"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P.
VANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
üa 4 ^ÜTfmF*	CHICAGO, ILL., li AVGUSTA (AUGUST 17,719337
^r; 1. NO. 1353.	^^'jP^T,	CH1CAOO, 1LL., It. AVGUSTA (AUGUST 17,) 1933.
UNIČEVANJE SADEŽEV V PRID VIŠANJA CEN
SSV LETO — VOL. XXVili.
Manj pridelkov ne bo rešilo farmarjev iz dolgov in krize
Vladni ekonomski program zgrajen v velikih protislovjih. - Nad 3,000,000 ^¡jmiMj^Smm
prizor z bojišča v državi new york |
III lili
POLJEDELSKI tajnik Wallace je te dni naznanil, da je vladna kampanja za reduciranje bombažnega pridelka dozdaj dobro uspela. Farmarji na jugu so z vlado podpisali pogodbo, da podorjejo nad tri milijone akrov bombaža, kar bo vlado stalo nad 300 milijonov dolarjev. Kampanja je Se vedno v teku.
Z enakimi kampanjami namerava vlada pričeti tudi v drugih panogah poljedelstva. K areči je Rooseveltu priskočil na pomoč bog in poslal ameriškim farmarjem veliko sušo, ki je uničila dobršno mero pridelka — po nekaterih krajih srednjega zapada je uničena vsa koruza in poznejša pšenica, krompir iyi drugi posevki. Farmarji v prizadetih krajih pravijo, da bodo prihodnjo zimo atali pred večjim pomanjkanjem <kot pa mestni prebivalci.	,
Suša, ta "božja šiba", nad {katero nima nikdo kontrole — tudi molitve za dež ne pomagajo — ni bila v vladnem programu, dasi je več storila za dvignjen je cen farmarskih produktov kot vsi washingtonski edikti. Vendar se pa v svojih ekonomskih posledicah na deželo dosti ne razlikuje od vladnega programa kolikor se tiče njenega strejfaljenja po restrik-ciji pridelkov. Edina razlika je v tem, da je po suši uničeni farmar večji revež kot ipa farmar, ki podpiše z vlado pogodbo za uničenje neke količine posevkov, za kar dobi nelkaj odškodnine.
Kljub suši vlada ne misli prenehati s kampanjo za re-atrikcijo posevkov in procesr nim davkom, ki je druga točka v njenem programu m v tesni zvezi s prvo. Dasi je letošnji pšenični pridelek najmanjši v zadnjih 30 letih, je
čela vleči ameriškega farmarja iz ekonomskega močvirja. Razlika med prejšnjo in sedanjo administracijo je v tem pogledu le to, da je Hooverje-va le agitirala in rotila farmarje, naj znižajo produkcijo, Rooseveltova pa to načelo skuša izvesti v praksi potom de-strukcije obdelane zemlje in procesnim davkom.
Ko je Hooverjev poljedelski tajnik sprožil idejo o restrik-ciji pridelkov, je naletel na veliko opozicijo in kritiko posebno v "liberalnih" krogih, Roo-seveltov program pa dežela •pozdravlja!" Poudarjamo, da je v tem ipogledu razlika med težnjami prejšnje in sedanje administracije le v teoriji in praiksi: Prva je govorila o potrebi restrikcije, druga jo pa izvaja.
Socialisti stojimo na stališču, da ameriškega poljedelstva ni mogoče rešiti oziroma
vlada vseeno naložila procesni j ga sanirati z restrikcijami pro-davek, ki znaša 30 centov na dukcije, dasi ima to tudi svoje
ZNAČAJ POLITIČNEGA PREOBRATRA NA KUBI
Proti farmarjem v državi New York, ki so pred nekaj tedni isitsvkali, da si izbojujejo višje cene mleku, je nastopila oborožena sila; posledica so bili opopadi, kakršnega prikazuje ta slika. Stavkarji «o namreč razlivali mleko in razbijali poeodo onim farmarjem, ki se niso hoteli pridružiti boju za zviša-
cen mleku. Te farmarje v New Yorku, kakor drugod okrog velikih mest,, izkoriščajo velike korporacije, katere imajo monopol za distribucijo mleka. Te določajo, koliko naj dob« farmarji, in koliko naj plačajo konsu-ti.
R00SEVELT0V NRA PROGRAM ZADEL OB ČERI IN OBTIČAL
bušelj. Slično namerava uve-sti tudi na nekatere druge pridelke. Na bombaž je naložila ¿tih in pol centa na funt S tem denarjem, ki ga bodo plačali konzumenti v obliki višjih cen, bo vlada financirala svoj redukcijski program.
S tem programom vlada namerava doseči — "planirano produkcijo" v jpoljedelstvu. Planirana je na principu cen in pomanjkanja in ne na principu blagostanja ter obilice. Dokaz temu je splošna revščina na eni strani, na drugi pa prizadevanje vlade, da zniža produkcijo in s tem požene cene navzgor. Vlada niti ne skuša tajiti, da je preveč bombaža in volne vsled tega, ker so ljudje slabo oblečeni, ali da je preveč pšenice, mesa in drugih življenskih potrebščin zato, ker so ljudje presiti. - Nasprotno: medtem ko je prejšnja administracija vtaknila glavo v pesek in ni hotela videti velike mizeri-je, je sedanja vlada vsaj toliko poštena, da vidi okrog sebe morje bede in pomanjkanja.
Kljub temu »pa si je osvojila Hooverjev poljedelski program — kolikor ga je pač imel — ga nekoliko predelala in dodala nekaj novega in ž njim pri-
NAJSIGUR-NEJŠA POT
širjenje delavskega tiska in organiziranje ▼ socialistični stranki ter v u-aijdh je najsigurnejša pot v pravo eko konstrukcijo.
meje, in to posebno ne, če je glavni namen zvišanje cen. Farmarji so res upravičeni do višjih cen, ampak v glavnem potrebujejo trga. Ta trg je v mestih med industrijskim delavstvom. Višje cene pa ne morejo povečati trga, ki je odvisen od kupne sile.
Niti ga vlada ne bo rešila z refinanciranjem farmarakih dolgov. Poudariti je treba, da bi zakon za refinanciranje farmarskih zadolžnic ne bil nikdar sprejet, če bi ne bilo to v interesu bankirjev in inšuranc kompanij, ki drže farmarje v leščah. In vlada poleg tega ne garantira nič drugega kot — obresti. Obresti, ki upro-paščajo ameriškega farmarja kot tudi vse druge dolžnike. 20% od vseh narodnih dohodkov gre danes za obresti na dolgove, pred vojno pa jih je šlo le 7%. In vlada je s tem zakonom poskrbela, da bodo farmarski Uipniki še za naprej prejemali obresti.
Kar ameriškega farmarja najbolj tare, so dolgovi. Z zvišanjem cen se bodo ti dolgovi sicer proporčno znižali, ampak bo to znižanje le navidezno, ker farmar bo moral plačevati višje cene tudi za vse, kar bo kupil. Iz daljšega videka bo farmar ostal na isti točki kot je danes in sploh ves čas po vojni.
Ce bi bila vlada prevzela vse farmarske dolgove — in gotovo tudi dolgove vseh malih posestnikov — jih amortizirala na nizkih odplačilih, na drugi atrani pa naložila kapitalni davek in konfidkacijeki davek na velike dohodke ter dedšči-ne in te dohodke porabila za brisanje teh dolgov, bi bilo s tem korakom v resnici pomaga no farmarjem.
Lastninska pravica do zemlje je drugi jarem, ki tiHči k tlom ameriškega farmarja —
' (Dalje na 3. atrani.)
Hugh S. Johnson, načelnik NRA, je pred nekaj tedni prerokoval, da Jta) do delavskega praznika 4. septembra dobilo delo s pomočjo Rooseveltove ekonomske akcije najmanj pet milijonov nezaposlenih. Zdaj priznava, da se to ne bo zgodilo in izjavil, da ne bo več prerokoval. Vseh pet največjih industrij, namreč jeklarska, premogovniška, avtna in lesna, so še brez pravilnika.
Predsednik Roosevelt je v skrbeh radi te počasnosti in-dustrialcev, ki se ne morejo zediniti za skupni pravilnik, vrhutega pa vztrajajo pri svoji zahtevi za odprto delavnico. Ker se Johnsonu ni posrečilo doseči uspehov ipri pogajanjih, kakršne je prerokoval, je posegel v situacijo Roosevelt sam in poziva predse industrialne magnate ter finančnike na tajne pomenke.
Še veliko večje skrbi pa povzroča Johnsonu ter Roosevel-tovemu kabinetu poplava pritožb, da kompanije, ki so podpisale pravilnik in dobile v potrdilo plavega orla, sploh ne spolnujejo določb, v katere so pristale, pač tpa so v neštetih slučajih delovne razmere Še celo poslabšale. Teh pritožb o kršitvah je toliko, da jih Johnsonovim uradnikom ne bo mogoče preiskati, razen nekatere. Mnoga podjetja so pravilnik podpisale ne da bi imela pri tem namen izvesti skrajšanje delavnika ali zvišati plačo. Nekatere so jo boljše plačanim delavcem celo odvzele in jih izenačile toliko, da dosegajo minimalno mezdo od $12 do $15 na teden za najmanj 40 ur dela. "Tisoče trgovcev, ki so podpisali Rooseveltov pravilnik za reguliranje svojih obratov, krši te določbe na debelo," poročajo iz urada NRA. Skor0 vse tiste kompanije, ki so znižale delavnik, zahtevajo zdaj od svojih delavcev, da o-pravijo ravno toliko dela v Okrajšanem času. Mnoge so znižale plače, ne da bi jih zvišale nižje plačenim delavcem. Nekatere trgovine so zaprle (podružnice in podružne urade, češ, da bi se jim vsled pravilnika preveč zvišali stroški.
Glavni poštar Farley je za-
grozil kršilcem, da se izpostavljajo nevarnosti prosekutiranja na podlagi poštnega zafcona, ki prepoveduje varanj€ v pismih. Farley namreč pravi, da so Rooseveltu pismeno obljubili, da sprejmejo njegov provi-zorični splošni . pravilnik in vsled te zaveze so dobili plavega orla. Kdor je n^. qpolnu-je, izvrši kaznjivo dejanje, ker je izrabil pošto za vabljivo poročanje, pravi Farjey. Seveda, to strašilo ne bo izdalo.
