Poštnina plačana v gotovini Sped. in abfcon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 1.000 G o r 1 z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . ... L 2.000 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . . ... L 3.000 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m i i m M k Leto XVII. - Štev. 46 (871) Gorica - četrtek, 11 nov. 1965 - Trst Posamezna številka L 50 Spomenica tržaških in goriških Slovencev predsedniku Moru Slovenska demokratska zveza v Gorici in Slovenska skupnost v Trstu sta poslali g. Aldu Moru, predsedniku vlade, v zvezi Z njegovim potovanjem v Beograd, naslednje pismo in spomenico: Gospod Aldo Moro, predsednik ministrskega sveta - RIM. Odbora Slovenske skupnosti v Trstu in Slovenske demokratske zveze v Gorici Vam voščita, gospod ministrski predsednik, iskreno in prisrčno čim večji uspeh ob Vašem potovanju v Beograd. Istočasno želita, da bi bili odnosi med Italijo in Jugoslavijo vedno boljši in da bi narodi obeh držav vedno bolje razumevali drug drugega; to bi utrjevalo prijateljske vezi in bi tvorilo temelj za ohranitev miru. Z željo, da bi bili tudi Slovenci, italijanski državljani, zaščiteni s primernimi zakonskimi določbami, si oba odbora dovoljujeta poslati Vam priložene predloge, ki bodo, če bodo sprejeti, pospeševali vedno večje vključevanje Slovencev v javno življenje z vso odgovornostjo pred zakonom. Trst - Gorica, 30. oktobra 1965 Slovenska skupnost - Trst Slovenska demokratska zveza - Gorica SPOMENICA V imenu slovenskih demokratičnih političnih organizacij v Italiji si dovoljujemo predložiti Vam nekaj temeljnih vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji. ' NAii/ nam bo dovoljeno poudariti, da se ntora pozitivno in lojalno vključevanje slovenske narodnostne skupine v življenje italijanske države vršiti po demokratičnih vidikih in krščanskih načelih ter po tistih posebnih smernicah, ki jih vsebujejo ustava italijanske republike, posebni statut dežele Furlanija-Iulijska krajina, posebne mednarodne pogodbe in sporazumi kot npr. londonski memorandum, splošna izjava o človeških pravicah in okrožnica *Pacem in terris«. Nekatera vprašanja slovenske narodnostne skupine v Italiji so rešena zadovoljivo ali pa so vsaj na poti do rešitve, čeprav ie ista težavna; je pa še zelo mnogo zelo Važnih zadev, ki ne samo da niso rešene, temveč sploh še niso načete. Dovoljujemo si opozoriti Vas, da je nujno potrebno, da vlada, ki ji predsedujete, da pobudo za zakonski načrt, ki naj pravno uredi in zaščiti položaj slovenske narodnostne skupine v Italiji. Preden začne vlada s pripravami tega zakonskega načrta, bi morala proučiti stališča slovenskih strank in organizacij v Italiji. Ta zakonski načrt bi moral med drugim vsebovati temeljne norme glede sledečih vprašanj: 1. izenačenje slovenskega jezika z italijanskim in pravica rabiti slovenski jezik v osebnih in uradnih stikih z vsemi državnimi, tudi sodnimi oblastmi, ter z deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi oblastmi; pravico vlagati in prejemati spise, napisane v slovenskem jeziku; 2. zaščita slovenskega etničnega ozemlja v smislu, da se ne spremeni narodnostna obljudenost; 3. popotna izvršitev zakona, izdanega leta 1961, ki pravno ureja šole s slovenskim Učnim jezikom v Italiji, in razširjenje lstega na tista področja videmske pokra-llne, kjer živijo Stovenci; ustanovitev slovenskih strokovnih šol in tečajev vseh vrst in stopenj; Prilagoditev slovenskih otroških vrtcev, Osnovnih in srednjih šol potrebam slovenske narodnostne manjšine; 4. pravica