dr. Matija o grin, Kapucin v iktorin Kranjski in duhovni boj umirajočih 115 dr. Matija o grin kapucin viktorin kranj Ski in duhovni Boj uMirajočih Povzetek č lanek predstavi doslej neznanega kapucinskega patra Viktorina k ranjskega (1715–1790). z a njim se je ohranil manjši rokopis v slovenščini in nemščini, namenjen spremljanju umirajočih. r okopis je datiran 1773 in predstavlja naj- starejše ohranjeno slovensko rokopisno besedilo, namenjeno duhovni pomoči umirajočim. besedila v rokopisu so drugačna od primerljivih slovenskih besedil za pomoč umirajočim iz 17. in 18 stoletja; verjetno izhajajo iz starejšega izroči- la manjših bratov. besedila so razvrščena od molitev po prejemu zakramentov glede na stopnjevanje bolezni do prošenj za zedinjenje z božjo voljo, klicanja svetnikov in matere božje in darovanja k ristusu. Vsa molitvena besedila močno navdaja misel na trpečega k ristusa in češčenje njegovih svetih ran kot vira milo- sti za umirajočega. r okopis vsebuje tudi dva seznama simptomov bližnje smrti in agonije v latinščini. g lede na te simptome je verjetno pater Viktorin izbiral besedila, ob katerih je umirajoči bojeval svoj poslednji spoprijem za ohranitev upanja in vere v božjo milost. c apuchin friar victorin of kranj and the Spiritua L Strugg Le of a dying per Son Abstract The article presents the hitherto unknown s lovenian c apuchin f ather Victorin of k ranj (1715–1790). a manuscript in small octavo in s lovenian and g erman has been preserved behind him, intended for accompanying and assistance of the dy- ing. The manuscript is dated 1773 and represents the oldest s lovenian manuscript text intended for spiritual help to the patients in their last struggle. The texts in the manuscript differ from comparable s lovenian texts of this kind from the 17th and 18th centuries. They are probably derived from the older tradition of the f riars minor. The texts range from prayers after receiving the sacraments, according to the escalation of the disease to prayers for union with g od’s will, the invocation of the saints and the Virgin mary, and offerings to c hrist. a ll the prayer texts are strongly inspired by the spirituality of the suffering c hrist and the worship of his holy wounds as a source of grace for the dying. The manuscript also contains two pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 116 lists of symptoms of imminent death and agony in l atin. g iven these symptoms, it is probable that f ather Victorin chose the texts according to which the dying man fought his last struggle to preserve hope and faith in g od’s grace. p ater v iktorin V a rhivu s lovenije je po poteh neznane sreče, ki krmari usode starih spisov, do naših časov dospel in se ohranil rokopis, ki je prelepo zrcalo kapucinske baročne duhovnosti, pa tudi izkaz njihovega pomembnega socialnega in pastoralnega dela: spremljanja hudo bolnih in umirajočih. r okopis ima naslov Libell(us) Conscript(us) Infirmoru(m) Ad Vsum Patris Victorini Crainburg(ensi) Capucini 1773 – k njižica, napisana umirajočim, za rabo patra Viktorina k ranjskega, kapucina, 1773. 117 V rokopis je pater Viktorin zapisal molitve in premišljevanja, s katerimi je po duhovnem izročilu kapucinov spremljal bolne in umirajoče v uri največje preiz- kušnje. V vsej knjigi ni prav nobenega besedila, namenjenega molitvi za mrtve, sploh ničesar, kar bi bilo povezano z opravilom za pokojnim. c elotna knjižica je namenjena spremljanju živih v njihovem zadnjem boju, besedila so razporejena glede na razne stopnje napredovanja bolezni, trpljenja in agonije. n apisana so v slovenščini in nemščini, obeh deželnih jezikih. h komur so ga poklicali, tja je pater Viktorin, kakor mnogi drugi patri, šel in nesel seboj svojo drobno knjigo – da je iz nje bolniku v skrajni stiski stregel roso nebeške tolažbe. Toda kdo je bil ta pater? k akor o večini kapucinov imamo tudi o njem zelo skope podatke, ki jih lahko strnemo v kratek biogram. pater Viktorin se je rodil v k ranju dne 6. januarja 1715 s krstnim imenom baltazar f arger materi mariji a ni in očetu l uki f argerju. 