Ako (predsednik Roosevelt hoče, da bo njegov program količkaj uspel, se bo moral zelo resno spoprijeti s profitom. Zdaj še vedno upa, da bodo kapitalisti žrtvovali nekaj svojih dobičkov v prid delavcev, kar pa se ne zgodi, kajti tudi kjer so delavcem zvišali plače, je treba upoštevati, da je bilo to povišanje manjše kot pa so poskočile cene potrebščinam. Ako vsaj do novega leta ne dobi dela pet milijonov nezaposlenih, bo Rooseveltov sedanji program ne-uspejj. In ako tudi uposle toliko novih delavcev, jih ostane nad deset milijonov še vedno brez zaslužka in v krušnih vrstah.
TEROR NAD ČRNCI V ALABAMI. - TRIJE UNČANI, EDEN UBIT
Ali ste naročnino ž« obnovili?
Alabama je prišla ,pred dnevi spet v ospredje časopisnih strani radi novega izbruha proti črncem. Scottaboro proces je pokazal, kako močno sovražijo črnce v tej državi. Dne 13. avgusta je foelopoltna drhal linéala blizu Birminghama tri zamorce, ker jih je osumila u-mora. Dne 8. julija so namreč našli truplo 21 Jet starega belopoltnega dekleta na travniku blizu njenega doma. Preiskava je ugotovila, da je bila umorjena. Obtožili so tri črnce in jih aretirali. Ko so bili vzeti iz enega zapora, da jih prepeljejo v drugega, so bili ugrabljeni, mučeni in nato linčani. Četrtega zamorca pa sta dne 12. avgusta ubila v istem mestu dva policaja, in nato svoj zločin opravičila z izgovorom, da se je branil a-retaciji. Aretirati sta ga hotela, ker je bil obtožen, da je kradel kokoši.
Dviganje z dna
Newyorški dnevnik Times poroča na podlagi statističnih ugotovitev, da je kriza še vedno zelo občutna, da pa je tr-govski promet vendar 45 odstotkov višji kot je bil marca to leto, ko je bil na najnižji stojpnji v času te krize.
Izjalovljena "enotna fronta"
Nekateri socialisti, med njimi Norman Thomas, so priporočali, da naj soc. stranka pre-iskusi iskrenost komunistov v njihovih pozivih za enotno fronto. Drugi, njim na čelu James Oneal, so nasprotovali, iz razloga, da komunisti niso imeli in nimajo danes s svojimi "pozivi" za enotno fronto nikakega iskrenega namena. Zmagala pa je Thomasova skupina in tako so socialisti sprejeli poziv komunistov za enotno fronto proti vojni in za sklicanje iprotivojnega kongresa ameriških radikalnih in liberalnih skupin. Pogoj socialiatov za sodelovanje je <bil, da mora ta enotna fronta služiti samo namenu, radi katerega je ustanovljena, in ne za strankarsko
propagando. Dalje, da komunisti ne smejo napadati socialistov ter soc. stranke ne v odboru "enotne fronte", in ne na sejah protivojnega kongresa. Komunisti so pogoje podpisali, potem pa začeli v Daily Wor-kerju pisati, da so socialisti največji podporniki ameriškega militarizma. Trdili so še druge bedastoče, npr., da je bila soc. stranka podpornica zadnje vojne, dasi vsakdo lahko ve, da je resnica nasprotno. Vsled teh napadov so socialisti izstopili iz od komunistov kontrolirane "enotne" fronte in bodo delovali proti militarizmu in vojni sami kakor doslej ter s pomočjo onih, ki so za iskreno sodelovanje.
DIKTATOR Gerardo Machado, ki je predsedoval "republiki" Kubi blizu šest let, je končno vendarle padel. Bil je
rabelj najhujše vrste. Ko je (prihajal nanj čezdalje jačji pritisk z zahtevo, da mora resignirati, je blebetal, da tega pod nobenim pogojem ne stori, ker se noče "izneveriti ljudskemu zaupanju". Generalna stavka, naperjena proti njegovemu krvavemu režimu, in splošna nezadovoljnost med ljudstvom, pa je tudi Machadove pristaše primorala na "kompromis". Dne 12. avgusta je predsednik Machado pobegnil s Kube v aeroplanu.
Kuba je ekonomska vazalka ameriškega Wall streeta. Njen glavni pridelek je sladkor, postranski pa korupcija in do avgusta to leto Machadov absolutizem, ki je vladal v interesu newyorških bankirjev. Ameriške investicije na Kubi znašajo okrog tri četrtine milijarde. Ta denar je «bil delno legitimno investiran in delno pa forsiran na deželo. Danes oziroma že dalj časa je njena sladkorna industrija na psu in v deželi silna revščina.
Odkar se je Machado na željo Wall streeta povzpel na krmilo — leta 1928 — se je ta solnčna deželica ob ravniku spremenila v pravcati pekel za delavstvo in vse Machadove politične nasprotnike. Ves čas je vladal z železno pestjo in pomo* ril vse vplivnejše nasprotnike in delavske voditelje, ki niso utekli iz dežele. In bolj kot je pritiskala kriza, bolj tiransko je Machgdo vladal.
Vladal je s pomočjo svoje dobro plačane policijske in vojaške sile. Poleg majhne kaste plutokratov, je bilo edino vor jaštvo In policija, ki nista občutila krize, oziroma sta živela V izobilju vsega. Za svojo oboroženo silo je Machado vedno imel dovolj denarja, katerega je prešal iz tlačenega ljudstva.
In kot je bil on lakaj wallstreetskih bankirjev,' tako si je znal ustvariti poleg vojaške sile tudi armado političnih lakajev. Pri tem mu je najbolj prav prišla državna loterija, s katero je ki^poval lojalnost višjih vladnih uradnikov. Nekateri opazovalci, ki so se poglobili v socialno in politično življenje Kube, pravijo, da si je diktator kupil kongres z loterijo. Od vsake vstopnice, prodane v njegovem okraju, je dobil kon-gresnik komišen. In kjer je komišen, tam je tudi vdanost.
Amerika je leta 1898 okupirala Kubo oziroma jo je "osvobodila" z revolucijo, v kateri se je najbolj proslavil Teddy Roosevelt. Ker je bila ta "revolucija" preveč očitno ameriškega izvora, se je washingtonska vlada proklamirala le za "osvoboditeljico", ustanovila republiko pod svojim protektora-tom in namignila ameriškim bankirjem, da imajo svobodno, pot v izkoriščanju kubanskega bogastva in ljudi. Te s puško' prisvojene pravice so se držali kot pač znajo vsi imperialisti.
S Plattovim amendmentom leta 1916 si je Amerika pridržala ^pravico — varuha nad republiko.- «Bila je res ves čas dober varuh amerišlkih bankirjev in trda mačeha kubanskemu ljudstvu. Hooverjeva administracija je z mirnim očesom gledala naraščanje Machadovega terorizma in ga ^ploh protek-tirala. Imajoč to protekcijo od mogočne sosede, je Machado moril svoje nasprotnike kot nekdaj rimski imperator Neron in kot jih mori danes Hitler v Nemčiji.
Kupa trpljenja pa je očividno privrela do vrhupca. Iz majhne stavke avtobusnih voznikov V Havani je vzplamtela revolucija, ki je namah objela vso deželo. Prišla je nenadoma in nepričakovano. Zadnje čase^je kazalo, da bo novi ameriški poslanik Walles zbarantal padec Machadovega režima potom diplomacije. Pri vlogi posredovatelja med opozicijo in Maohadovim režimom ga je prehitela revolucija, ki je izvo-jevala padec Machadove diktature. To je ljudstvo poskušalo že z revolucijo zadnjo spomlad in z ujpori pred dvema letomar toda brez uspeha. Zdaj pa je morala odnehati tudi ameriška piotekcija.
Padec Machadovega režima seveda ne bo rešil glavnega ekonomskega problema dežele. Sladkorna industrija Kube je v glavnem odvisna od svetovnega trga, največ ckI ameriškega, kjer ima radi velikih ameriških investicij gotove carinske prednosti. Te prednosti niso v prilog ameriškim konzumea-tom, nego v interesu sladkornih družb na Kubi, katere kontrolirajo "naši" bankirji — predvsem Rockefellerjeva National City banka.
In dokler se Kuba ne reši ameriških «bankirskih krvosesov, ki so deželo majhnih kmetov spremenili v deželo velikih sladkornih plantaž in s tem mezdno zasužnili nekdanje kmečko prebivalstvo, toliko časa se položaj ljudskih mas ne more dostt izboljšati. Politične reforme so na mestu in potrebne, ampak s političnimi reformami se ne nasiti praznih želodcev, oblači golih teles, niti ne rešuje gospodarskih problemov. Dokler bodo Kubi vladali domači ali tuji bankirji ter drugi kapitalisti, toliko časa bo imela Machade v eni ali drugi osebi, bolj^ ali manj tiranski.
Pravi namen Balbovega poleta
Polet italijanskih letalcev iz Italije v Chicago je bil pod-vzet zato, da se oglaša Italijo, in pa, da se med Italijani v Zed. državah utrdi lojalnost Italiji ter fašistična propaganda. To je bil edini namen te drage ekspedicije. "Za Italijo in njen fašizem je dosegla o-gromnor je dejal Mussolini ob njenem jpovratku, in povišal generala Balbo v "zrako-mar-šala". Tudi Balbo je dejal, da je bil polet prirejen v interesu politične propagande in pre-stidža. To je poudaril tudi v svojem govoru pred odhodom iz New Yorka.
Za razširjenje tednika "New Leader"
Newyorški socialistični tednik. New Leader, ki je centralno socialistično glasilo, bo izdajal posebno številko vsak teden za splošno socialistično propagando. Naročnina je $1 na leto. Širjenje New Leadra toplo priporočamo.
Ogromen deficit
Deficit zvezne vlade v fiskalnem letu, ki je bilo končano 30. junija, znaša v vseh postavkah vladnih izdatkov tri milijarde dolarjev.
Naselbin* brez razširjene** Proletarca niso m biti
PROLETAREC i razredni boj odpravljen, au "prepovedan*?
Izhaja mk ¿atrtek. iU»nli> M»mIu Tkafcovaa III.
Glasil» J«fo«lovaarfM Soctalblihii Zveee
NAROČNINA v Zedinjeiiih državah M celo lato $8 00; sa pol UU $1.75; ta ¿«trt leta $1.00.
»: aa c«loj«to $8 50; ta pol laU $».00.
ta oglasi morajo biti v naiem uradu naj do pondcljka popoldne M prkvbčitev ▼ Itevilki tekočega tedna
PROLETAREC
•vary Thursday by the Jugoslav Wo Publishing Co., In«. Established 1906.
SUBSCRIPTION RATES: One Year $«.00; Sbi Mentha fl.tf; $1.00.—Foreign Countries, Om Year $1.50; SU Moçthe $2.00.