pripadnikov slovenske narod- stne manjšine dajati otrokom slovenska imena; spoštovanje slovenske pisave z vsemi posebnimi znaki v vsakem spisu, kjer so slovenska imena in priimki; Priznanje izvirnega slovenskega krajevnega imenoslovja v krajih, kjer živijo Slovenci; 5. nastavitev občinskih tajnikov in sprav- h sodnikov, ki popolnoma obvladajo slo- venski jezik, v občinah, v katerih živijo Slovenci; v vsakem občinskem, pokrajinskem in deželnem oddelku mora biti zadostno število funkcionarjev in uradnikov, ki popolnoma obvladajo slovenski jezik; 6. pravica slovenskih kulturnih, vzgojnih, športnih in dobrodelnih društev in ustanov do občinskih, pokrajinskih, deželnih in državnih podpor; 7. razveljavljenje: a) kraljevega odloka z dne 9. julija 1939 štev. 1238 člen 2; b) zakona z dne 7. aprila 1921 štev. 491; c) člena 147 kazenskega postopka, II. in III. odstavek; č) člena 122 civilnega postopka. Ekscelenca! Prepričani smo, da boste navedena vprašanja vsestransko proučili in jih pozitivno rešili. Zagotavljamo Vam, da bo slovenska manjšina, če bodo pravično rešene gornje upravičene zahteve, katerim se ne moremo odreči, končno nehala biti predtnet trenja ter bo postala most, ki bo olajševal sodelovanje med različnimi tradicijami in civilizacijami v njih raznih izrazih. Trst-Gorica, 30. oktobra 1965. Slovenska skupnost - Trst Slovenska demokratska zveza - Gorica 25. in 26. oktobra so v Bruslju zborovali ministri držav članic Skupnega evropskega trga (SET). Seje so se udeležili predstavniki petih držav (Italije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga), le Francija ni zasedla svojega prostora, ker se z ostalimi članicami ne strinja glede namenov skupnega trga. Francija je leta 1955 svobodno podpisala v Rimu ustanovitveno pogodbo, po kateri naj bi šestero evropskih držav poenotilo svoja gospodarstva in na ta način ostva-rili resno podlago za pravo politično združitev. Začetne faze so potekale po predvidenem načrtu. Glede na ugoden razvoj so predstavniki šestorice že začeli misliti, da bodo z izvedbo rimskih pogodb pohiteli. Toda pred letom dni je francoska vlada začela spreminjati svoje gledanje na SET in pod pretvezo striktnega izvajanja pogodbe tudi glede kmetijskih pridelkov začela postavljati raznovrstne ultimate. Lani decembra meseca so ministri v zadnjem trenutku dosegli začasen kompromis glede skupne ii )) Veliko polemike je vzbudila nezgoda, ki je na svoji običajni vožnji proti New Yorku zadela prekooceansko ladjo »Raffaello«. V strojni centrali je nenadoma nastal požar, ki ga je moštvo ladje sicer v dveh urah pogasilo, a pri tem so stroji utrpeli znatno škodo, tako da je eden od njih sploh prenehal delovati. Električna energija se je na ladji zmanjšala; vrhu tega bi morala ladja z zmanjšano brzino skozi napovedujoči se vihar, kar bi še bolj otež-kočilo njeno plovbo. Na ladji je kapitan absoluten gospodar, zato je ladijski poveljnik Ribari, doma iz Trsta, dal ukaz, naj ladjo preokrenejo nazaj proti Genovi. »Raffaello« se je vrnila v Genovo v soboto, 6. novembra in kapitan Ribari je bil predmet najbolj različnih vprašanj, ki niso bila vsa najbolj prijazna. On pa je odločno povedal vsem; »Kaj hočete še od mene? "Raffaello” je tu, sami jo vidite. Na krovu je nad dva tisoč oseb; vsi so zdravi in nepoškodovani. Nisem smel postavljati njihovih življenj v nevarnost. Nekdo izmed vas je pripomnil, da je I' ladja stala ne vem koliko desetin milijard. Tudi na to sem pomislil v tistem kritičnem trenutku, ko sem se odločil za povratek. Ladja je last vsega našega ljudstva. V nobenem primeru je torej nisem smel postavljati v nevarnost.