118 V krstni knjigi je oče l uka imenovan dominus, torej je bil meščan, krstni vpis pa izstopa po navedbi, da je bil eden od botrov tedanji kranjski kaplan matija jožef jenzen. d ružina s priimkom f arger se omenja med manjšimi kranjskimi trgovci. 119 k apucinski mortuarij navaja, da je pater Viktorin k ranjski, pridigar, živel v redu 56 let in da je umrl 18. avgusta 1790; 120 ta vir kot patrov krstni priimek 117 a rhiv r epublike s lovenije, si as 1073, z birka rokopisov, 28r. Črke v okroglih oklepajih pomeni- jo razvezane okrajšave ali brevigrafe. 118 prim. n Šal , Krstna matična knjiga župnije Kranj 1703–1720, str. 634. z apis datuma je nekoliko težaven, lahko bi bil tudi 5. januar, verjetneje 6. (Hvala blažu o trinu, ki mi je posredoval sliko vira s krstnim vpisom, ko je bil n Šal zaprt.) 119 Žontar, Zgodovina mesta Kranj, str. 248. 120 Nekrologij slovenskih kapucinov, str. 235 (vpis za 18. avgust – spomin na pokojne patre, ki so umrli na ta dan; hvala p. Metodu benediku za posredovanje podatkov). Ta vir navaja kot patrovo starost ob smrti 77 let; dejansko: 75 let. podatek o rojstvu je bil že ob vstopu v red, razumljivo, lahko nezanesljiv. Trdno pa se lahko zanesemo na podatek kapucinskih virov o dobi patrovega redovnega življenja – 56 let. dr. Matija o grin, Kapucin v iktorin Kranjski in duhovni boj umirajočih 117 navaja obliko f argar, kar je le pisna inačica istega priimka. 121 g lede na podatek o redovniški dobi je pater Viktorin leta 1734 star 19 let vstopil v kapucinski red. o pravil je sedemletni filozofski in teološki študij, med tem je v g ornjem g radu prejel nižje redove: dne 19. julija 1739 je prejel subdiakonat, 19. septembra istega leta pa je postal diakon; v duhovnika je bil posvečen 12. marca 1740. 122 po kon- čani teološki formaciji je od redovnih predstojnikov prejel licenco pridigarja. V letih okrog 1757 je kot pridigar deloval v kapucinskem samostanu v k rškem. 123 po 56 letih redovnega življenja je v starosti 75 let umrl, kot navaja redovni Nekro- logij, dne 18. avgusta 1790 v kapucinskem samostanu v l jubljani. To je vse, kar vemo o njem. predstojniki so ga pošiljali, kakor druge brate, iz samostana v samostan – in prav verjetno je deloval tudi v škofji l oki, dokaza za to pa kapucinski viri ne nudijo. V red je vstopil, ko je bila baročna kultura na slovenskem še na vrhuncu, v letu, ko so za Škofjeloški pasijon izdelali dodaten prizor – podobo pekla z nastopom pogubljene duše; in ni izključeno, da je pri uprizarjanju pasijona pozneje sodeloval. Toda največ je za nas vredno to, kar iz njegovega življenja še zdaj realno obstaja: da se nam je izmed mnogih pridig in drugih besedil, ki jih je v 56 letih redovniškega življenja napisal, ohranilo vsaj eno – rokopis, ki prihaja do nas kakor biser na njivi iz evangeljske prilike. r okopi S r okopis, v naslovu datiran leta 1773, je najstarejše ohranjeno rokopisno bese- dilo za spremljanje hudo bolnih in umirajočih. s estavljata ga slovenski in nemški del, oba enake vsebine in prvotno enakega obsega. pater je lastnoročno pagini- ral strani v slovenskem besedilu od 1 do 48, nato enako v nemškem. Vsebujeta molitve, ki so jih umirajoči ali domači molili s patrom ob prejemu zakramentov in ob raznih stopnjah napredovanja bolezni. n a uvodnem listu so v nemščini in latinščini podani opisi simptomov osebe, ki se ji bliža smrt. 121 Ta sicer redek priimek se v štirih pisnih inačicah Farger, Fargar, Forger in Forgar pojavlja v več sočasnih virih. v terezijanskem popisu prebivalcev Kranja v letu 1754 sta navedena cerkovnik janez Forger z družino in meščan a nton Forgar z družino; med njegovimi otroki je naveden tudi 5-letni sin Franc (svetina, prebivalci Kranja, str. 274, 279). o menjeni sin a ntona Forgarja je postal duhovnik, Šematizem ga pozna pod imenom Frančišek Fargar, rojen leta 1748 v Kranju, ki je deloval na igu, v r ovtah, na Čemšeniku in na Dobrem polju, kjer je umrl 1815; pokorn navaja, da je bil »izvrsten govornik, četudi je bil slabotnega telesa in imel dobre zmožnosti« (pokorn, Šematizem duhovnikov, str. 29). s tem je, celo za isto osebo, izpričana variantna pisna podoba tega priimka v sočasnih virih. (Hvala borisu g olcu za presojo podatkov.) 