDiUJSČ
PTUJ
02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si
ZA MLADINO IN ODRASLE	
Sobota, 2. 4.	Pavel Polak: VOLK IN KOZLIČKA, gostuje Lutkovno gledališče Maribor, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven
Sobota, 2. 4.	Harold Pinter: MUTASTINATAKAR (STREŽNI JAŠEK), ob 19.30 za abonmaja Tespis in Orfej ter izven
Ponedeljek, 4. 4.	Paul Maar: OJ, čudežni zaboj, ob 9.30 in 11.00 za šole in izven
Sreda, 6. 4.	Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, ob 9.30 za šole in izven
Sreda, 6. 4.	Galerija Tenzor in Mestno gledališče Ptuj: ODPRTJE RAZSTAVE - JOŽE ŠUBIC, akademski slikar, ob 19.30
Petek, 8. 4.	Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 19.30 za izven
Nedelja, 10. 4.	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, ob 15.00 predavanje Petja Janžekoviča Božanska komedija - Vice
Ponedeljek, 11. 4.	Harold Pinter: MUTASTI NATAKAR (STREŽNI JAŠEK), ob 16.00 za dijaški abonma in izven
Ponedeljek, 11. 4.	Harold Pinter: MUTASTI NATAKAR (STREŽNI JAŠEK), ob 19.30 za izven
Sreda, 13. 4.	JSKD Območna izpostava Ptuj: POZDRAV POMLADI - OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN, ob 17.00 za izven
Nedelja, 17. 4.	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, ob 15.00 predavanje Petja Janžekoviča Božanska komedija - Vice
Petek, 22. 4.	Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 19.30 za izven
NA GOSTOVANJU	
Petek, 1. 4.	Feri Lainšček: GAJAŠ, arestant, ob 20.00 na gostovanju v SNG Drama Ljubljana
Ponedeljek, 4. 4.	Jeffrey Hatcher: PICASSO, ob 20.00 na gostovanju v SNG Drama Ljubljana
Sobota, 9. 4.	Paul Maar: OJ, čudežni zaboj, ob 11.00 na gostovanju v Ljubljani, SiTi Teater BTC
Nedelja, 10. 4.	Jeffrey Hatcher: PICASSO, ob 19.30 na gostovanju v Voličini
Sreda, 13. 4.	Jeffrey Hatcher: PICASSO, ob 20.00 na gostovanju v K&K Šentjanž v Rožu, Avstrija
Vadba v vodi za dojenčke in malčke
Vadbo v vodi za dojenčke in malčke organizira Plavalna zveza Slovenije in poteka v Termalnem parku Term Ptuj. Z vadbo pričnemo v četrtek, 31. marca. Informacije in prijave na telefon 051 220 984 ali e-pošta ptuj@plavanje-dojenckov. com. Obiščite tudi našo internetno stran www.plavanje-dojenckov.com. Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo.
Jaz uživam.
Fotoarhiv PZS
Plavalna zveza Slovenije
£ T7 Q	Program v
p iu J	APRILU
Petek, 1. aprila, ob 20. uri v CID Ptuj
• JAZZ KITARA: Agostino di Giorgio Trio
Sobota, 2. aprila, ob 20. uri v CID Ptuj
• KLASIČNA KITARA: Žarko Ignjatovic in Jerko Novak
Nedelja, 3. aprila, ob 19. uri v CID Ptuj
• ROCK KITARA: Tadej Košir trio Vzporedno z glasbenim programom bosta potekali še naslednji delavnici: JAZZ KITARSKA DELAVNICA - vodil jo bo Agostino Di Giorgio za študente jazz kitare, 2. 4. ob 11. uri v GŠ Karola Pahorja in ROCK KITARSKA DELAVNICA - vodil jo bo Tadej Košir za mlade kitariste, 3. 4. ob 15. uri v CID Ptuj. Več o festivalu na www.ci.si.
Sreda, 6. aprila, ob 12. uri
ODPRTJE RAZSTAVE: ROMSKA KULTURA SKOZI OBJEKTIV Dokumentarno fotografsko razstavo gostimo kot enega od spremljevalnih dogodkov III. Festivala romske kulture Romano Čhon/Romski mesec. Več o festivalu lahko preberete na www.romanochon.org.
Četrtek, 10. februarja, ob 16. uri
PLES MLADINSKIH DELAVNIC
Dogodek je za zaključeno skupino.
Petek, 8. april, ob 19. uri
POTOPIS: S KOLESOM OD LIZBONE DO DAKARJA Dva meseca in pol kolesarskega življenja Marka Mohorčiča na 5273 kilometrih od Lizbone do Dakarja!
