Ksenija Jelšnikova Legenda o prvem snegu To se je zgodilo že potem, ko je »Sveti Stvarnik, veliko prošnjo bil Adam pregnan iz raja. V nebesih imamo.« je bil samo Bog in z njim njegovi »KakSno neki?«, se ie začudil angeli, ki so ga častili. fiog. Nefcoč ie Bog hodil po nebeškem Metulj je nadaljeval: »Drevesa na kraljestvu. Stopal je skozi velike zemlji so tako grda in uboga zdaj, dvorane, kjer še ni bilo ne svetnikov ko je ie skoraj zima. Lisije jim je ne izvoljencev božjih. DolRo je ho- odpadlo, obupana stegujejo svoje dil in se ustavil šele v zlali sobi, ki črne veje v nebo. Vsa zemlja je ta< je bila že lepo urejena. Njegov pre= ko grdo rjava. Prosimo Te, poma^ siol se je bleščal ko sonce. Srebrni gaj!« naslanjač poleg nje&a ni bil tako I.jubi Bof, ie pomislil, naio pa se svetal, a vendar zelo lep. Sai je bil je zagtedal v metuljeva krila. Na namenjen Materi božji, ki takrat še njih se je lesketal lep bel prah, rojena ni bila. Tudi stoli za svetnike drobne, predrobne zvezdice. in do~ so bili ze pripravljeni, tako mehkih bri Bog se je spomnil, kako lepo bi nimajo v nobenem gvadu. bilo, če bi ves svet pokvil k takimi ^, ,„........ . zvezdicami. uospod Boe je sel se dalje in si „ , , , . , ,. ,,,.,,, ogledal nebeške preddvote. Tam so 4 Pokimal ,e metulju: »UsliSal bom an&lci pridno delali. Ker je bil na tvo'° P'osnjo V es svet bom poknl zemlji dan, so veliki angeli nosili >• *.be'}mi. zv.ez.f>c^m}:.^or. »,h n°* zlatih vrčih olje in prilivali soncu, sijo tvojaknla. Sai nh je se doiylj da je gorelo. Drobni anuelčki pa so os'a/o od ^stega dneva stvarjenia.« snažili zvezde, ki bodo zvečer ža; Metulji so bili iako veseli, da so rele na nebu. $e pozabili zahvaliti. Odleteli so na .,,.,.„ , .... . širne nebeške poliane, kjer rasto NebeskiGospodar jebtl zadovo, čudovito ,epe ?veik kakršnih na Ijen. Stopil je še v sobico, kjer bo ,., nii.,Z. ni nekoč sveti Peter sprejemal duše. /e™}' n'k}er "'¦ ,, , Poskusil ie. ali se biserna nebeška B°S Oče >e "ledtem poklical svet= vrata ttdno zapirajo Prav tedaj pa lolase angelce in jim naročil, naj je nanje rahlo pofrka/o. Bofi ie ra- gredo P° svoja zlata rešeta. Stresali dovedno pogledal skozi lino v du= bodo skozi n'e bele zvezdice na Hh. Zunai /e plavalo v zraku na tU zemljo. Angelci so šli in sipali skozi soče belih in pisanih metuljev. In nebeška Ha bele zvezdice — sne= dobri Bog se je spomnil, da se na zinke. svetu že bliža zima in da je ukazal Te so se lovile in prehitevale v metuljem, naj pridejo jeseni v nebe* meglah in oblakih. Postajale so sa. Saj bi sicer na svetu poginiH od vedno večje in tcžje, ker so jih po' mraza. Vendar zima iakrat še ni jile vodne kapljice. Počasi so legali bila bela, ker ni bilo snega, samo beli kosmi na prstena tla. Zemlja mraz je pritiskal. HUro ie nebeški ni bila več rjava in pusfa, dtevesa Oče odprl vtata in metulji so se ne več črna in gola, vse je pokrila vsuli skozi nje in Ga obdali fcafcor mehka bela odeja. pisan, živ oblak. Največji izmed Na zemIji pa sig stala med vrati njih se je pomzno spustil na zlaii !esene kolibe Adam in Eva 7aiu, rob božjega plašča. Bogga je dvig, deno sta &ledala padajoče snežinke. ml na svojo dobrofno dlan. ZMo se jima /e> da pošiIja Boe, »Kai bi rad?« košček raja na zemljo. 120