122 v olčjak, Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije, str. 143, 144, 147. 123 g lej kroniko Kapucinskega samostana v Krškem, 1757. Tega leta so samostansko kroniko začeli pisati in prvi zapis je zato daljše posvetilno besedilo brezmadežni, ki ji je bila stoletje prej po- svečena tudi samostanska cerkev (hvala Moniki Deželak Trojar za branje latinskega besedila); na koncu je med drugimi patri krškega samostana podpisan tudi Victorinus Crainburgensis, concionator – pridigar (benedik, Kralj: Kapucini na Slovenskem, str. 427–428). pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 118 u vodni bifolij z naslovom in letnico 1773 ter zadnji snopič v rokopisu sta bila dodana ob vezavi. o srednji del rokopisa s slovenskimi in nemškimi besedili je starejši: prepoznamo nedvomno isto roko, vendar dosti mlajšo. g lavnina knjige (vse, razen datiranega uvodnega lista) bi bila torej lahko napisana že kmalu po koncu patrove teološke formacije in pridobitve licence za pridigarja, t.j. po letu 1740. pravopis slovenskega besedila je značilno redovniški: po lastni konvenciji deloma prirejena raba bohoričice, mestoma še s skupino sch za zapisovanje /š/ in /ž/ in z baročnim ÿ (S: Krÿsh; S: krÿ), črka j skladno z neolatinsko kulturo služi tudi zapisovanju glasu /i/ (na kaj sa eno vjsho ozhesh). pater Viktorin je tekoče uporabljal tudi številne latinske abreviature (Paſsionis X͠ti) in brevigrafe. n a sam konec knjige, t.j. na str. 48 nemškega dela, je pater Viktorin precej pozno, že z zelo tresočo roko (najverjetneje še po letu 1773), dopisal razdelek z naslovom Si Agonizans perseverat divti(us) – č e umirajoči zelo dolgo umira, ki obsega sedem ohranjenih strani v nemščini, nekaj besedila pa manjka, ker je na Rokopis patra Viktorina: Libellus Conscriptus Infirmorum Ad Vsum Patris Victorini Crainburgensi Capucini 1773. Arhiv Republike Slovenije, Zbirka rokopisov 1073 28r. dr. Matija o grin, Kapucin v iktorin Kranjski in duhovni boj umirajočih 119 koncu rokopisa več kot 10 listov izrezanih. u vodni opis znakov bolnikove ago- nije na fol. 1v se konča z opombo: Reliqua vide ex altera parte – preostale znake glej v drugem delu. Vendar omenjenega drugega dela opisa simptomov ni več, nahajal se je verjetno na koncu rokopisa, kjer so listi izrezani. g lede na to, da je pater Viktorin umrl leta 1790 v l jubljani, je rokopis skoraj gotovo ostal v tamkajšnjem kapucinskem samostanu. o b razpustitvi ljubljanske- ga samostana in uničenju knjižnice pod n apoleonom se je kot edini (meni) znani rokopis srečno ohranil in prispel v k ranjski deželni muzej ter njegove naslednike. Vprašanje geneze besedil v tej rokopisni knjigi naj za zdaj ostane odprto. Ver- jetno je precej zahtevno. V slovenski slovstveni zgodovini je rokopis patra Vikto- rina nemara četrto ohranjeno delo, posebej namenjeno spremljanju umirajočih. n ajstarejše ohranjeno besedilo v slovenščini te vrste je priročnik znamenitega ka- nonika matije k astelca (1682); 124 drugo delo pripisuje monika d eželak Trojar jer- neju basarju kot predstojniku bratovščine k ristusovega smrtnega boja (1735); 125 tretje tovrstno slovensko besedilo najdemo v izjemno lepih poglavjih, namenje- nih podeljevanju zakramentov v sicer trojezični knjigi Vade mecum piorum sa- cerdotum (1771), ki jo je izdala jezuitska kongregacija marije brezmadežne. 126 besedilo patra Viktorina k ranjskega je od vseh teh drugačno in neodvisno; s posameznimi besednimi zvezami spominja na jezuitski Vade mecum. Toda za vsa ta štiri slovenska besedila je gotovo, da so le novoveški prevodi ali priredbe precej starejših latinskih besedil in bi bilo njihovo genezo treba iskati v izvornih duhovnih tradicijah. z a zdaj domnevamo le, da je skrb za bolnike kot ena od kapucinskih dejavnosti potekala po nekih redovnih smernicah ali stalnicah, ki morda potekajo še iz frančiškanskega srednjeveškega korpusa molitev za umi- rajoče in so postopoma prešle v ljudske jezike. V prihodnje bo treba preučiti rokopis patra Viktorina v razmerju do teh virov. kapucin o B SMrtni po Ste Lji … r azpored vsebine v rokopisu bi najbolje ocenil kateri od patrov kapucinov – toda že laiku je po naslovih in zvrsti molitev razvidno, da so razporejene na več stopenj glede na stanje bolnika in njegovo postopno pripravo na poslednjo uro. n aslov rokopisa sicer pravi, da je knjiga namenjena infirmis, bolnikom; toda te besede so bile napisane v času, ko je bolezen večidel pomenila le začetek priho- 124 To so Kastelčeve Bratovske buqvice s. roshenkranza, zlasti v drugi izdaji, kjer jim je pridružil obsežen molitvenik za duhovno oskrbo umirajočih, Modus juvandi agonizantes. 