PROLETAREC
W. 2Stk ST., CHICAGO. ILL. Reekwol 2SS4.
546
Svoboda Je le za prof Itarje
Serif v Rrownsvillu, Pa., je dejal, da je njegova dolžnost varovati privatno svojino leompanij in pa osebno varnost onih, ki hočejo skebati v «asu Stavke. Zaradi izgredov ga je pennsylvanski govemer Pinchot pokaral, češ, da jih je izzval on (Serif) sporazumno s "kompanijo. Tega sicer ni dejal naravnost, toda dovolj jasno, da je vsakdo lahko razumel, kam meri.
Nasilja nad premogarji v Petini, ki se organizirajo v UMW of A, se vrše tudi od kar je Rooseveltov "new deal" v veljavi. Kompa-nije so močne in bogate. Skoro vsa oblast je pod njihovim vplivom.
Ne samo v kempah, tudi v mestih države Pennsylvanlje ni svobode za delavce. Policija v Philadelphiji je stavkujočim proletar-cem, ki so »e il!pi4i nadaljnemu znižanju plač, napravila vsepolno neprilik. Odvzela jim je civilne svobodščine v toliki meri, da je poslala šefu ,polici je ogorčen protest tudi žena pennsylvsnskega governerja.
Tako je na vsi industrialni fronti, kadarkoli se delavci strnejo in se «kupno poženejo za svoje pravice. Kapitalistični zastopniki pravijo, da so tudi oni za svobodo delavcev. So, toda le dotlej, dokler so delavci "patrio-tični". Z drugimi besedami, dokler so delavci posluSni hlapci. Ce pa zahtevajo več kruha in izboljšanje delovnih razmer, tedaj pozove oblast šerifa in njegove deputije, policijo in sodnike, in če vse to ne zadostuje, pa &e kozake in milico. Te reči so namreč v glavnem vse namenjene in naperjene proti delavcem v stavkah. Proti kapitalistom in izkoriščevalcem v splošnem ni policija nikdar ipostana.
Deklaracija španskih socialistov
«
"Ce za Španijo ni drugega izhoda kot diktatura, bo to socialistična diktatura in ne fašistična l" je deklaracija španskih socialistov vsem ekstremnim elementom na desnici in levici, ki SiO se zadnje čase mrzlično pripravljali na puč. Vlada je pučiste zatrla predno so imeli priliko izvesti načrte in sprejela izjemne zakone, ki ji dajejo moč, da lahko razglasi obsedno stanje.
Minister Caballero, ki j* na velikem shodu podal to deklaracijo, je rekel, da socialisti ne bodo dopustili, da bi Španija sledila Nemčiji. "Mi ne stremimo za diktaturo, ampak če ni drugega izhoda, jo bomo iproklamirali
mi in ne buržvazija."
Za socialistično gibanje, posebno za evrop-ako, ki na splošno polaga preveliko važnost na politično in premalo na industrialno in socialno demokracijo, je ta deklaracija španskih socialistov kot hladen veter v vročem dnevu. Ce bi nemški socialisti ne bili toliko zaslepljeni v republiko, in to v buržovazno republiko, ter večji realisti in revolucionarji, bi danes ne ječala Nemčija pod Hitlerjevim fašizmom. Tudi "marksistom bi se ne kotalile glave po pesku," kot je Hitler socialistom in komunistom pred dvema leti obljubil in katero grožnjo danes izvaja.
"Minimalna plača"
Na NRA je prišlo med drugim tudi tole vprašanje: "Sporazum zveze lastnikov restavracij in vlade določa med drugim minimalno plačo za strežnice. V naši restavraciji imajo strežnice 80c na dan in poleg tega jim dajejo gosti napitnino, kar skupno znese približho toliko kot je v pravilniku določena minimalna plača. Ali se smejo napitnine v tem slučaju doštevati k plači? In mko ne, ali mora restavracija zvišati mezdo do minlmaflne vsote?"
Odgovor je bil, da tega ni treba, ker je dovoljeno napitnine- došteti k regularnim plačam.
■ ' '
"^rVSZT
mmti i ^
■ m I ■

"Now deal" mod drugim obljublja odpravo stavk in bojov, kakršna vid i to wa tem* slikama. Vrhnja je iz stavke farmarjev v New Yorku. Na spodnji so premogarji v Union-townu ob priliki domonstracija proti povrnitvi na dalo preje, dokler jim na bo zagotov-
V naročju kapitalistične revolucije
ANTON GARDEN
ljervo, da bo pornajša sprava mod vodstvi loompanij in unija ras poravnava in na samo trik, da aa rudarja uksmi. Takih demonstracij ja bilo več, prodno s« ja voditeljem posrečilo prepričati delavce, da bodo njihove koristi pri pogajanjih za novi pravilnik dobro zavarovana.
(Nadaljevanje).
Kaj "novi" kapitalizem pomeni, je danes še povsem nejasno, zavito v neprodirno temo. "Nov" kapitalizem so njegovi intelektualni lakaji sicer iznašli že takoj po vojni, ampak se je njih junak ne le izkazal jalovega, nego je tudi poginil. NIRA pa daje temu pojmu bistveno formo, ki je nekaj novega. Kaj ta forma oziroma sistem nudi delavstvu, je še tudi povsem nejasno. Krajši delovnik? Najbrž! Več-
ka. To je fundamentalna potreba ameriškega industrializ-ma. O visokih plačah — resničnih in zlaganih — smo mnogo slišali že pod starim kapitalizmom. Priča smo bili tudi še višjim profitom.
Kako se bo "novi" kapitalizem opredeljil na ta dva vprašanja, bo pokazala bodočnost. Ce bo načelno za minimalne plače, bo to nekaj novega. Nobenega dvoma pa ni, da ne bi insistiral na visoke profite. "Delavski č*rter" je že sedaj
ji sad njegovega dela? Dvom-! pričel tolmačiti kot žele open-ljivo. Več pravic pri delu?Dva- ^P**» i
krat dvomljivo. Glede v NIRI navedene pravice do organizacije, se je že v prvih par tednih pokazalo, da se bo "novi" kapitalizem iprav tako upiral dati delavstvu to pravico kot se je stari. To pravico si bo moralo delavstvo izvojevati.
To je pokazal že tudi diktator NTRE Johnson, ki je na seji avtnih magnatov v Detroitu prišel do prepričanja, da "de-
Tudi vladna kontrola industrij ni nič novega za Ameriko. Kakšna je ta kontrola, in tudi ¿pod "novim dealom" ne bo nič drugačna, pokazuje javnona-
stranka, bodo tudi nad to skušali dobiti kontrolo.
Kljub velikim nadam, ki jih mnogi goje in pričakujejo velikih stvari od "novega deala", bodo delavske mase ostale pod kapom, ko se razkadi sedanji sij. Ostale bodo pod kapom, dokler si ne zgrade močnih strokovnih organizacij in še močnejše politične stranke na principih resničnega "novega deala". Tega pa ne more biti, dokler bodo glavne industrije in bankirstvo v privatnih rokah. To je aksiomatično. Roosevelt bo imel najlepšo priliko socializirati bankirstvo. Ce bi bil to storil, bi bil njegov "new deal" bolj bitaven.
Vse, kar smemo pričakovati od tekoče KAPITALISTIČNE revolucije, je to, da bo med delavskimi plastmi zavaloval nov val, neusahljiva želja in volja za zgraditev novega delavskega gibanja. Ce znamenja ne varajo, ta val že vstaja, vstaja na strokovnem polju in pojavil se bo na političnem. V to smer nas žene tok razvoja.
pravna industrija. Danes ni In naloga nas vseh je, da te-
večjih zagovornikov vladne kontrole kot so javnonapravni magnatje in soditi po teh izkušnjah, se tudi pod "novim" kapitalizmom temu ne bodo u-pirali, ker kontrolirajo in bodo kontrolirali obe stari stranki.
lavski čarter" (VII člen indu- Ce ge 8,učajno organizira nova
Lafnjive vesti o obnovljenih obratih ne bodo zmanjiale brezposelnosti, pač pa raz-Jtačlle nezaposlene.
strejskega zakona) pomeni — "open shop!" Ta interpretacija zakona je seveda v popolnem konfliktu z besedilom in namenom zakona. Obveljalo pa bo tolmačenje "novih dea-lerjev", ker zakon oni interpretirajo in ne Green ali socialisti. In kdor tolmači zakon, tisti je na konju!
To nas privede do starega vprašanja: važnost politične akcije. Niti najmanj ne dvomim ,da se ne bo "novi" kapitalizem prelevil v starega. Njegov duhovni oče Roosevelt do danes še ni namignil, da-li smatra "partn»erši)p" za Stalno ali samo za začasno potrebo.
Njegov ^brain trust" je glede tega razdvojen v približno enako močni skupini. Tisti, ki smatrajo NIRO za začasno ranžmo — zakon velja za dve leti — imajo kontrolo nad demokratsko stranko. Skupina, ki je iniciatirala "novi kapitalizem" in je načelno za permanentno vladno kontrolo kapitalizma, je brez stranke. Republikanska bo še v bodoče stala na svojih "robustnih" principih.
Slučajno, če se bo predsednik pridružil svojemu profesorskemu štabu in če se mu bo posrečilo preustrojiti demokratsko stranko na principih "novega" kontroliranega kapitalizma, kar je dvomljivo, bo med starima strankama prišlo zopet več načelne razlike. Pri tem bo seveda iprišlo do novega preseljevanja v obeh strankah.
In kje stoji delavstvo pod tem aranžmom? Odgovor je: pod kapom. Krajši delovnik) bo postal stalna institucij« pod ; katerimkoli sistemom in naj bo na krmilu katerakoli stran-
'liberalna" ali "progresivna'
mu toku prilivamo in po svojih močeh vsak na svojem mestu pomaga do čim hitrejšega re-aliziranja gibanja, ki ho dež;-li in svetu prineslo ne le "new deal", nego zadružno človeško družbo, ki bo slonela na principih socializma.
(Konec.)
UPRAVNIKOVA KOLONA

Naš "večni popotnik" Tone Jan-kovich v Clevelandu ne pusti, da bi ga kdo premagal. Zadnjič mu je zagrozil upravnik, da ga mora prekositi v naročninah, toda Tone Jih je poslal 22, dočim jih je Ch. P. samo 12. To mu nič kaj ne ugaja, in obeta več agilnosti v prihodnjih tednih. Torej "challenge" še drži. Upravnik pravi, da bo napel vse sile, da "popotnika" porazi!
Spoprijela sta se tudi Rak iz Chi-caga in Nagode iz Sheboygana, Wis. Pridobila sta vsak po 14 naročnin.