Petek, 15. aprila, ob 21. uri
KONCERT: NINA BULATOVIX, COMA STEREO in VORTEX MAGNOLIA K nam tokrat prihaja Pekarnin trojček.
Petek, 22. aprila, ob 20. uri
BOBNARSKA PRODUKCIJA Nastopili bodo mladi bobnarji, ki vadijo pri mentorju Alešu Zorcu, pridružili pa se jim bodo tudi glasbeni gostje. Vstopnine ni!
MEDNARODNI PROGRAMI
1. EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA - EVS CID Ptuj je gostiteljska in pošiljajoča organizacija za evropsko prostovoljno službo oz. EVS (European Voluntary Service). Prostovoljec za udeležbo na EVS ne potrebuje nikakršnih predznanj, šole ali delovnih izkušenj. Kdor želi osebno informiranje in svetovanje ali pomoč pri vključitvi v EVS, naj se predhodno najavi po telefonu 02 780 55 40 ali 041 604 778. Do konca marca 2011 dela v CID prostovoljka Maren Weeger iz Nemčije. Pripravljena se je srečati z mladimi, nevladnimi organizacijami in drugimi, ki jih zanimata konverzacija v nemškem jeziku ali njena prostovoljska izkušnja v Sloveniji.
2. MEDNARODNE IZMENJAVE 2011 Mlade, ki jih privlači sodelovanje na mednarodnih izmenjavah, vabimo, da se prijavijo v CID Ptuj. Poleti 2011 bomo iz CID Ptuj pošiljali mlade na več mednarodnih projektov v Evropi, in kdor se želi udeležiti enega od njih, se mora na to najprej pripraviti. Prijave sprejemamo telefonsko na 02 780 55 40 ali 041 604 778 ter po elektronski pošti na cid@cid.si.
ODPIRALNI ČAS CID PTUJ
Od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure. V odpiralnem času sta na voljo: MLADINSKI INFO CENTER s petimi računalniki, z brezplačnim dostopom do svetovnega spleta in mnogimi informacijami za mlade; DNEVNI CENTER (od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure): namizni tenis, namizni nogomet, pikado, šah, družabne igre, televizija. Vaje, sestanki in druge dejavnosti po dogovoru v prostorih CID Ptuj potekajo tudi izven teh terminov ter ob koncih tedna.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, Slovenija, www.cid.si, cid@cid.si, tel. 02 780 55 40, GSM 041 604 778
30 ■ ^V™
RETROSPEKTIVA PRIREDITVE
31. MAREC / SUSEC 2011
Najboljši po izboru komisije: 1. mesto - Žabja svatba, KUD Maska Stojnci; 2. mesto - Lokvanji s kačjimi pastirji iz Male vasi ter 3. mesto - Rože iz stojnskega Sigeta za 8. marec, dan žena (slednje na fotografiji).
V nedeljo, 27. februarja, se je zbralo 51 pihalnih godb in mažoretnih skupin, skupno kar 1750 udeležencev.
Na otroški povorki, ki je potekala na pustni ponedeljek, je nastopilo 27 skupin iz slovenskih vrtcev in otroci vrtca iz Mačkovc na Hrvaškem.
Na fotografiji lipovški smučkarji iz Ribnice
PTUJSKA TELEVIZIJA	T V
PROGRAMSKA SHEMA na kanalu S20
PTUJSKA KRONIKA
19.00; ponovitev ob 20.0 D in 22,00 SREDA: ponovitev torkove oddaje ob 10.30
18.00; ponovitev ob 20.00 in 22.CH3 PETE Ki ponovitev četrtkove oddaje ob 10.30 1fi,00; ponovitev ob 20,00 tn 22.00 NEDELJA: ponovitev tatkovB, četrtkove In sobotna oddaja ob 12,00,15.00 In 19.30
Odslej tudi v omfežju T-2!
POVABILO NA KAVO
POGOVORNA ODDAJA zanimivi gostje aktualne teme kultura šport
in se več...
v sredo ob 18. uri samo na PeTv

Vf/rff/t
31
LEKARNE PTUj
LEKARNA PTU| TRSTEN|AKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 60 01
LEKARNA PTUj ¡E ODPRTA HE O DELAVNIKI: 7.00 - 20.00. V SOBOTO: 7.00 - 14.00
dežurstvo: april: 1.4.2011 -3.4.2011
1 1.4.201 1 - 30.4.201 1
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO 00 20. 00 7. URE ZjuTRA|, OB SOBOTAH 00 14. 00 7. URE, V NEOElJO IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENI VES OAN 00 7. URE Z|UTRA| 00 7. URE NASLEONjECjA ONE.