125 Pomuzh shivim, umirejezhim. prim. Deželak Trojar, basar jernej. 126 Vade mecum piorum sacerdotum, zlasti str. 401–415. z godovina knjige in knjigarstva na slo- venskem ne upošteva, da so bile baročne bratovščine mdr. pomembne izdajateljske ustanove, saj so za svoje člane določeno knjigo naročile, organizirale tisk in odkupile celotno naklado. n ekaj drobtin o tem o grin, bratovščinske iskre. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 120 da smrti. bolniki, ki jih je obiskoval pater Viktorin, so bili umirajoči: osebe, ki so dočakale trenutek, ko slehernik do skrajne stopnje izkuša končno posledico izvirnega greha: propad in smrt. o sebe na poti pred nami. s lovensko besedilo se začne na strani 1 z naslovom Post com(m)unionem – Po obhajilu, kar pomeni, da je pater z bolnikom že opravil spoved in mu podelil sveto popotnico. prva molitev na strani je Duša Kristusova, posveti me; tu imamo enega njenih starejših zapisov v slovenščini. sledi niz molitev po prejemu zakramentov, ki nam od drugod niso znane in zelo verjetno izvirajo iz kapucinske tradicije. skupna značilnost skoraj vseh teh molitev je močna osredinjenost na kri- stusa – na zasluženje njegovega križa in svetih ran. po prejemu zakramentov je pater z bolnikom molil: 127 »Tvoje svete rane nej bodejo moja špiža, s katero bodem našpižan jenu v vsimu dobrimu potrden. Tvoja sveta kri nej bode tu dali-zbrisajne vsih mojeh grehov. Tvoja sveta smrt bodi moja večna čast. V tebi, moj dobrotlivi jesus, bodi vse moje vesele, trošt, zravje jenu slad- kust moje duše jenu srca. molitu z narveči ponižnostjo, z živo vero počastim tebe, ô pravi živi buh jenu človik pod štautjo [podobo] tega žegnaniga kruha, [in] te proſsim, dej meni tu gnado, de bodem v tebe vselej trdnu vervov, stanovitnu upov jenu goreče lubu. o lubeznivi pelikan, očisti mene s tvojo sveto rešno krvjo, kir ena sama kapelca taiste cel svet lohka očisti. o jesus, dej, kar jest močnu želim, de se bodem s teboj na vekomej vese- lil.« (str. 2–3) po obhajilu so bile te prošnje h k ristusu kot pelikanu pravzaprav priprava bol- nika na (morda dolgo) trpljenje, ko se je agonija postopoma bližala in ga zajela z novimi preizkušnjami. V rokopisu sledijo lepo oblikovani molitveni vzkliki, ki te- meljijo na psalmih, in obuditev vere ter upanja. Takšnih v drugih virih ne srečamo. k o je bolezen napredovala in se je bližala agonija, je nastopil eden ključnih trenutkov, ko je pater skušal trpečemu pomagati s tem, naj svojo voljo zedini z b ožjo voljo: naj se b ogu povsem preda in mu izroči svojo smrt kot žrtev za lastne grehe. Temu je namenjen daljši razdelek Conformitas cu(m) Voluntate D(ei) – 127 v si nadaljnji navedki iz rokopisa so iz istega vira (prim. op. 1); paginacija po izvirniku. n avedke podajamo v kritičnem prepisu kot bralnem pripomočku, ki se ravna po načelih edicij Dela sta- rejšega slovenskega slovstva. dr. Matija o grin, Kapucin v iktorin Kranjski in duhovni boj umirajočih 121 Združitev z Božjo voljo. preberimo nekaj vrstic, tudi te so globoko zaznamovane z mislijo na trpečega jezusa: »o o ča nebeški, aku je mogoče, nej grede ta kelih od mene, ali ne moja vola, temeč tvoja vola nej se zgodi. […] o g ospod, žalost jenu stiskajne so mene obdali, ali tvoja sveta vola je moja moč jenu kraft. koker je bogu dopadlu, toku se je zgodilu, nej bode počešenu njegovo sveto ime. jest sim vse dobru od boga zadobu, zakaj bi pa gori ne vzel ta križ, tu bo- lezen, te težave. […] Tvoja sveta vola nej se zgodi, o o ča nebeški, koker na nebu, toku na zemli. […] o češ, moj buh, de jest dale trpim ali hitreši vmrjem, sturi, kar očeš. k ir pa ti sam očeš, toku mojo volo celu [povsem] sklenem, rekoč: jest očem umreti, kir ti si eni g ospod mojga živlejna, ti si meni dal dušo jenu truplu, tebi nazaj ofram jenu šenkam, sturi z menoj, koker očeš, keder očeš, na kaj za ena vižo očeš. jest očem rad umreti, kir ti si ta gvišni cilj jenu konc mojga živlejna. jest očem rad umreti, de bi mogu skozi moje težave jenu bretkusti te smrt tvoje pravici za moje neštetlive grehe zadosti striti, zavola katerih sim tol- kukrat tu smrt zašlužu. […] jest rad očem umreti iz lubezni proti tebi, kir ti tudi iz lubezni proti meni si atu na križu umreti.