Janko Zomik iz Detroita je poslal 11 naročnin in nekaj podpore tiskovnemu fondu. Pravi, da bo s delom nadaljeval, ker hoče da postane de-troitska naselbina spet aktivna kot je bila npr. pred VIII. zborom JSZ, ki se je vršil v njih mestu. V ta namen pa bi rad malo več kooperacije od lokalnih sodrugov; v Interesu lista in pokreta je, da mu jo dajo kar največ mogoče, ako nočejo, da bi njihova naselbina začela zaostajati za drugimi.
John Pohar. Oglesby, 111., je poslal 8 naročnin. Provisijs — pravi — naj gre tiskovnemu fondu. Tam imajo socialistični klub, ki se vzlic vsem mračnjaškim naporom od strani klerikalnega elementa dobro drži. Pred kratkem se je zglasila v uradu tudi njegova soproga ter sodružica Kemc, s katerima smo se pogovarjali o na-Sem delu, agitaciji in o poteškočah, ki jih imajo agitatorji. Pravita, da jima vse to ne jemlje poguma in da bosta vstrajali do Skrajnosti.
Jacob Rožič, Milwaukee, j« poslal 7% naročnin. Jaka se semintja malo razjezi, ampak v agitaciji vstraja. Ko sem bil tam nedavno na» strankinem pikniku, sem ga iskal, ali brez uspeha. SIcer pa ni čudno! V taki masi ljudi (časopisi so ponočsll, da je bilo na pikniku 75,000 oseb) se pač ne more najti vsakega, ki bi ga človek rad. Naj mi Jaka oprosti.
John Langerholc is Johnstowns.
Pa., ne samo da streže ljudem z dobro grocerijo in mesom, pač pa je tudi aktiven za list in stranko. Le malo je naših trgovcev, ki bi bili toliko delavni kot je on in vsa njegova družina.
Naš farmar Mike Krultz, Willard, Wis., tudi ne zamudi nobene prilike,
*kadar je treba kaj storiti v prid Pro-letarra. Pred kratkem je poslal 6 naročnin in obeta, da se spet kmalu oglasi.
Tone Zornik agitira po zapadni Penni. Poslal je 4 naročnine in prodal precej knjig iz ProletarČeve knjigarne. V začetku septembra gre na agitacijo v državo New York in od tam na polje trdega premoga. Ker je tudi dober govornik in skušen v socialističnem gibanju, priporočam klubom, da za časa njegove ture organizirajo shode in sestanke ter mu gredo pri agitaciji v vseh ozirih na roke.
Francka Zakovšek, No. Chicago, je stalno ia delu za razširjenje Prole-tarca. Pred kratkem je poslala 4 naročnine in $7.20 v tiskovni fond lista. Malo je žensk ki bi bile tako aktivne za Proletarca kot je s. Zakovšek. Želeti je, da bi dobila več posnemovalk.
Tudi iz Girarda, O., smo prejeli 4 naročnine. Poslal jih je Anton Do-brovolec. V pismu praA da imajo veliko nasprotnikov v naselbini, toda sodrugi so odločni H ne klonejo, naj pride kar hoče.
Frank Martinjak, U Salle, 111., je poslal tri naročnine in pravi, da se v bližnji brdočnostl zopet zglasi.
Oglasil se je tudi Jože Vidmar is Milwaukeeja, Wis. Poslal je 8 naročnine in pravi, da bo s sg^tacijo nadaljeval. Zadnjič sem v tej koloni omenil, da bosta Imela klub It. 87 in 180 JSZ. piknik 6. avgusta v prid tiskovnega fo^a Proletarca, kar Je bila pomota. Vrlil se bo enkrat v bližni bodočnosti. Upamo, da se bodo napredni rojaki ln prijatelji lista odzvali na ta piknik v obilnem šte-
vilu ln tako peasagali Proletarcu de
obstoja v teh kritičnih časih.
Joe Lever, Newburgh. O.. Jt .poslal 2 naročnini in pravi, da obiMe A4 ostale naročnike v svoji okolkL
Henrik Peèariê, Nantkoks. Pa., je poslal 1 naročnino in sporočs, da v aiatkem poseti rojake v Luzerne in po možnosti tudi v Forest City. Opisuje razmere med ^«"gaiilaa antracitu in poteikočah, ki Jih taaj» » reakcionarnimi unijskimi vodite-lli Uuati je. da se te rasmere spre-
j* **
le premogarji sami l Zato j« treba
med nje več socialistične Uterature pa več organiziranja v soc. "tr*nki.
John Kobi, Duluth, Minn., je poshU 1 naročnino ter $1 v tiskovni fond lista. Razmere, pravi, da se le niso nič zboljlale. Vseeno storiti kar se bo dalo v prid lista in
stranke.
John Terčel. Strabane, Pa., j« poslal 1 naročnino in $2 podpore listu, katera mu Je izročil Louis H mm ar is Bentleyvilla. V pismu pravi, da se sodrugi zavedajo položaja, v katerem se nahaja list, to da bodo storili vse v svoji moči, da se ga obvaruje «kozi krizo. Ko pa s« rasmere zboljšajo, bodo Proletarca v svojem okraju tudi razlirili kot le nobenkrat prej.
Tudi Frank Podboy, Parkhill, je poslal 2 naročnini. Deloval bo naprej za razširjenje lista. Zdaj je zelo zaposljen v organizatorični kampanji premogarjev v osrednji Penni.
John Plahtar, Niles, O., Je tudi poslal 2 naročnine ter $1 v tiskovni fond lista.
Tone Suiar, Anna, Kans., ki je bil pred nekaj dnevi na seji gl odbora SNPJ., se je oglasil v upravniltvu in isročil 1 naročnino ter $15 v tiskovni fond lista, ki j« del prebitka piknika kluba It. 21 JSZ, zraven pa le sam dodal $1. Kot izgleda, bodo ili Kansasčanje prvi "over the top" v kvoti, ki jim je bila določena za tiskovni fond. Nedavno pa je sodružica Bratkovich poslala $2.16 v tiskovni fond. ki jih je nabrala med aomišljeniki lista. Ona je soproga Jožeta Bratkoviča, s katerim sva pred 22. leti agitirala za list po južnem IUinoisu. Jože in soproga sta še vedno v prednjih vrstah našega savednega delavstva.
Frank Petavs, Little Falls, N. Y., je poslal 1 naročnino in $8 v tiskovni fond, ki so bili nabrani med posetni-ki piknika kluba It. 14 JSZ. V pismu pravi: "Proletarca moramo o-hraniti za vsako ceno, ker nam je danes bolj potreben kot kdajkoli. Z veseljem opazujem, kako naši napredni delavci in delavke agitirajo za na! list, da se ga ohrani. Naprej za našo stvar, sodrugi T
Mnogi naši agitatorji in naročniki nas sprašujejo, kdaj začnemo izdajati Proletarca spet na osmih straneh. List jim ugaja, samo premajhen je. Tudi uprava se pridružuje temu mnenju. Zagotavlja pa vse, da kakor hitro se razmere pri listu zboljlajo, ga bomo ponovno imeli na osmih straneh. Nihče si tega bolj ne žeti kot uprava sama, kajti zavedamo se, da list v tej velikosti nikakor ne odgovarja potrebam našega pokreta. ali v danih razmerah ni mogoče misliti na povečanje. Imamo pa eno priporočilo vsem zastopnikom in či-tateljem lista: pridobimo mki v prihodnjih 4 mesecih SOO norih naročnikov. in Proietanec bo s Novim lotom zopet začel ¡shajati stalno na
osmih straneh. Ali je to m o* oče? Mi pravimo: JE I List ima nad sto zastopnikov po naselbinah. Kaj, ¿0 se bi zavzeli in mu vsakdo teh pridobi! recimo dva nova naročnika na mesec. Tc bi bilo SOO nehrih naročnikov. Kvota bi bila s tem dosežena in list bi bil »pet postavljen v ufod-nfjge gmotno stanje, kar bi nam omogočilo povečanj«. Na delo, eodruti in somilljenikil
Upravnik.
Za nas časopis
Milwaukee, Wia. — Končno je stvar dozorela; sedaj je vse določeno za skupni izlet Članstva obeh klubov s številnimi naSimi somišljeniki. Za<£ nja dva meseca so bili naši sodrugi in sodruginje zaposljeni z delom v raznih odborih, ki so imeli v oskrbi piknike posameznih društev, zato se je delovanje za prireditev v prid našega časopisa zavleklo.
Na zadnji klubovi seji, katere se je udeležilo več sodrugov in sodruginj is West Allisa ,je bilo sklenjeno, da priredita oba kluba izlet na Army Lake in da se povabi na udeležbo vse naše somišljenike is obeh naselbin.
Izvoljen je poseben odbor, ki ima 'Vse delo v svoji oskrbi. V prihodnjih par tednih se bo razvilo obSimo delovanje, da se pridobi za ta izlet tudi veliko drugega občinstva
Odbor bo skrbel, da bo izlet v vseh ozirih popolen. Gledalo se bo na to, da se bo nudilo udeležencem ne samo dobro postrežbo, temveč tudi obilo drugega razvedrila. Za one. kateri nimajo svojih avtomobilov ali se ne bodo peljali s prijstelji ali znanci, bo na razpolago tovorni avto; zbirališče bo pri S. S. Turn dvorani. Vse natanko bo poročeno kasneje. Odbor bo skušal preskrbeti tudi govornika, da bo izlet tudi • tega stališča zanimiv.
Vse člane ln somišljenike že sedaj opozarjamo na ta Izlet h jim priporočamo, da sanj agitirajo med znanci In prijatelji. Ako se potrudimo vsi, bomo lahko dosegli velik uspeh.
Izlet se bo vrlll 27. avgusta, to je, zadnjo nedeljo v tem mesecu. Čisti dobiček je namenjen v pomoč nale-mu listu Proletarcu.
Za klub It. 37 In 180, —It
PO COLORADU
FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
Tudi premogovnike v južnem Coloradu lastuje največ ta kom»panija. Obratujejo malo. Uniji — pa bila UMW ali katera druga, so bossi še vedno nasprotni.
V	muzeju v Pueblu, v palači rudnin, imajo na velikem prestolu kralja premoga. Na tisti prestol sem s« spomnil, in pa na Upton Sinclairjevo knjigo, "King Coal", ko sem hodil okrog zapuščenih premogovnikov, kjer so se vršile že mnoge bitke.
Colorado Fuel & Iron kompanija je neizprosna sovražnica unij. Mnogi grobovi to pričajo. Tudi druge kompanije, ki lastujejo, ali so lastovale premogovnike v južnem Coloradu, so prispevale velik delež v brezobzirnem izkori&anju rudarjev. Masaker v Lu-dlowu iz leta 1913 ne bo nikoli pozabljen. Spomenik na grobovih teh žrtev pošasti profita neprenehoma opozarja na krivice, ki so se godile in se še gode delavcem. Velika Črna figura s krono in žezlom na prestolu v palači rudnin v Pueblu je kralj Premog v duhu profita, ne v smislu koristi, ki jih prinaša ta prirodni zaklad človeški družbi.