« Tem komandantovim besedam je sledil navdušen aplavz 70 časnikarjev, navzočih v veliki dvorani ladje »Raffaello«, kjer se je vršil pogovor. Komandant je nato poročal o požaru, ki je nastal na ladji dne 31. oktobra, ko je ladja komaj prešla Azore in je bila še 1800 milj oddaljena od New Yorka. Večina potnikov je sedaj z zrakoplovi, ki so jim bili dani na razpolago, odpotovala ponovno v New York. Ladja »Rafafello« je stala 34.600 milijonov lir, vzdrževanje ladje pa bo stalo družbo letno 18.500 milijonov lir. Ce bo ladja 75% na vsaki vožnji zasedena, bo imela letno 21.300 milijonov dohodkov, kar pomeni letni prebitek 2800 milijonov lir. V takem primeru se bo ladja amortizirala v 12 letih in šele tedaj bo postala donosna. New York ima novega župana Na mesto demokratskega župana Wag-nerja je bil te dni v New Yorku izvoljen za župana John Vliet Lindsay, ki pripada liberalnemu krilu republikanske stranke. Po 25 letih se vrača v New York na županski stol republikanec. Zadnji republikanski župan je bil znani Italo-amerikanec La Guardia. Lindsay je še zelo mlad, star komaj 43 let. Kot župan se bo moral spoprijeti z mnogimi neprijetnimi problemi kot so gradnja novih stanovanj, šole, bolnišnice, promet, naraščajoči kriminal, zlasti pa vedno večje okuževanje zraka. V New Yorku vdiha dnevno vsak prebivavec toliko okuženega zraka, kot če bi vsrkal nikotina iz dveh zavojčkov tobaka. vega centra in da se zato ne misli nasloniti ne na skrajno levico (komuniste) ne na meščansko desnico. Stranka zavrača dialog s komunisti, pozdravlja pa težnjo socialističnih sil po združitvi. Ta združitev bi namreč poenostavila notranjepolitični položaj. L'Osservatore Romano je v zvezi s tem posvetom izrekel željo, naj bi v stranki prišlo do večje enotnosti. Njen program naj bi bil plod enotnih pogledov, ne pa stališče posameznih struj v stranki. rPosvet italijanske Krščanske demokracije V Sorrentu so se pretekli teden zbrali odposlanci italijanske KD. Ta posvet naj bi bil nekaka priprava na bodoči kongres stranke. Tajnik stranke Rumor je v svojem programskem govoru poudaril, da bo Krščanska demokracija ostala zvesta politiki le- Pripravlja se nov mašni obred ' Svet za liturgično reformo, ki mu načeluje kardinal Lercaro, je zadnje čase preučeval tri zadeve: krst za odrasle, reformo mašnega obrednika ter pogrebni obred. Odobrili so že nov red svete maše in izvedli prvi poskus v italijanskem jeziku. Sedaj bodo to reformirano mašo izročili raznim redovniškim skupinam in samostanom, ki jo bodo za dobo šestih mesecev preizkušali, tako kakor so že prej to naredili za obred koncelebracije. Po šestih mesecih bomo že bolj natančno vedeli, kakšna bo maša po novem obredu. kmetijske politike. Toda ko so se ministri 30. junija spet sestali, da bi dosegli dokončen sporazum, je Francija stavila take pogoje, da jih ostali niso mogli sprejeti. Pogajanja so bila prekinjena, nakar je pariška vlada sklenila, da se ne bo več udeleževala sej sveta ministrov SET-a. FRANCOSKO STALIŠČE Postopoma je francoska vlada začela pojasnjevati razloge svojega spremenjenega zadržanja, o katerih na drugi strani ni bilo nobenega dvoma, da so prvenstveno politične narave in da je izjalovi-tev pogajanj o prostem kroženju kmetijskih pridelkov (pri katerih je Francija v znatni meri prizadeta) le pretveza. Da je temu tako, ni bilo treba dolgo čakati. Predsednik De Gaulle je na svoji tiskovni konferenci dne 9. septembra postavil za nadaljnje sodelovanje Francije pri