« (str. 11–14) bolniku so se bližale smrtne stiske in pater Viktorin je morda znova preletel vrstice – če jih ni znal že na pamet – kjer je imel na prvem listu rokopisa dva seznama Signa mortis, Signa moribundi – Znaki (bližnje) smrti, znaki umiranja, ki jih je poznal iz številnih obiskov pri umirajočih: Si facies est nimis incensa … nas(us) acut(us), oculi vitrei cavi – ko je obličje manj vročično, ko nos postane bolj koničast, oči steklene in vdrte, mrzle roke in noge … pater je ob teh podrobno opaženih znamenjih umirajočemu opogumljajoče bral odlomke Desideriu(m) ad Coelum – Hrepenenje po nebesih, po rešitvi iz stiske … in jih morda povezal s spodbudo Oblatio Paſsionis X͠ti – naj umirajoči v svoji stiski bogu daruje Kristu- sovo trpljenje za rešitev v svojem trpljenju in svoji smrti: »skozi tvoje brehke bolečine pomanšej moje bolečine, skozi tvojo breh- kust te smrti pomanšej mojo brehkust te smrti. s kozi tvojo smrtno vojsko dej moč v moje težki vojski, skozi tvojo brehko smrt dej meni eno srečno smrt. pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 122 postavi tvoj svet križ jenu smrt vmed tvojo sadbo jenu mojo dušo. Ô jesus, objemi me, ohrani me, ne pusti mene se od tebe odločiti, v tvoje svete roke jenu rane jest perporočim mojo dušo. Oblatio Paſsionis (Christi) – Darovanje Kristusovega trpljenja o jesus, jest tebi gori ofram tvoje grenke solze, tvoj krvavi smrtni put, vse tvoje martre jenu bolečine za moje grehe jenu štrafinge, katere sim zašlužu. jest tebi gorj ofram te bolečine tvoje trnove krone za vse grehe, katere sim z mislami, želami sturu. jest tebi gori ofram vse bolečine tvojeh z žebli ranenih svetih rok za taiste grehe, katere sim z moimi rokami dapernesu. […] jest se zapustim, o jesus, na tvoje brehku trplejne jenu smrt, na neizgrun- tano vrednost tih svetih ran jenu svete rešne krvi, de bodeš vse moje grehe odpustu.« (str. 18–20) postopoma sta umirajoči in pater Viktorin v nekem trenutku prišla do neizo- gibnega, daljšega odlomka: Hic Monstrat(ur) Crux in manu tenens – Tu bolniku pokažemo križ in ga držimo v roki. Ta odlomek spet na nov način zgosti in razpre duhovnost k rižanega, skupno manjšim bratom, ki jo predstavlja in ponavzočuje razpelo v patrovi roki: tolažbo, uteho, umiritev pred smrtno stisko spričo bli- žnjega razpada ustvarjenega bitja. e na od prošenj se posebej sklicuje na trenutek jezusove smrti na križu – na bolečino, o kateri stari asketični pisatelji pravijo, da je predrla jezusovo bitje ob ločitvi njegove duše od telesa. Ta ločitev velja v pasi- jonski tradiciji za bolj nenaravno in protinaravno kakor pri človeku, ker v jezusu ni bilo nobene kali izvirnega greha in zato sploh nobene možnosti za »naravno« smrt, kakor pri človeku. z ato je jezusu ločitev duše od telesa povzročila, pravijo srednjeveški pisci, čezmerno in nadčloveško agonijo. a nalogno je o jezusovem trpljenju premišljeval na veliki petek janez l udvik s chönleben. 128 potrditev za to vidijo v dejstvu, da evangelij ne poroča, da bi jezus v vsem svojem trpljenju kdaj potožil ali stokal; le v skrajnem trenutku smrti evangelisti poročajo, da je jezus »zaklical z močnim glasom – in izdihnil« (mt 27,50; mr 15,37; l k 23,46). z ato so bili trdno prepričani, da so bili zadnji trenutki jezusove agonije zanj hujše trplje- nje kakor vse, kar je do tedaj prestal. Ti posebno sveti trenutki so bili v slovenski baročni kulturi predmet posebne pietete, duhovne skrušenosti in pobožnega spomina; iz navdiha teh jezusovih trenutkov je leta 1660 nastala bratovščina umirajočega k ristusa, morda najbolj priljubljena baročna kongregacija v sloven- skih deželah – Confraternitas Domini nostri Jesu Christi in cruce agonizantis. 