Poleg omenjene Rodkefellerjeve kompanije lastuje v Coloradu precej premogovnikov Rocky Mountain Fuel kompanija. V času ludlowskega masakra ji je načeljeval John J. Roche. V brutalnostih ni'prav nič zaostajal za bossi in superintendenti Rockefellerje-ve družbe. Grozote,ki so se godile nad rudarji in njih družinami so bile tolikšne, da je morala poseči vmes s preiskavo federalna vlada pod načelstvom William H. Tafta, ki sicer ni pomagala rudarjem, opozorila pa je javnost na suženjske razmere, katere je kompa-nijam pomagala vzdrževati tudi državna in vsa lokalna politična oblast
Rocky Mountain Fuel k ¿mpanijo kontrolira zdaj hči pokojnega Loche-ja. V odno-šajih z rudarji zastopa stališče, da je kooperacija in razumevanje drug drugega boljše kakor pa boj. Plačuje jim po $5.25 na dan, ali 25c več kot pa je lestvica U. M. W. Miss Josephine Roche, ki je predsednica kompanije, priporoča vsem operatorjem v Ameriki, naj priznajo unijo in jih. zagotavlja, da bodo imeli koncem konca le koristi od tega.
V	Walsenburgu, južno od Puebla, mi je pravil rojak, da ga je uradnik premogovniške družbe (C. F. I. C.) pozval predse in mu pokazal anonimno dopisnico, na kateri ga je Vdobri" človek denuncirai, češ, ta in ta zdaj agitira med premogarji za pristop v U. M. W. ln ker je to v premogovnikih C. F. I. kompanije greh, mu ne vrnejo dela, dasi je mlad, zdrav in močan ter nameče premoga za dva, ak0 treba.
Kako živo rojaki? Žive :u premišljujejo o časih, ki so bili nekoič. Se celo boji, v katerih so njihovi tovariši padali in bili prega-i.;ani so jim ljubši, kot pa sedanje mučne, monotone razmere. V premogovnikih v južnem Coloradu se dela nekoliko več kot do tega poletja, ampak je še vedno malenkost. Pueblski steel work porablja že par let prav n a?o premoga, železnice tudi velik0 manj kakor nekoč, drugega trga za premog pa je v Coloradu malo.
Nejevolje je med ljudmi mnogo,, ki si išče utehe v prepirih v podpornih društvih, in v navadnih osebnih mržnjah. Tudi presojajo o vzrokih mizerije, ampak ne posebno preudarno.
Kulturnega življenja in prosvetnih aktivnosti v kempah ni. Tudi dovoljene ne bi bile, ker kompanijam, kakor je C. F. I., ne ugajajo, razen cerkvene, ki pa so vse kaj drugega kot prosvetne.
V	vse hiše priseljencev prihajajo zdaj tudi angleški dnevniki, ki pa dajo prav malo prave duševne hrane, in kolikor jo je, jo zaduši morje slabega gradiva, ki ga najdete v njih od prve do zadnje strani. Delavski listi so redkort v teh krajih.
Stalnosti ni v kempah nikake. Ljudje, ki 'O imeli svoje hiše in jih popravljali ter gojili vrt okrog z veliko ljubeznijo, so se mnogi razšli za delom kamorkoli, hiše pa so ostale prazne. V Walsenburgu dobite hišo petih ali šestih sob še v prilično dobrem stanju za petdeset do sito dolarjev. Za stotak ali dva pa jo popravite, da je zopet porabna za človeško bivališče.
"Pravega veselja ni več," pravijo rojaki. Ali temu ni kriva samo kriza. Ljudje se starajo, otroci doraščajo, in nekdanja harmonika ter fantovsko in dek.iško življenje v miljeju starokrajske vasi je stvar proàlosti — samo še spomini. Rojaiki, kar jih ni skreganih drug z drugim, še prihajajo skupaj, tudi zapojejo, kadar jih vino razigra, toda zdaj ne "prešajo" več toliko in ga zmanjka prej kot pa ona leta, ko se je v jamah še zaslužilo. Razpravljajo o politiki, o naših društvih in jednotah, o revoluciji — in ob enem goje tiho in glasno nado, da prinese Rooseveltov "new deal" če ne kaj boljšega vsaj nekdanje razmere.
(Dalje prihodnjič.)
Obnovite naročnino na "Proletarca".
Ljudje, ki bi radi socializem brez pomoči socialističnega gibanja, goje napačne upe.
Pravili so, da je prohibicija kriva brezposelnosti, in da bi dovolitev dobrega piva spremenila razmere mahoma na bolje. Pivovarne Zdaj varijo pivo že več mesecev, armada brezposelnih pa se je prav malo zmanjšala.
PRO LET AK E
P. ZOLA:
RIM
PwkrrMiil Et bin Kristan.
MMMMMMMMIMMIH>I> IIIIMM».
(Nadaljevanje.)
Ali je bila to ona mirna, tako razumna ie-aa, ki je potrpela, da bi ai trdneje zgradila «rečo? Pierre, ves v grozi, je ni več spoznal. Kadarkoli jo je bil doslej videl, je opažal njeno neprisiljeno sramežljivost, ki je s svojim otroškim čarom izvirala navidezno iz njene narave same. Nedvomno je pod (pritiskom nevarnosti in strahu zažarela strašna kri Boccanere in se je zbudil ves atavizem silovitosti, prevzetnosti, besnega, obupnega in razuzdanega poželjenja. Zahtevala je svoj delež življenja, svoj delež ljubezni, pa se je upirala in je besnela, kakor da ji trga smrt, ki ji jemlje ljubljenega moža, njeno lastno
"Rotim Vas, madame, potolažite se," je ponavljal duhovnik. "Saj živi, srce mu bije ... Strašno si škodujete."
Toda ona je hotela umreti z njim.
"O, ti moj ljubljeni, vzemi me s seboj, če odideS ... Na srce ti ležem, krepko te stisnem s svojimi rokami, da se zrastejo s tvojimi, in potem naju morajo skupaj zakopati... Da, da, mrtva bova, pa vendar poročena. Obljubila sem ti, da bom samo tvoja, če mora biti tako ... O preljubi moj, odpri oči, odpri usta, poljubi me, ako nočeš, da umrem ¿e jaz, čeJj0 ti mrtev."
Pravi plamen divje strasti, ognja in krvi ¿e zaplapolal po mračni sobi s starimi zaspanimi zidovi. Ali solze so premagale Bene-deto; glasno ihtenje jo je izčrpalo in jo je brez vida in moči podrlo ob robu postelje. Na srečo je prišel od Viktorine priklicani zdravnik in je napravil kraj strašnemu prizoru.
Doktor Giordano, ki je že prekoračil šestdeseto leto, je bil majhen, belolas, gladko obrit starček svežih lic; sredi samih cerkvenih bolnikov se je vsa njegova očetovska prikazen navzela ponašanja ljubeznjivega pre-lata. Imeli so ga za izvrstnega moža; reveže je zdravil zastonj in v kočljivih slučajih je ¡bil nevsiljiv in je znal molčati. 2e 30 let so bili vsi Boccanere, otroci, žene, vse do pre-častitega kardinala vedno le v njegovih previdnih rokah.
V tem ko je Viktorina svetila, je s Pierro-vo pomočjo brižno slekel vsled bolečine prebujenega Darij a, preiskal rano in takoj s smehljajočim licem izjavil, da ni nevarna. Nič ne bo, kvečjemu tri tedne v postelji, in komplikacij se ni bati. Kakor vsak rimski zdravnik je ljubil lepe sunke z nožem, s katerimi je imel vsak dan opraviti s svojimi slučajnimi bolniki izmed preprostega ljudstva; ogledoval je rano z dopadajenjem, občudoval jo je kot poznavalec in si nedvomno dejal, da je to fino delo.
"Temu (pravimo svarilo," je nazadnje polglasno dejal knezu. "Mož ni hotel moriti;
sunek je šel od zgoraj navzdol, tako da je
prebodel meso, ne da bi se dotaknil kosti ..; I, zelo spreten mora biti; to je krasen sunek."
"Da, da, ni me hotel," je mrmral Dario, "sicer bi me prebodel kar skozi."
Vsega tega ni slišala Benedeta. Odkar je bil zdravnik izjavil, da ni nevarnosti, in razložil, da prihaja slabost in omedlevics le od močnega sunka, ki so ga občutili živci, je sedela kakor popolnoma izčrpana na stolu. Po strašnem obupnem napadu se je je lotila silna slabost. Tihe solze so ji potekle iz oči; vstala je iu objela Daria v navalu strastne, neme radosti.
"Cujte, dragi doktor, povsem nepotrebno je, da kdo kaj zve," je Dari0 nadaljeval. "Ta komedija je tako smešna . . . Zdi se mi, da ni nihče ničesar opazil razun gospoda abbe-ja, ki ga prosim, da bi molčal . . . Kajneda, zlasti kardinala ne bo nihče vznemirjal, in tudi tete — izkratka, nobenega prijatelja našega doma?"
Doktor Giordano se je mirno smehljal.
"Lepo, lepo, to se razume, nič se ne mučite ... za ves svet velja, da ste padli po stojnicah, pa ste si izp&hnili ramo ... Ali zuaj, ko ste obvezani, glejte, da zaspite in da ne dobite preveč mrzlice. Jutri zjutraj pridem zopet"
Zdaj so potekali dnevi v popolnem, veii-kem miru; Pierru se je razvijalo novo življenje. Prve dni ni niti zapustil stare, dremajoče palače; čital je in pisal, sicer pa ni imel druzega razvedrila, kakor da je vsako popoldne do mraka sedel v Darijevi sobi, Kjer je vedel, da najde tudi Beneueto. Po o&em-liištirideseturni močni mrzlici je šlo okre\a-nje svojo navadno pot; vse je šlo, da ni moglo boije, povest o izpahnjeni rami je verjel ves svet, in kardinal je dosegel tpn strogo varčni dami Seraiini, da se je na stopnišču napravila druga svetilka, da se ne bi ponovila taka nezgoda. V tem obnovljenem enakomernem pokoju se je primeril le še en sunek, bolje rečeno zagrozilo je razburjenje, ki je potegnilo tudi Pierra neki večer, ko je nekoliko dalje ostal pri okrevajočem, v svoj vrtinec.
Benedeta se je nekoliko minut odstranila; tedaj se je sklonila Viktorina, ki je prinesla juhe, ko je jemala posodo nazaj, nad kneza in je prav tiho rekla:
Milostivi gospod, mlado dekle, saj veste, Pierina, prihaja vsak dan v solzah vpraševat za Vas ... Ne morem je odgnati, vedno hodi okrojf hiše; rajše Vam povem."