uresničevanju Skupnega trga točno določene politične pogoje: Skupni evropski trg ne sme dobiti naddržavnega značaja. Z drugimi besedami se to pravi, da njegovi izvršni organi (Hallsteinova komisija, svet ministrov) ne smejo prevzeti nikakršne pravice suverene države. Pri tem je De Gaulle mislil zlasti na ono določilo rimskih pogodb, ki predvideva, da bi začenši z januarjem 1966 svet ministrov sprejemal sklepe z navadno večino in ne več soglasno. To stališče je v še bolj dramatični obliki ponovil v sredo, 20. oktobra francoski zunanji minister Couve de Murville, ki je brez ovinkov dejal, da je treba rimske sporazume spremeniti tako, da bi bile zagotovljene koristi francoskega kmetijstva ter ostala neokrnjena suverenost posameznih držav. Politično vzeto, to pomeni, da Francija zahteva zase največje ugodnosti, noče pa žrtvovati niti najmanjšega dela svoje neodvisnosti. Skupni trg naj bo le navadna agencija za izmenjavo mnenj na tehnični ravni. Za politično integracijo ni še potrebnih pogojev, ker ni še rešeno nemško vprašanje. Za vsemi temi trditvami se skriva nacionalizem, ki se brani odstopiti del svojih pristojnosti skupni evropski oblasti. To je pa že čisto politično vprašanje, katero je De Gaullova Francija dalj časa zakrivala. Ker se naglo bližamo predvidenim rokom, je pariška vlada bila prisiljena priti s pravo besedo na dan. Zavrgla je zamisel Združene Evrope kot »nezakonit mit« ter povzela gesla, ki udarjajo po starokopitnem in škodljivem nacionalizmu. REAKCIJA NA DE GAULLOV NACIONALIZEM S svojim nasprotovanjem SET-u je De Gaulle močno razburkal vode ne samo v Evropi, temveč tudi doma. Francoski kmetovavci, ki so pri tem življenjsko zainteresirani, da v okviru Skupnega trga pride do sprostitve izvoza kmetijskih pridelkov, so nezadovoljni nad zadržanjem vlade. To svoje nasprotovanje so že izrazili preko svojih sindikalnih organizacij, katere so pred dnevi naznanile, da bodo svojim članom odsvetovale podporo predsedniku De Gaullu na prihodnjih volitvah. Odklonljivo stališče Francije pa je močno prizadelo ostalih pet držav, ki so si edine v tem, da je treba s procesom gospodarskega in političnega združevanja nadaljevati ne glede na to, kaj pravi Pariz. Sledeč tej smernici je belgijski zunanji minister Spaak predlagal načrt za oživitev Evropske gospodarske skupnosti, izvršni svet SET-a pa je že sestavil program za prihodnje mesece, po katerem naj bi se s prihodnjim januarjem ponovno znižale notranje carine za nadaljnjih 10% za industrijske izdelke. V tem vzdušju so se bili torej ministri koncem oktobra ponovno zbrali v Bruslju, da uradno zavzamejo stališče do francoskega bojkota ter se sporazumejo o skupni taktiki, s katero naj bi se Francijo ponovno pritegnilo k sodelovanju. ALI JAZ ALI ZMEDA To je bila vsebina nagovora po televiziji in radiu, ki ga je imel francoski predsednik 4. t. m. zvečer in je trajal deset minut. Francoski narod je končno zvedel, kaj misli sedemdesetletni general glede bližnjih volitev. De Gaulle je povedal, da misli ostati na čelu države še prihodnjih sedem let. »Ne mislim še oditi,« je dejal vase zaljubljeni general. »Ostanem na politični pozornici, da ne bo Francija znova zašla v notranje razprtije ali padla pod vpliv tujine ! Ni rešitve za Francijo brez moje politike. Zato bodo volitve za predsednika države 5. decembra imele večji pomen kot dosedanje. To bo zgodovinsko glasovanje, res odločilno za bodočnost Francije.