129 128 Deželak Trojar, s chönlebnovo premišljevanje na v eliki petek, str. 33–48. 129 n jeno osnovno besedilo je prej omenjena knjižica Pomuzh shivim, umirejezhim (1735 in več izdaj). dr. Matija o grin, Kapucin v iktorin Kranjski in duhovni boj umirajočih 123 Takšno razumevanje je bilo splošna last baročne duhovnosti in pater Vikto- rin je opogumljal umirajočega, naj k tej jezusovi čezmerni agoniji usmeri svoje prošnje in zadnji up: »o dobrotliv jesus, skozi taisto brehkust, katero je jemela tvoja duša, kader se je od tvojga trupla ločila, usmili se čez mojo ubogo dušo, kader se bode od mojga života ločila, peli jo v tu večno živlejne. o Troštar mojga srca, jest tebe prosim skozi tvoje svete petere rane, pridi na pomoč tvojmu nevrednimu šlužabniku, kateriga si ti s tvojo sveto rešno krvjo odrešu. […] o skrbni dobrotlivi pastir, vzemi mene na tvoje rame, jenu prenesi mene v ta nebeški paradiž.« (str. 21–23) morda je trajalo dneve in dneve, ko se je pater večkrat vračal k bolniku, mor- da pa le kratke ure ali celo minute. z molila sta daljše, mestoma zelo poetične sklope molitev k materi božji – v ta del so spretno vkomponirani deli znameni- tih marijanskih antifon pod tvoje varstvo pribežimo, pozdravljena k raljica mati usmiljenja, o g ospa moja (str. 27–28) – in prošnje Invocatio sanctorum, klicanje svetnikov in božjih angelov, zlasti svetega mihaela, naj dušo umirajočega, ko se bo ločevala od telesa, utrdijo v veri, da se ne bo vdala skušnjavam dvoma, žalosti ali obupa nad lastnimi grehi. Ti daljši odlomki so posebej slovesni in globoki, ker v njih pater ob umirajočem kliče na pomoč bolnikovi veri vero c erkve vseh časov, od marije, sv. jožefa in sv. a ne prek apostolov, zgodnjih mučencev in patriarhov, da bi bolnik v trenutkih smrti, za katere so stari pisci bili prepričani, da prinašajo najhujše skušnjave proti veri in proti zaupanju v božjo milost, ne klonil: o sveta barbara, sveti d ismas, pridite meni na pomoč, sprosite od k ristusa tu gnado, de bodem šlišov te vesele besede: d anes bodeš z menoj v paradižu. o vi vsi sveti patriarhi jenu preroki, zadobite vi meni enu stanovitnu upaj- ne na tu neizgruntano milost božjo. o vi vsi sveti apostelni, sprosite od boga, de bodem mogu v pravi veri umreti. o vi sveti marterniki, sprosite tu gnado, de da smrti stanoviten v temu dobrimu [ostanem]. (str. 32–33) a gonija je napredovala, brez zdravil in pomirjeval, moči telesa so izgubljale in jenjale, umirajočemu so dali v roke svečo, poslednjo luč, pater Viktorin je znake poznal: Oculi calliginosi, lacrimantes, … Album eoru(m) rubescens v(el) lividum nigris – oči postanejo motne, solzijo se … belina oči postane rdečkasta ali modrikasto črna, bolnik postane nestrpen do luči, toda ko luč zastrejo, ne vidi ni- česar … š e enkrat sta se z močmi, kolikor jih je umirajoči imel, obrnila k jezusu: pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 124 Petitio ad Jesum Crucifixu(m) – Prošnja križanemu Jezusu o jesus, tvoja žalost jenu težave na o liuski gori, potroštejte mojo dušo. Tvoja trda keha [t.j. pilatova ječa], reši mojo dušo iz te kehe mojga trupla. […] o jesus, čez tebe strjena krvična sodba bodi meni ena srečna sodba na dan te sodbe. o jesus, s tvoja trnova krona ocirej [okrasi] mojo dušo s tu krono te večne časti. o jesus, tvoj sveti križ bodi meni ena lojtra v nebesa. […] o jesus, tvoja narbrehkeši smrt bodi meni tu večnu živlejne. o jesus, tvoja prošna za tvoje šivražnike bodi tudi prošna za mene, ubogiga grešnika per o četi nebeškimu. […] skozi tvoje zapušajne od vsih na svetim križu stoj meni na strani od vsih za- pušenimu per te zadni vojski. Stran 35 rokopisa z odlomkom: Quando infirmus valde deficit – Ko bolniku zelo jenjajo moči. Vir: Arhiv Republike Slovenije dr. Matija o grin, Kapucin v iktorin Kranjski in duhovni boj umirajočih 125 s kozi tvojo veliko žejo obudi meni te goreče žele tebe na vekomej gledat. […] V jemenu svete Trojice sim jest kršen, v jemenu svete Trojice očem moje živlejne skleniti. Quando infirm(us) valde