Pierre je nehote poslušal in hipoma se mu je zjasnilo; naenkrat je razumel vse. Dario, ki ga je gledal, je pač opazil, kaj da misli, ,pa je dejal, ne da bi odgovoril Viktorini:
"Da, abbe, Tito je bil, ta živina ... Prosim Vas, ali ni to preneumno?"
Ali da&i je trdno zagotavljal, da ni storil ničesar, kar bi moglo dati bratu povod za svarilo, da ne pride preblizu sestri, se je vendar smehljal kakor v zadregi in se je jezil in celo nekoliko sramoval zaradi te reči. Bilo mu je očitno lažje, ko mu je duhovnik obljubil, da bo govoril z dekletom, če zopet pride, in da ji bo dal razumeti, da naj ostane doma.
(Dalje prihodnjič.)
2 načina za hladno udobno poletje
NE SCO Električna Casscrola
praži, peče, kuha
BERSTED PEČICA NA DVA GO RILCA
za vse vrst« kulhanja
Kak« ▼M. od počonaga fižola do mata, zolonjava in slaičic. Ok uano Uuhano, brus rod»,
•krani m dragocana hranilna •lament« in rit amino. Skuha •kad ta aedovn oaab, in kuhinja oatana hladna in udobna. Vsak lahko kuha s Naaco.
samo
$4-9$
Uapoino, hitro, pripravno aa vso vrata Iduhanja. Vaak gori loc ju op ram 1 j «n s promonjo-valnico sa tri-vratno vročino.
• Ploica j« trpoino isdolana s ogrodjem, obdan ¡m od iganaga salamoga "Japan". Vsi svotli
dali so pofcrki S kromium, da nikoli na potatnna. ^
samo $3.00
Pionirjev piknik
Chicago, 111. — V nedeljo 20. avgusta ste vabljeni na piknik drufttva Pioneer it. 559 SNPJ. Vršil se bo v Shuthzes Grove na 22. cesti in Desplaines Ave.
I Posebni trocki bodo vozili udeležence na piknik in ustavljali, da poberejo potnike na Lincoln St., Trumbull Ave., Lawndale Ave., Crawford Ave., Cicero Ave. in Central Ave. Vosnina je 10c. Vstopnina aa piknik prosta.
Na sporedu so žogometne igre,, dirke, tekme in slična zabava. Igral bo John Kochevarjev orkester.
resnica« au samo obljube?
va pota ter svojo strategijo in taktiko usmeriti za najbrezob-.irnejši boj proti fašizmu in ;ega pokrovitelju mednarodnemu kapitalizmu.
Stranka plačuje male prispevke internacijonali. Ker pa je z istimi zadnjih par let (Precej zaostala, je eksekutiva razpisala poseben asesment po 25c na člana. Ta sicer ni ob-ligaten, vendar pa se pričakuje od vsakega posameznega člana stranke, da si nabavi eno, ali več teh znamk, ako mu je mogoče. K temu naj pripomnimo, da se te znamke lahko prodajajo tudi somišljenikom našega pokreta. | Denar za te znamke je poslati kakor hitro mogoče tajništvu JSZ.
| Sodrugi in sodružice, boj, ki ga vodi mednarodno delavstvo proti fašizmu in reakciji je tudi naš boj, zato pričakujemo, da se boste odzvali v polni meri ter si nabavili eno ali več teh znamk, ostale pa skušali raz-pečati med somišljeniki.
Ako bi kateri klub slučajno hotel več teh znamk, naj nam sporoči.
Za Eksekutivo J. S. Z.
Chas. Pogorelec, tajnik.
časopisje v vseh mestih poroča, da je izkoriačevanju ž enak v trgovinah, pralnicah, tovarnah itd. konec4 Nič Teč ne bodo prejemale le po štiri do 8 dolarjev na teden, nego najmanj minimalno mezdo od $12 do $15 na teden. Večina delavk pa še prav malo ve o teh pridobitvah, ki jih razglaša časopisje.
MANJ PRIDELKOV NE BO REŠILO FARMARJEV IZ DOLGOV IN KRIZE
sa val stari likalnik na ta čudoviti novi
Sunbeam Automatic
Samo pol taka. Lika l*P-la s manj-11 m trudom. Stalno prltr-f ¡ena ftica. II popu»ta na a a J n a vaj«! W*a t in fhmiM A m a r I can Baauty
Practar I a Uafvaraal «utomatUal likalnik.
Iivrata* kava vsakokrat a
Silex Coffee Maker
Nare<n livratno kara raakokrat. Potrabuja manj kava. kar lara-bt v no dobrino Is «m. Iidalan la alav-na*a Pjrra» atakla. varnefra pra^ vroii-aa. Ta modal aa, ft#at ¿aftit sa urno
$5-95
Radi obrtnara la proda|n»*a davka. vaa nafta caaa aad 28«. Id aa ostaiaaa, so podvrlana paviianju » cani aa t%.
Electric	Shops
Ikmmto*m—T1 Adams St.—132 So. Dearborn St TrUpKonm RANdolph 1200, Local 1227
mmw—swrnj	4811 W. Madbaa Sk	HI V. IM St.
fell minaahn	4M4 Sa. k+lm* A**	W» Z. I
4SU Irrtac rmk SHd. * SMS Sa. to» *.	lUMft*
Za klasa kapljaaa aa obroka Jo dodati pravaaaa atroiko.
federalni kuponi z naročili
■———
Za West Park, 0.
Clavaland, O. — Sodrugi 33. war-tie prirede piknik v nedeljo 20. avgusta. Viši se na zapadni 130. cesti in Sprecher Ave.
Namen tega piknika je, da pridejo fckupaj in se zabavajo, največ pa. da s«; pomaga klubu omenjene warde k povečal ju svojih aktivnosti, kajti poslednje čase je postal kar nekam pasiven. Nastopilo bo par dobrih go-I vornikov, ki bodo skušali naseliti ne-; kaj delavske zavesti v našo naselbino.
Torej na svidenje, sodrugi in sodniške! Delujmo za uspeh svojih priredb, kajti zora nove bodočnosti se svita. Le kdor noče. je ne vidi.
Math Bisjak.
(Nadaljevanje s i. strani.) in druge. V lllinoisu je na primer okrog 70% najemninskih farmarjev, večina ostalih je zadolžena in le majhen odstotek je takih, ki lahko rečejo, da je farma njihova. V drugih državah ni nič bolje, v mnogih še slabše.
Dokler farmarji ne bodo sprevideli, da jim je lastninska pravica le breme, toliko časa njih položaj ne bo dosti bolji kot je sedaj. Zemlja in vse kar je v zemlji, je socialno bogastvo, do katerega bi morala imeti lastninsko pravico le družba kot taka.
Najgorostasneje na primer je to, da vlada zaseže farmo radi neplačanih davkov in jo proda drugemu farmarju oziroma stranki. Čez nekaj let se ta itfra, ki farmarje le upro-pašča in je njih pozitivno bre-ne, zopet ponovi.
Prva točka vsakega rekon-strukcijskega programa mora biti, da postane lastnik zemlje država. To zemljo daje država potem v najem farmarjem za nedoločen čas, dokler jo obdeluje po predpisih, ki so pošteni za njega in v interesu splošnosti. Farmar bi državi plačal le gotovo rento na leto in imel toliko zemlje, Ikolitkor bi j0 lahko obdelavah
Tretja točka v vsakem sanacijskem programu je organiziranje trga. Hoover ga je sicer skušal organizirati, ampak je propadel, ker je njegov farmarski odbor slonel na kapitalističnih principih—na goli špekulaciji in bil v rokah ljudi, ki se razumejo najbolj na borzne igre.
Kompletno organiziranje farmarjev v tržne zadruge, ki bi
imele v oskrbi tudi distribucijo v mestih, in odprava vsake špekulacije z živili, sta dva faktorja, brez katerih ne more nikdo rešiti ameriškega far-marakega problema.
Rooseveltov poljedelski program gre preko vsega tega. Radi tega je obsojen v propast. Farmar res potrebuje takojšnje pomoči. Administracija je mnenja, da jo bo deležen z zvišanjem cen. čez nekaj let se bo pokazalo, da je v zmoti, ker problem ne bo rešen, ampak bodo farmarju v najboljšem slučaju le nekoliko olajšali bolečine, nakar se agonije zopet ponove. .
Iz urada tajništva Ja Sa Za
Dne 21. avgusta se prične v Parizu izredna konferenca Delavske in socialistične interna-cijonale, pri kateri je včlanjena tudi ameriška socialistična stranka; na tej konferenci bo zastopana s šestimi delegati.
To bo ena najvažnejših konferenc od 1. 1864, ko se je organizirala prva internacijona-la. Eksekutiva intemacijona-le jpravi v pozivu, da je treba z ozirom na zmago fašizma v Nemčiji, ki je ustvaril mednarodnemu delavskemu gibanju novo nevarnost najti tudi no-
Spomini s konvencije SNPJ
Cowanda. N. Y. — Prišedši v Chi-cagO zjutraj dne 25. maja in pred dvoraio SNPJ, je bila um zbrana večina delegacije iz vseh strani Amerike. ' Takoj gem se spoznal z večino in videl, da mnogo njih dopisuje v naše liste. Precej je bilo tudi mladih, a malo takega prepričanja kot sta Grum is Detroita in Rak iz Chi-caga.
Med konvencijo sem se udeležil skoro vseh shodov in debat. Takoj sem videl, da je bilo "levo krilo" močno organizirano že pred konvencijo, tam pa so dobili novih rekru-tov med mladino, ki je bila večinoma prežeta s tipičnim ameriškim kon-servatizmom, nadalje med "nepristranskimi" delegati in bolj izraziti mi konservativci. Vsi ti elementi so skupaj skuhali en blok, takozvani "neodvisni blok".
Kaj je bilo neodvisnega ali nepri
stranskega ali nastrankarakega v tem
bloku, je meni hi mnogim drugim š« danes uganka. Mar je bil nepristranski, nestrankarski etc. Lojen, vodja "levega krila", ki niti člssi ni jednote? Mar so bili JV»tnu*arski, neodvisni etc. drugi vodilni in "gihaj" elementi v tem skuhanem bloku? Niti najmanj ne, pač pa bolj preleti s strankarstvom in "politiko" kot pa socialistična skupina. To je pokazala konvencija.