« »Tipične besede za diktatorja,« je generalov govor na kratko označil kandidat združene levice na prihodnjih volitvah Mitterand. De Gaulle je prepričan, da on najbolj prispeva k veličini Francije. Veruje, da jo je rešil že dvakrat, da ni končala v prepadu. Med zadnjo vojno jo je dvignil iz sramotnega poraza in znova vključil med štiri zmagovite sile; pred sedmimi leti se je vrnil na čelo države, ki je bila na robu gospodarskega propada in pred pragom državljanske vojne. In sedaj po sedmih letih vladanja zahteva od Francozov, da se masovno izrečejo zanj, kajti le tako je zagotovljena bodočnost republike. V nasprotnem primeru pa ni sile, ki bi Francijo mogla rešiti. Končala bo v kaosu. Ves De Gaullov nagovor je izzvenel v misel, da on ni kandidat kot drugi, da je »mož previdnosti«, poslan francoskemu narodu, da on predstavlja Francijo in nje veličino. V volitvah vidi plebiscit zase. Seveda bodo njegovi nasprotniki prav to pojmovanje bližnjih volitev temeljito izrabili v svojo korist. Lecamuet, kandidat francoskih krščanskih demokratov, je izjavil: »De Gaulle zaupa le vase, ne pa v svoj režim.« In Paul Rey-naud, bivši ministrski predsednik je dejal; »General hoče, da so te volitve plebiscit za njegovo osebo. Prav! Toda volivci naj pomislijo, da bodo glasujoč zanj glasovali za mednarodno osamljenost Francije, zoper atlantsko zavezništvo. Skupni gospodarski trg ter proti zapad-ni evropski skupnosti.« Vedno več je duhovniških poklicev v Španiji V Španiji se trenutno pripravlja v nižjih semeniščih in v bogoslovjih 40.000 gojencev na duhovništvo. To pomeni z ozirom na leto 1955, torej deset let nazaj, 60% porast. To in ono s koncila NOVIi:E lz slovenije Ali naj koncil obsodi komunizem? Med koncilskimi očeti je vzbudil pred nekaj tedni precej zaskrbljenosti in začudenja predlog, v katerem so nekateri škofje, 450 po številu, zahtevali, naj koncil obsodi komunizem. Ta predlog je goreče zagovarjal italijanski škof Carli, ki se je na koncilu že večkrat oglasil in vedno zagovarjal konservativne nazore. Zdi se pa, da ne bo koncil glede komunizma sprejel nobene odločitve, ker se strogo drži smernic Janeza XXIII., ki je večkrat poudaril, da ne namerava obsojati. Dolžnost Cerkve je namreč ta, da gre ljudem naproti in jim pokaže vrednost svojega nauka. Po drugi strani je pa konci! že poudaril nevarnost materializma in brezboštva, ki se širita bodisi pod komunizmom bodisi pod kapitalizmom. S tem pa seveda ne izgubj svoje veljave obsodba komunizma, ki jo je uradno izrekel Pij XII., ker je komunizem zgrajen na materialistični podlagi in zato nasprotnik vsake vere, še najbolj pa seveda katoliške in jn katoliške Cerkve. tudi menijo, da prihod teh dveh odposlancev potrjuje vesti, po katerih so v teku pogajanja za ponovno vzpostavitev rednih diplomatskih vezi med Sveto stolico in Jugoslavijo. Cerkev in nekrščanska verstva Opazovavci srbske pravoslavne Cerkve na koncilu Na letošnjem zasedanju koncila sodeluje nad sto opazovavcev in predstavnikov nekatoliških verstev, ki so se odzvali vabilu sv. očeta. Med temi opazovavci so manjkali do sedaj predstavniki srbskega patriarhata. V petek, 15. oktobra pa sta prišla tud; dva odposlanca srbske Cerkve in sicer Dušan Kasič, rektor semenišča sv. Save v Beogradu in Lazar Milin, profesor teologije v Beogradu. Na rimskem letališču ju je sprejel zastopnik tajništva za združenje Cerkva, ki mu predseduje kardinal Bea. Dnevnik L’Avvenire d’Italia, ki objavlja to vest, je zapisal, da pomeni ta prihod velik korak v zbližanju med srbsko in katoliško Cerkvijo v Jugoslaviji. Nekateri Tiskovna konferenca jezuitskega vrhovnega predstojnika Generalni predstojnik Družbe Jezusove, p. Arrupe, ki