Za VOS smo tukaj:
med teflrwn od 8 to 19 ute ob socotah cd 8 do 12 uie
dežurstvo: april 2011						
ponedoljek	torek	sreda	Četrtek	petek	sobota	nedelja
4	5	6 7		8	9	10
Oinatene dni deZurn naia lekarn». In »Icer:
oto <J»lavT*:n	od 20 do 7 ure
oosoootah	od 14 do 7 we
ob neOeijah m pjazniun	24 ui
POTRČEVA 23. 2250 PTUJ. TEL 02 787 M 90
www.lckarna-toplek.si
V r>sdefc> In ob ptaznikih sto lekarni v čosu dežurstva zaprti med 12.30 In 14 00
unoa Sneta - Pu+ Antees H» d.o.o. / PSC Mlekamn. Cučkova ulea 5.22S0 Ptu|
_USPOSABLJANJA_
. SOCIALNI OSKRBOVALEC / SOCIALNA OSKRBOVALKA NA DOMU
•	IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI
•	RAČUNOVODJA
•	SOBARICA . HIŠNIK
_CVŽU[
centti ntim/fii^tga u(tn,\i
UČENJE NA TOČKAH VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
Dušan UaK FtfjcJomo^a rtt 01 Ml) >!
thoan.uv&ujfri uru. prtu »makorit Qbptu) iy</
SVETOVANJE V SVETOVALNEM SREDIŠČU PTUJ
Matjá Hit,?*, Mon iiick. tri 01W It 55
i ^roi'iy^urtuycfi intyiwu íHtfw. it
Rekreacija v Termalnem Parku vsak dan po 20 uri Cena za uporabo fitnesa, savn ter plavanja samo 8 €.
Informocije m rezervacije ferme Itiij. do.o. Pot v toplice 9.2251 1*01) Id W> (0)2 7-1 'M HM), e-poUi» infofolgtnc-pmj.M www.U-tnic-pmj .si
Petek, 8.4.2011, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII
Svečana večerja in izbor vinskih vzorcev vseh letošnjih vinarjev ter bogat kulturni program. Cena svečane večerje s pestro paleto vinskih okusov znaša 35 € na osebo. Število mest je omejeno!
Predstavljeni bodo tudi že termini za prihodnjo sezono Primusovih vinskih zgodb z možnostjo nakupa vinskega abonmaja.
Tirmatni Part
Sil /f, frTn.i'. m ton* htm n.- ■	M I .•••II
/a %J \J / U ^^»»^Mk«'
lf KUPON
p.ftuU M t «w> tnfwtp i Nunutnr
, Kil!>•>»<,. ..V....V I . VII
v futfJa*''!* A -.1'
J0°/o
m KUPON
JÍÍQ/ * <1 ItMlptM* NX*.»*** IV t *i-,filQi.\>tl 73 U /0	'•'t*'!**' wMi^-rfiáWtfki'lWlWJW
Ste nezadovoljni z obliko vaše
postave in želite izoblikovati
svoje telo?	HOTELS & RESORTS
i CENA: 280 €
Rešitev vam ponujamo v Valens Augusta wellnessu v Granjd Hotklu Primus
V našem wellness centru vam ponujamo programe za oblikovanje telesa brez anestezije, brazgotin, nelagodja in okrevanja. Terapijo izvajamo s pomočjo kavitacije in limfne drenaie (presso). Kavitacija se izvaja na določenem delu telesa, odvisno od zelje gosta. Kavitacijski aparati predstavljajo ne Invazivno, nebolečo, varno in hitro alternativo liposuciji in učinkovito anticelulitno terapijo, ter omogočajo oblikovanje trebuha, stegen, bokov, zadnjice, kolen in zgornjega dela rok.
Rezultati so pri večini vidni 2e po prvem tretmaju, nadaljnji tretmaji še dodatno zmanjšajo količino maščobnih celic na obdelanem delu telesa in s tem tudi njegov obseg (tudi do 6 cm).
OSNOVNI KAVITACIJSKI PROGRAM (S)
-	3 x kavitacija (3 x 40 minut)
-	5 x kozmetična limfna drenaža (presso, 40 minut)
-	5 x uporaba GREEN-PLATE (5x10 minut)
-	3 x vstop v hotelske bazene (po kavitaciji)