deficit – Ko bolniku zelo jenjajo moči o moj buh, jest na tebe trdnu verjem, jenu vse taistu, kar ta sveta k atoliška rimska cerku uči jenu zapove: zdej jenu na zadno uro zavržem vse skušnjave tega hodiča čez tu sveto pravo vero, zakaj jest očem koker eni zvesti atrok te svete katolške matere v te sveti veri živeti jenu umreti: o buh, ohrani mene v te sveti veri da zadne ure. […] o o ča nebeški, kateri si mene stvaru, usmili se čez mene. o c hriste jesu, kateri si mene odrešu, usmili se čez mene. o sveti d uh, kateri si mene posvetu, usmili se čez mene. o sveta Trojica, buh o ča, sin jenu sveti d uh, na tebe verjem, na tebe upam, tebe lubim jenu želim čez vse. o o ča nebeški, v tvoje milostve roke perporočim mojo dušo. o jesus, s in d avidov, v tvoje svete rane perporozhjm mojo ubogo dušo. o s veti d uh, v tvojo lubezen božjo perporočim mojo pregrešno dušo, oči- sti taisto s tvojo posvečeno gnado. Antequam Infirm(us) agonizare incipit – Ko se začenjajo smrtne težave jest tebi, o o ča nebeški, sam sebe perporočim koker tvojo lestno creaturo, katero si za sebe stvaril. jest se tebi perporočim, o nebeški pastir, sin božje, koker eno ovčico, ka- tero si s tvojo brehko martro jenu smrtjo toku dragu kupu. jest se tebi perporočim, o s veti d uh, koker enu nevrednu prebivalše tvoje, kateru si ti per svetimu krstu skozi tvojo sveto gnado posvetu. […] Vltima Suspiria jam agonizant(is) – Poslednji zdihljaji umirajočega o jesus, kir ti ne želiš tu smrt tega grešnika, temeč tu večnu živlejne, od- pusti meni moje grehe. o jesus, skozi taisto lubezen te prosim, s katero si na križu tvojem šivra- žnikam odpustu, odpusti meni moje zašlužene štrafinge. o jesus, tu vesele tih izvolenih, pokaži tvoje sveto obličje, pusti mene tai- stu uživat na vekomej. […] V jemenu boga o četa, s inu jenu svetiga d uha jest sklenem moje živlejne. (str. 34–45) * * * pasijon s Ki Dones Ki 2021 16 126 To so besede kapucina Viktorina k ranjskega, besede, ki jih je slišala smrtna postelja, besede ob sveči v umirajoči roki … n jegov rokopis je umetniško duhovno zrcalo, v katerem lahko gledamo, kako duhovnost trpečega k ristusa prežema patrovo skrb za trpeče v skrajni stiski in jih vodi, naj se v ključnem trenutku življenja scela usmerijo k njemu. s to rokopisno knjigo je pater Viktorin hodil po slovenskih mestih. z njo je v dolgih letih obiskal mrtvaške postelje premožnih in revnih, njeni listi so videli naše umirajoče prednike, spremljali so premnog smrtni boj, na robovih listov rokopisa se zdi, da še zdaj šelestijo njihovi zdihljaji, klici v agoniji, sopenje, krči in ugašanje, slovesni odhod življenja … V duhu umirajočega so rasla in se sto- pnjevala vprašanja, ki jih je morda tedaj prvikrat zares zagledal: obšla ga je groza spričo neznanske velikosti, ki so jo dobila ta vprašanja: ali me je bog zavrgel? kaj, če mi ne bo odpustil? a li bog sploh je, če trpim in umiram? kje je zdaj bog? Ta vprašanja so bolniku prekrila nebo. pater je vedel, kaj se v njem godi, ko je podrobno opažal stisko: Stridor denti(um) cum delirio – šklepetanje zob v deliriju. Lingua frigida in febrib(us), tremula, viridis nigra, livida bley farbig, valde sicca, spiſsa cum fiſsuris, dura aspera – jezik je mrzel in trepeta v vročici, zeleno črn, modrikast, zelo suh, otekel z razjedami, postaja negiben in trd … č e je pater zapisal, da ima umirajoči mrzle roke, je to zapisal zato, ker je v svojih rokah držal roko umirajočega in v njej razpelo ali svečo in mu govoril besede o jezusovem križu, o jezusovih ranah, o večni milosti. in če je zapisal podrobnosti o bolnikovem obrazu in celo o jeziku, je s tem povedano, da se je sklanjal tik k obličju umirajočega, da je slišal njegove še komaj slišne poslednje besede, bolj vzdihe, bolj dih kakor vzdih … To je resnično živeti pasijon, ko je pred obličjem smrti umirajoči svojo agoni- jo pridružil agoniji jezusa na križu. s tega gledišča je rokopis patra Viktorina, na pogled skromen in »ubog«, de- jansko vzvišen po službi in namenu: s tem rokopisom v roki je pater prebedel neštete ure, ko je umirajočim prižigal žarek nebeške luči, jih varoval obupa nad samim sabo, nad svojimi