je že dvakrat posegel v debato na koncilu in obakrat žel priznanje, je imel kot prvi generalni predstojnik svojo tiskovno konferenco v prostorih koncilske obveščevalne službe. Medtem kq je na koncilu govoril o ateizmu in novih zahtevah misijonskega dela, je pri tiskovni konferenci govoril o temi »Kultura in misijoni«. P. Arrupe je bil dolgo let na Japonskem. Znano je, da si jezuiti na Japonskem zelo prizadevajo, kako bi ustvarili japonsko katoliško kulturo. V Tokiu imajo svojo lastno univerzo in pred let! so izdali prvo japonsko enciklopedijo. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Slovenski zavod v Rimu odprt V četrtek, 28. oktobra ob 1630 je bil v Rimu slovesno odprt novi Slovenski zavod (Collegium Slovenicum). Otvoritve so se udeležili vsi trije slovenski nadpastirji; ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik je maševal in pridigal ob navzočnosti skoro vseh rimskih slovenskih duhovnikov, prvih gojencev tega zavoda, večje skupine slovenskih redovnic ter nekaj naših vernih laikov. Po sv. maši je msgr. Maksimilijan Jezernik v predavanju obrazložil, kako je prišlo do nastanka novega zavoda, kateremu je postavil temelje sedaj že pokojni p. Prešeren. Nato je sledila kratka zakuska. Tako je tudi slovenski narod doživel dan, da se je mogel v večnem mestu z lastnim zavodom pridružiti vsem ostalim, ki že imajo take vrste hiš v Rimu. Morda se trenutno niti ne zavedamo dovolj pomembnosti te ustanove, ki bo družila v svojih prostorih bogoslovce iz vse Slovenije, kakor tudi iz zamejstva (Tržaška, Goriška, Koroška) in iz dežel, kjer živijo naši izseljenci. »Dokler ima naš narod vrsto dobrotnikov in dobrotnic, med njimi zlasti duhovniki in skromne ženice ter dekleta — ja dejal msgr. Jezernik — ki so se obvezali ta dom podpirati z molitvijo in denarnimi prispevki, bo ostal nad ustanovo božji blagoslov. Ce pa bo ta, bo vse drugo navrženo!« P. Radko Rudež spet v Afriki Na praznik Kristusa Kralja, 31. oktobra je slovenski misijonar p. Radko Rudež SJ. ob 1,45 zjutraj v letalu zapustil Rim ter bil popoldne istega dne ob 13,05 že »doma« v Lusaki. Pred odhodom je še poslal uredniku našega lista poslovilno pismo, v katerem stoji med drugim: »Malo pred odhodom iz Rima sem zvedel, da sem bil iz Lusake premeščen v Broken Hill, mesto s 50.000 ljudmi, kjer so rudniki cinka in svinca. Ljudje govorijo jezik bemba, kar mi bo prav prišlo, da si ga še bolj osvojim. Naši jezuiti imajo v mestu 4 cerkve. Zopet so mi dodelili največjo, vendar mislim, da le začasno, ker je njen upravitelj na oddihu v Južni Afriki. Deset km iz mesta je malo semenišče, ki ga vodijo jezuiti, še malo v stran pa srednja šola, za katero skrbijo maristi kanadskega porekla, s katerimi se zelo razumemo. Ce bom torej ostal v Broken Hillu, bom delal na to, da pridejo semkaj Slovenci in Hrvatje ter sčasoma prevzamejo misijon. Zakaj ne bi imeli poleg nekdanjega bengalskega še zambijski jugoslovanski misijon!« Poplava v Masabielski votlini Ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik, ki je poleg ostalih dveh slovenskih škofov prisostvoval otvoritvi Slovenskega zavoda v Rimu in opravil otvoritveno sveto mašo Znamenito lurško votlino je v soboto, 6. novembra preplavila voda, ko je narasla reka Gava tik pred votlino prestopila bregove. Ko so ljudje opazili nevarnost, so skušali rešiti, kar se je rešiti dalq. Najprej so spravili na yarno Najsvetejše, ki je bilo v tabernaklju oltarja v votlini. Voda je z veliko silo vdrla na ploščad in jo preplavila preko dveh metrov višine. Neki španski delavec