Na tej konvencijam prvič imel priliko opazovati \tjministe v akciji. Najbolj "delavski" pa so se pokazali pri vprašanju počitnic za usluiben-ce v glavnem uradu. " uRevolucionarni" so bili toliko, da s0 pri Bergerju aranžirali debato o tem1 vprašanja in pozvali socialiste "na korajio", te je, da zagovarjajo plačane postal ce — oni so to amatrali aa "izkoriščanje članov jednote". Joško Oven H Soštarič sta jim na tej debati, dobro povedala in pokazala, kakšni "delavski" borci so. Človek, ki pozna delavske težnje in cilj delavskega gibanja, M jih prej *natral za borce reakcije. Meni se je včasih t*-ko zdelo kot bi poslušal Billy Sun-dayje — "samo da se ljuti". In ko jim je JoŠko vrgel črnega mačka na mizo, je predsednik shoda Vratarich takoj zaključil debato. Od tega Črnega mačka so Lojenovi "levokrilaši" pdnesli s konvencije — dolg rep.
John M a tokov ich.
Velik skupni izlet
Chicago, III. — Skupnega izleta či-kaških klubov JSZ v nedeljo 13. avgusta se je udeležilo mnogo ljudi. Igrali so tamburaši srbskega kluba št. 20. JSZ. Zabava je bila neprisiljena in je trajala do večera.
OMMMMWMMtfMM»
Dr. ANDREW FURLAN
DENTIST
Phone: Canal 9694 1858 W. CERMAJC RD. CHICAGO. ILL. Office hours: 9-12 A. M. 1-6 and 6-8 P. M. Thursday, Friday and Saturday all day and evenings. . Waukogan office at 424-10th St., Tol. Ontario 7213 Monday, Tuesday ar.d Wed. till noon. Sun. by appointment only VOtMtMMMMtllMIIH»
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND
SURGEON OPTFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street ^ 1:10—3:30—6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2211.
nt 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. dally. Tat Canal 9695. Wednesday and Sunday by appointments only. RaaUSonoa Tail Crawford §440 If aa answor—Call
=31
Priât opa j to k -
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročita al
"PROSVETA"
aa culo loto H.M, pul Uta $3.0«.
llatseavUajU nava Deset llasMv(k) ja neve druátvo. Naaie* m Ust Id sa tajništvo fe:
1M7 1. LAWNDALK AVK..
CHICAGO. ILL.
SODRUCOM IN SÍMPATICARJEM
V CLEVZLANDU. Sajo kluba št. 27 JSZ. sa v*«a prvi posait v maaouu «4 7130
»♦♦t»..................
• •
Milwaukee Leader
k ». »: v... ^ _______ At-	— ,-m
Apel in vabilo
Cluvaland, O. — Slovenci v New-burghu, pristopite v klub št. 28 JSZ. Zavedni na delo s zavednimi, in uspeh je gotov!
Obiščite nas v soboto 26. avgusta ob 8. zvečer na 4888 liradley Rd., po domače pri Francki na Broklinu. Imeli bomo winer roet in poskrbljeno bo, da bo obilo zabave za vse.
Joeuph Lavar.
(Ostali del dopisa bo priobčen prihodnjič.—Ur.)
Apel nemških socialistov
Nemška soc. stranka, s sedežem v Pragi je izdala apel za pomoč in sodelovanje v borbi proti fašizmu na ameriško delavstvo, ki bo objavljen v prihodnji številki.
w Največji	_
< > Im dnevnik.—Harišuiua« $6.00 < > ü aa lete, $3.00 aa »ei leta, $1.50 J [ <> za tri m—se.	^
t Naslov: 540 Juneau Ava. ] - MILWAUKEE, Wl* »M.......................
ob S. svočar. Mladinaki angleški od-aok vsak potok isvan prvoga ok S. trmômr, vsa v klubovih pnauturfc v S. N. D. Sodrugi in aodrušioo, agitirajta in pridobivajte novih članov . članic klubu tor novih naročnikov Pro-Utarcu. V orgainsadji in isakraaU ju naša moč.
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA

Park View Wet Wash Laundry Co.
FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU.
Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Clceru ln Berwynu In dovaiajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA.	DELO JAMCENO.
Talefonli Canal 7172-7173.
1727-1731 W. 21st ST.	CHICAGO, ILL.
SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With
WENCEL'S DAIRY PRODUCT*
GOOD PURE MILK
It PROTECTS YOUR HEALTH 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Roosevelt 3873
MMt»MMMMt»MMMMM»MMMMM»MMMM»»MM»
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
v Slovooskaua, Hrvalkaui, Slav kafcor tud! v AafUSuu in N Nafta
Í»MMMMMtt»tM»t»MMM>MM»M»MtMMHMMttt»
I
printing
by
*
Atlantic ita&tab |
2656-68 S. Crawford Ava., Chicago, KM.
TeL
Mit


A Jugoslav Weekly
Devoted to the Interest of the Workers. OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.

OLETA
EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
CHICAGO, ILL.. AUGUST 17, 1933.
VOL. XXVI
Nineteen Years Ago the "Last War" Began
la the first torrid days of August, 1914, the world reeled drunkenly under the impact of the first blows of the World War—the "last war", the "war to end all wars."
Millions of men were mobilized, called to the colors, exorted in the name of the Most High to go forth and slay.
In the first torrid days of August, 1914, the civilized portion of the human race stood aghast at the thought that despite the veneer of civilization and the attempts of noble souls to create an internationalism that would make wars impossible, wars were still with us.
Napoleon once said he aimed to make wars as terrible as possible, for in only that way could wars be made impossible. But Napoleon erred, for as in his time so in ours wars are declared by statesmen, and are fought by common soldiers—while the masses suffer untold agonies. And despite the almost miraculous ingeni-ousness of machinery of mass-destruction wars continued to be declared and fought. For there is a power greater than moral force that makes wars inevitable.
The only way to make wars iir possible is *o get rid of that power!
When * war broke upon a stunned world Americans were happy that they were out of it. President Wilson urged us to be "neutral in thought as well as in deed." America rejoiced—for a while—in its neutrality.
But it was not long before the neutrality melted away and clamorous politicians were doing all in their power to get us in the war, while a wealthy manufacturer of dynamite and other explosive financed a great campaign to "sell" America the idea of becoming armed.
Something had happened, something that involved the material welfare of America;
no, not of all America, but of the dominant banking and industrial classes of America.
American hankers became involved in the fortunes of war to the tune of hundreds of millions of dollars in loans, and American industrialists became involved to the tune of biJlions of dollars worth of business.-
AND THEN AMERICA, led by the kept press, CEASED TO REJOICE IN ITS NEUTRALITY. And then Americans were led to believe that hatred of war as such was somehow shameful !
• • •
We were dragged into the war; and the war dragged to a close. NO MORE WAR! Shouted the peoples of the world. NO MORE WAR! echoed the statesmen who had made the system out of which war came, as they vainly tried to patch up the damage they had wrought.
And so they made a peace that was worse than the war, and out of that "¡peace" have come angry and terrible problems that have again brought us to the verge of a war so terrible that it is possible that civilization will be unable to survive it.
NO MORE WAR! That U a good slogan, for the person who sneers at pacifism is a fool or a knave, while the~*pe»on who even admits the possibility of war as a necessary policy of peoples is an enemy of the human race.
But the person who closes his eyes to thé awful danger of war is likewise so blind as to tbe classed as an infatuated fool.
• • •
Let us fight against war; but in fighting against war let us realize that war grows out of certain conditions and that the only war to stride at war is to strike a blow at the causes out of which wars arise.
There is danger of war everywhere; let us face that awful fact.
There is one way to destroy that danger of war, and let us face that, too.
Let us build a workers' world; let us create a ring of workers' republics in every part of the world; let us exalt the interests of the men and women and children who make the world and its greatness and beauty^above the shabby material self-interest of bankers and industrialists, who have led the peoples to the shambles so often.
We hear the throb of the drums and the clamor of the "patriotic" orators. We hear the blaring of the bugles and the tramp-tramp-tramp of the men getting ready for the next blood-bath. Let us raise our voices so that those dread sounds will be drowned out by the fraternal cries of workers' unity, so that there will rise full and clear above the clamor and clangor the rallying-cry of those who will make wars impossible for all time: WORKERS OF THE WORLD, UNITE!—The New Leader.
Y. C. L Members to Meet in South Haven
"After Capitalism—Then What? Are We Drifting to Socialism, Communism or Fascism" will be the topic for discussion at the 3rd Annual Mid West Encampment of the Young Circle League of America, Labor Youth Organization, to be held Saturday and Sunday, August 26-27th at the summer camp of the Workmen's Circle in South Haven, Michigan.
Andrew J. Biemiller, Educational Director of the Socialist party of Milwaukee will be the principal speaker at the opening session Saturday. The Sunday session will be open to a general discussion of the Encampment topic with members of the Young Circle League acting as discussion leaden.
Reservations for the two day Encampment can be made with M. V. Halushka, 3200 W. Ogden Ave., Chicago, 111. The fee which includes meals, lodging and admission is only $2.50.—M. V. Haluafcka, Chicago Director.
1
Capitalism Does Not Work
Heroes
OUR DOINGS HERE AND THERE
The executive committee of branch
1 JSF at a recent meeting discussed the four year plan submitted by the National Executive Committee of the Socialist party to all party branches. It was decided to purchase 1000 copies of literature per month for distribution. Members in the different districts will be notified by comrade Bernik where the literature will be available. The committee also went on record to get its share of new members as required by the plan. To carry out this work will not be «n easy task if only a few comrades work. It is important and ne-
A new pamphlet. The N. I. R. A. And the Worker», has been issued by the National office of the Socialist Party. It give« in a most simple form the interpretation of the NIRA from working class view point Orders for this new pamphlet should be sent to the Socialist Party of America, 549 Randolph St, Chicago, 111. Single copies are 10c and substantially less in bundles of 100 or over.
Within the next few days members of branch 1 JSF will be asked to distribute pluggers, advertising the Socialist Party picnic of Cook
The greatest heroes and heroines never make the front page.
We invariably think of this when some globe-circle r, pole-vaulter, ocean-crosser, or what have you, is greeted with hysterical hero worship.
It takes only a few hours or a few days to do an airplane stunt The danger and the nervous tension are aoon over. And the certainty of public acclaim if successful, or public sympathy if unsuccessful, is both a comfort and a stimulant.
But there are millions upon millions of quiet persons, both men and women, who "carry on" day after day, week after week, month after month, and yesr after year, under trying circumstances, and who are more entitled to praise than any flier that ever flew.
There were millions of them before the depression.
During the depression, millions of men and women who have managed to keep families together are infinitely more entitled to praise than those who occupy the spotlight.
It takeg more downright courage for a woman to become a mother than it does for a flier to circle the globe or cross the ocean.
And this isn't saying that it does not take a vast amount a grit and courage to-fly. It does. But not as much.—The Milwaukee Leader.