grehi, nad dvomi in zadnjimi skušnjavami … Ta rokopis je priča duhovnemu boju, v katerem je nastala neka velika duhovna »stavba«: tu smo priča enemu prvih spoprijemov, v katerem skuša slovenski jezik izraziti spopad z vsemi močmi ugašajočega telesa in duha, spopad za duhovno ohranitev upanja in vere … Ta primordialni vzgon, zalet, če ne prvikrat na tak način vsaj zelo zgodaj zabeležen v zgodovini slovenske jezikovne izraznosti, besedja in rit- mičnih frazemov, priklicuje sodobnemu bralcu pred oči duha resnično duhovno dramo, bitko za ohranitev vere v večno božje življenje. priklicuje neko prven- stveno, nekoč zdavnaj osvojeno zmago, ki se je vpisala v tkivo našega ljudskega bitja, še več, ki je to bitje v nemajhni meri vzpostavila, kajti po tej bitki in v njej dr. Matija o grin, Kapucin v iktorin Kranjski in duhovni boj umirajočih 127 je v slovensko ljudsko izkustvo, to je, v slovensko zavest, prihajala uresničitev božjega kraljestva v slovenski zgodovini, pa čeravno na tako poražen, izgubljen, ničen in navidezno nikakršen način, kakor je smrt kristjana. Toda smrt pravič- nih je dragocena v njegovih očeh – kajti bili so grešniki, polni grehov, toda ob molitvah in prošnjah z neznatnim patrom, predvsem pa po spovedi in obhajilu so postali pravični, kajti opravičeni so bili pred g ospodom z njegovo milostjo samo; in zato je bila njihova smrt po vsej agoniji – sveta. k akor nemara nikoder drugod se duhovnost trpečega o drešenika manjših bra- tov strne, združi in razkrije v tej posebni knjigi – ki patru niti ni pripadala kot lastni- na, marveč je vanjo samo zapisal, da mu je dana v začasno uporabo, ad usum patri Victorini Crainburgensis, saj jo je napisal tudi za nas: za čas, za smrt, za večnost. Viri • Ar hiv Re publik e Slovenij e, L jubljana , S I A S 1073, Zbir k a r ok opi s ov , 28r , Libell(us) Conscript(us) Infirmoru(m) Ad Vsum Patris Victorini Crainburg(ensi) Capucini 1773. • N ad š k ofij s k i ar hiv , L jubljana (N ŠA L), Krstna matična knjiga župnije Kranj, 1703–1722. • Ka st e le c , Ma tija : Bratovske buqvice s. roshenkranza: v‘ kúp sloshena visha, tá psalter, ali ro- shenkranz s‘ tèmi petnaistimi skriunostmi moliti. [Vsebuje tudi:] modus juvandi agonizantes. l jubljana, 1682. • Nekrologij slovenskih kapucinov. l jubljana: s lovenska kapucinska provinca, 2017. • Pomuzh shivim, umirejezhim, inu mertvim ali Bukvize Bratovshine britkiga smertniga terple- nja Christusoviga na S. Krishu. l jubljana, 1735. (d lib) • Vade mecum piorum sacerdotum seu Varia pietatis exercitia precum mane et vesperi […] item quorumdam sacrorum rituum, ceraemoniarum, et benedictionum oblata dominis sodalibus almae ac venerabilis sodalitatis B. V. Mariae in coelos assumtae. l jubljana, 1771. (d lib) l iteratura • B ene dik , M e t o d; Kralj, Ange l (ur .): Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih: nekdanja Štajerska kapucinska provinca. Acta ecclesiastica Sloveniae, 16, 1994. • D eže l ak T r ojar , M onik a : S c hönle bnovo pr emi š lj e v an j e na V e lik i p e t e k : Čez mer no st b ole č ine (1673). Pasijonski doneski, 15, 2000, str. 33–48. • D eže l ak T r ojar , M onik a ; O g r in, Ma tija : B a sar J er ne j. Nov i s lovens k i bio g raf s k i le k sik on. Slo- venska biografija, sazu , zrc sazu , 2017 (spletni vir). • O č e Rom u ald: Škofjeloški pasijon. Znanstvenokritična izdaja (ur. m. o grin). c elje, l jubljana: c eljska mohorjeva družba, zrc sazu , 2009. • O g r in, Ma tija : Bra t ov š č ins k e i s k r e. D uhov na b e s e dil a b ar o č nih bra t ov š č in na Slovens k em. Acta historiae artis Slovenica, 21/2, 2016, str. 55–88. • P ok or n, F ranč i š e k : Šematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji l. 1788. l jublja- na: k nezo-škofijski ordinarijat ljubljanski, 1908. • S ve tina , An t on: Pr e biv alc i Kran ja v le t u 1754. Zgodovinski časopis, 37/4, 1983, str. 273–284. • V olč jak , J ur e (ur .): Ordinacijska protokola Ljubljanske (nad)škofije 1711–1824. 1. del: 1711– 1756. l jubljana: a rhivsko društvo s lovenije, 2013. • Žontar, Josip: Zgodovina mesta Kranj. l jubljana: muzejsko društvo za s lovenijo, 1939.