je skušal z dolgo palico odstraniti naplavljeno vejevje in drevesa, a ga je voda spodnesla in ga niso še našli. Naslednji dan je voda začela odtekati, a je pustila za seboj veliko razdejanje. Tudi drugod po lurškem mestu so nastale poplave, ki pa so jih kmalu obvladali. Redki romarji, kajti v Lurdu je sedaj Že Zimsko vreme, so tako doživeli težke ure. Starosta slovenskih kapucinov umrl Črni kardinal o misijonskem delu Sv. oče je v enem svojih običajnih nagovorov omenil osnutek o zadržanju Cerkve do tistih, ki pripadajo nekrščanskim verstvom. Ta osnutek je bil 28. oktobra slovesno odobren. S tem je znova poudar-. jeno, je dejal sv. oče, da je prava vera, ki jo je Bog hotel, ena sama: to je tista, kateri po naši sreči pripadamo in se je moramo držati ter izpolnjevati. Istočasno pa priznavamo, da je treba spoštovati vse, kar je dobrega in lepega pri drugih verstvih ter da moramo s pripadniki teh verstev lepo postopati in jih ljubiti. Zapoved ljubezni zajema vse in velja za vse. Sami bomo danes dali zgled take ljubezni in bomo zato molili za nekristjane; predvsem za tiste, ki so podedovali po Abrahamu svojo vero in so zato v duhovnem sorodstvu z našo vero. To so Judje. In za njimi tudi muslimani. Marija ima rada tudi nje in mi jo prosimo zanje. Dne 4. novembra je v 85. Jetu starosti umrl v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu p. Kamil Požar, starosta slovenskih kapucinov. Pokojni se je rodil 16. aprila 1881 v župniji Sv. Peter v Savinjski dolini. V kapucinski red je vstopil 19. oktobra 1897 v Schwanbergu na Spodnjem Štajerskem. Vse do konca prve svetovne vojne so v štajersko kapucinsko provinco spadali avstrijski spodnještajerski in vsi slovenski samostani. V to provinco sta spadala tudi goriški in križki samostan. Slovenski bogoslovci so študirali v Gorici in zadnje leto v Celovcu, zato je pokojni p. Kamil naredil slovesne redovne obljube 13. oktobra 1901. v Gorici, v mašnika pa je bil posvečen 26. septembra 1903 v Celovcu. Že kot mlad pater je pokazal izredno sposobnost v pridiganju in gorečnost v dušnem pastirstvu. Žejo radi so ga klicali župniki na misijone in druge pobožnosti. Deloval je največ po slovenskih župnijah in tudi na Hrvaškem. Zelo so se pa razveselili sobratje, ko so slišali, da je bil postavljen za gvardijana v kakem samostanu. Mnogokrat ga je doletela ta služba, saj je bil skoraj v vseh slovenskih samostanih za gvardijana in tri leta tudi provincialni svetovavec. Zelo veliko veselje je imel za slikarstvo, kolikor mu je čas dopuščal in šele smrt mu je vzela čopič iz rok. Pogreb p. Kamila je bil v soboto, 6. novembra popoldne. Pogrebno sv. mašo je v koncelebracij; daroval Alojzij Novak, provincial ilirske kapucinske province iz Zagreba. Pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču je opravil prelat msgr. Andrej Simčič iz Solkana in se na grobu z ganljivimi besedami poslovil od pokojnega. Na zadnji poti ga je spremljalo 20 duhovnikov redovnega in svetnega klera ter lepo število vernikov. Naj počiva v miru! Proslave 600-letnice Novega mesta V Novem mestu so imeli 29. oktobra osrednjo proslavo v zvezi s 60,0-letnicp ustanovitve tega slikovitega mesta ob zeleni Krki. Na proslavo je prišel tudi podpredsednik jugoslovanske republike Aleksander Rankovič. On je odprl v Bršljinu, enem predmestij Novega mesta, novo tovarno stekla, ki je po obsegu eden največjih industrijskih objektov na Dolenjskem. Pričakujejo, da bo še tekom tega meseca prišlo iz te tovarne na trg prvo steklo, ki ga na jugoslovanskem trgu splošno primanjkuje. Kot v