National Convention of YPSL in Reading, Pa.
Members of the Young People's Socialist League are completing preparations for their seventh National Convention, to be held in Reading, Pervna., on Saturday and Sunday, August 26-27th. The Socialist part" and Young People's Socialist League of Reading have drawn up an elaborate program to entertain the young »socialists who are expected to come from all parts of the country to discuss national problems of the League.
The convention schedule includes mass meetings, a banquet and a parade with an airplane shower of socialist literature. Plan for organization and increased growth will occupy the attention of the delegates at the business sessions.
Naval Construction
. The nation ought to go in for more public works instead of building 87 new shipe for the navy. It does not have to build war vessels in order to provide employment. In building them, it increases the menace of war. Big armies and big navies tend to provoke ' war, not to prevent it Roosevelt has always been a big navy man, and, in sanctioning this great war construction plan, he is no* changing his mind, as he did on monetary stabilization. But it is the wrong attitude, more likely to get the country into trouble than to keep it out—T. M. L.
Beating the Clock
Employer: "Is it true that when the clock strikes six you put down your pen and leave the ofifce, even if you are in the middle of a word?"
Clerk: "Certainly not, sir. When it gets near six, I never begin the word at all."
If you owned an industry and had a machine that would not work, you would throw it out and put in a new one.
We the people have a social machine, the capitalist system or social order, which does not work. We should throw it out and put in a new one.
Why don't we?
Do we ,part with all our common sense when we contemplate the social machinery?
The trouble lies in the fact that when social machinery needs fixing, a lot of miserable prejudices get in the way.
This is not the case with a material machine. When an auto wears out, there is no one to claim that it would be against htimsn nature or that it would destroy incentive to get a new one—nor any of the rest of the weary list of poppycock that is paraded forth as soon a* you tatk of fixing or replacing the social machine.
There is a very special reason for this difference.
The reason is that it is to the finsncial interest of a certain select few wealthy people - to retain the social older because they make money out of it — because it enables them to get something for nothing — because it enables them to rake into their own coffers the earnings of othere.
It would not sound well for them to say, "Now, please let this social machine alone because it enables us to rob you."
JV would not only nor sound well but it would not be convincing.
So they do not use that straightforward argument. They beat about the bush. They seek indirect, underhanded and dishonest methods of making you believe that the social machine ought not to be replaced. By a myriad of means — through the capitalist press, through books, periodicals, movies, speeches, radio, schools, and what not — they continually implant in your mind the idea that there is something sacred about the capitalist system and that it would be impious to try to replace it with some other system. They build up a prejudice to the effect that the
THERE'LL BE A LITTLE LESS OF THAT
cessary that every member help and t County. It is most important that we
have a large crowd at Pilsen Park, where the picnic will be held on Saturday, September 2, and it's up to every comrade to see that this affair gets well advertised to make it a success. A complete program lias been prepared with good speakers, singing, various games and gymiastic drills, dancing and entertainment for tooth young and old. The admission price if only 25c.

results will be assured.
e
The next meeting of branch 1 JSF Friday, August 25, will begin at 7.80 > P. M. With this early start we hope to finish all business matters soon and then continue with the discussion on the Hitler regime and the German situation. Comrade Oven talked on this subject at our last meeting and invited a good discussion, but due to the late hour it was postponed for this coming meeting. All members are urged to attend and invite their friends.
e
Comrade Olga Vehar of Cleveland writes that members of the Socialist Party are busy soliciting signatures on petitions to place their party candidates on the ballot for the coming election. She is also busy herself distributing literature whenever time permits. The picnic, she says, given recently b" branch 27 and Zarja, its singing society, was well attended.	*
On Saturday, August 26, branch 28 JSF in Newburgh. Ohio, will hold a wiener roast on 4888 Bradley Rd. The affair will be held in the evening and all in Newburgh and vicinity are invited to join the comrades for a good tirade, says Joseph Lever.
"We need Proletarec, now more than ever before,"' writes Frank Petavs of Little Falls in his recent letter to this office. At a picnic of their branch No. 14 JSF he solicited $8 for its sustaining fund. In Cleveland the comrades are doing their bit in this respect through tickets for an electric clock with they expect to give away soon. In other places our branches have held picnics to help
clear away the deficit of Proletarec. •
The JSF has mailed to its branches about 1000 of the newly issued "tamps by the National Executive Committee of the Socialist Party. We hope that our comrades will make every effort possible to sell these stamps so as to enable the party to pay its dues to the Labor and Socialist International. — Jot*» R«k.
/
capitalist system has virtues which no other system could possibly hsve. They build up a prejudice to the effect that any other system would destroy incentive, that any other system would destroy religion, home and family, that any other system would be impracticable, etc., etc. Prejudices are not reason — they are emotion — and they are hard to uproot. It takes time to rid the mind of them and enable it to take the plain truth.
This is the reason* why so many people act wisely about
an auto engine that has seen its day and needs to be replaced, but act like fools when the social system wean out and needs to be replaced.
But the fact remains that the social machine, called capitalism or the profit system, has worn out. It does not work* It is impracticable. There will be social misery just as long as the people permit their wretched prejudices to blind them to the facts. They must get fid of their prejudices and replace capitalism with Socialism if they are ever to have security, plenty and happiness.
Mil«""
Mm**.,
ARCH LICHTTÄ
ilUbii.
They are making a heck of a lot of noise about sending criminals away, where they belong. To us such a campaign means less than nothing because for every criminal sent to jail another waits to replace him. Chicago has .been the hangout of great bands of thieves, robbers, gunmen and the like. These thieves and gunmen have not only been permitted to ply their trade but public officials actually allied with them to share the exploits and protect them from being reached by that little bit of honest law that ma iy have existed. Every once in awhile the connection between criminals and public officials get« to smell so bad that they begin weeding out some of the less noted artists. And so Chicago is now again on the trail of the petty criminal and gunmen and great headlines blaze the
kitááÉ
worth whilf u|>jm>rting,	why
break your neck trying to make the
dumb workers understand it It's
allright to do your share bu* no mort i
because It will be a long time before •
the mass of workers grasp the true
and practical lessons of Socialism.*
Some people are of the opinion that
we must get all the people to become
Socialists before we will be able to
do anything. Not so. The great
bulk of the workers are willing ta
follow. In fact I should say
of the workers just stampede in one
direction after another without any
knowledge of where they are going
or whyfor. From this we should
conclude that many of them would
also follow the Socialist road should
we gain a good strong foothold. And
once the Socialist program would be
put into operation and the results
. .. __ ___i	. brought to the mass ess of workers
^	«*• W«"*"«. to which they .re enUtl
every (unman, th.ef »nd murderer. ed but whkh they m not ^ un
der the old system then the teaching of the Socialist creed would spread like fire, but not until then. So, we must just continue doing more than I
our share to hasten the reckoning. • • •
I don't believe the readers need be told that we condemn every criminal offense against society. The stand of the Socialists is clear. Do away with the robbing, slugging, cheating system of capitalism if you want to get rid of your robbers, thiefs, gunmen and criminals. The system has bred them because they are a part and parcel of it Why then, should any community put on a drive against the petty thieves while it keeps their own big thieves, thugs, crooks and robbers immune from arrest and criminal prosecution. Why protect those who are actually responsible for all crime? Why not arrest and orosecute the thugs and killers and murderers of the Peabody Coal Co. who have shot and murdered some 20 honest, law abiding citizens, coal miners by trade, in Southern Illinois. Why not prosecute the thugs who have beaten Socialist organizers in St. Louis, men, who only asked for the right to organize an a pitiable existence. Why not arrest and prosecute the gunmen of the coal barons of Kentucky, West Virginia and Tennessee, who have slugged, beaten and murdered honest hard woifcing men just because they wanted to organize and help save this crushing system before it crushes itself. No, the law is blind to that because the law and the criminal receive their orders from the same boss. And so, the poorer ones who have been driven to desperation because of lacik of work
and food are the goat.
• • •
The other day we got together and talked about this crazy system and analyzed its complexities with people who were not Socialists. They agreed that the Socialist program was good and were sympathetic but they feared that the Socialists after gaining power, would get to be as cor-xupt as are the other two parties. People are so full of corruption that they expect everyone to act as they have been accustomed to seeing the administrations during their entire 'life. We explain that n0 such thing is possible in the Socialist Party because we have a set of rules and principles to which one must adhere if one wants to .be a member. Also, that honesty is the bulwark of our Party, upon which all the rules and principles are based. The Party is honest first, last and always and that's the reason why it progresses« so slowly. Were we to discard that one virtue, honesty .occasionally, and ¿o out with untrue pledges we would gain ground very rapidly but the gains would be unsoukl and perhaps, in time, worthless. We illustrate with the instance of the Racine mayor who. while elected as a Socialist, was found to be corrupt later and dropped from the Party with the result that he can never run on the Socialist ticket again.
sea
Another friend la willing to concede that the ideals and program of the Socialist Party are great and
Don't forget picnic Sunday,
the Pioneer Lodge Aug. 20, 1933 at | Schuthze's Grove, Desplaines Ave. 1 and 22nd St. Free admission. A i full days program with dancing j awaits you. Many valuable prizes ; will be awarded.
Destroying Wealth - -
Under the so-called farm relief act some farmers will actually be paid good American money for destroying wheat, cotton and other common ne- ■ cessities of life. Some of these farmers, especially in the cotton belt, will be destroying acres of cotton despite the fact they haven't had the money to buy a new pair of cotton , overalls for three years. Some fann-l ,ers will be paid for not harvesting j acres of wheat despite the fact that within a few miles of their fields there are hundreds of hungry men, women and children who are hungry because they cannot buy bread. * No one has suggested that the operators of sweatshop shirt factories bum every other shirt that comes from their power machines. No one had the courage to stand up .in congres« and demand that the prison-labor exploiters destroy every other shoe, table, nightgown or bale of binding twine made with prison labor in order to reduce any surpluses which might exist No one has been asinine enough to ask the big bankers to burn every other Liberty bond they may have in their vaults to cut down the national debt.
B.ut any fool feels entitled to recognition as a wise man for recommending that the wealth of the farmer be destroyed in order to crcate more wealth.
America's chief trouble does not lie in the fact there is a surplus of food, clothing, fuel and shelter. Its chiefest problem is the establishment of a system under which there will be a more equitable distribution of the common necessities of life. De- j stroylng them will not bring this about.—Minnesota Union Advocate.

. . _ á ... — .^i. .......
.-. ....l. ... , . .
N.I.R. A*
AND THE
Workers
The first pamphlet on the Act from a working class viewpoint
SEND 10c FOR A COPY
Party of America
549 RANDOLPH ST. CHICAGO, ILL.