času vojne V Sloveniji so praznik Vseh svetih pre- imenovali v Dan mrtvih. Ime je drugo, a učinek isti: ljudje ga praznujejo kot prej pred prihodom sedanjega režima na oblast. Naravno je, da so zaradi obiska pokopališč vsa transportna vozila polna. Ni pa tako razumljivo — piše M. Robek v Delu od 3. novembra — da je imel potniški vlak iz Noyega mesta proti Ljubljani, ki je odpeljal ob 16. uri, celo vrsto vagonov, ki niso bili razsvetljeni. Ker so bili vagoni prepolni — celo po straniščih so si potniki iskali prostora — je ob izstopu v Ljubljani nastala prava babilonska zmešnjava, saj zaradi teme ni nihče dobro vedel, kje mu leži prtljaga. Težave železnice so sicer znane — dostavlja že omenjeni Robek — in jih tudi vsi skušamo razumeti. Težko pa je opravičiti dejstvo, da se ljudje še v letu 1965 vračajo z Dolenjske v nerazsvetljenih vagonih!« Pri polnih hlevih 90 milijonov izgube V novomeški občini odpade 75% kmetijske proizvodnje na zasebno področje. Državni sektor si je zagotovil najlepša posestva, vsa v ravnini, in vzdržuje tudi hleve za pitanje prašičev in govedi. Pa ne gre in ne gre naprgj. Prašičjerejo bodo opustili. Pravijo, če bi imeli vse leto hleve polne, pa bi imeli še vedno 90 milijopov dinarjev izgube. Tudi pitanje govedi v lastnih obratih ni donosno. Kot vzroke nedonosnosti navajajo podražitev krme, nerealne graditve kmetijskih obratov, visoke stroške pri upravljanju. Zato se sedaj vedno bolj oprijemljejo sistema pogodbenega odnosa, to je zadruga izroča živino v rejo kmetom. In glej čudo, sedaj je pitanje donosno za ob,a, za zadrugo in kmeta- Tako socialistični modrijani s svojim ravnanjem sami izpričujejo, da je bila največja napaka prejšnjih let v tem, da so kmetu jemali zemljo, ga silili v zadruge, obkladali z davki ter mu tako jemali veselje do dela-In še en primer »umnega« socialističnega gospodarstva! Pred leti so z velikimi stroški zgradili sodobno trsnico pod Trško goro. Sedaj stoji opuščena, vinogradniki pa iščejo po vsej državi sadike za obnovo vinograda. Podobno je z drevesnicami. (Delo, 2. novembra.) Črepinje v mleku Emi Oražem iz Ljubljane - Moste se je pritožila v dnevniku Delo, da je kupila dva litra mleka. Ko ga je hotela preliti v posodo, je nekaj zažvenketalo. Postala je pozorna, vzela cedilce in mleko prelila skozi platneno krpico. Na svoje presenečenje je našla na krpici drobne kristale stekla, na dnu steklenice pa še 2 do 3 cm velik košček. Uredništvo Dandrio v treh dneh dokaže svoje trditve, v nasprotnem primeru pa naj toživec vloži tožbo zoper njega. In ko je prvi pomočnik istega zunanjega ministra nagovoril množico in jo pozval k enotnosti, je ta odgovorila: »Enotnost da, a brez komunistov!« Sedem indonezijskih strank je izročilo Sukarnu spomenico, v kateri zahtevajo, da je treba komunistično partijo in njej pridružene množične organizacije razpustiti, ker le na ta način bo upor od 30. sep-temhra končno likvidiran. Zadnje vesti vedo povedati, da so vsem 57 poslancem komunistične stranke odvzeli mandat, stranka sama pa je prepovedana povsod razen na otoku Bali. O usodi voditelja komunistov Aidita pa se ne ve nič gotovega. Baje se skriva na Javi in se je umaknil v ilegalo. SV( ieej Ki ii fc, , k e, g *mi kk, ha Ce «nje ktisk kti k '‘Osti Odložena konferenca Deset let po prvi konferenci afro-azijskih držav v Bandungu na Javi naj bi se vršila te dni, točno povedano 5. novembra, druga konferenca te vrste. Pa je bila odložena za nedoločen čas. Ni se rodila ta konferenca pod srečno zvezdo. Najprej naj bi se sestala že marca tega leta v Alžiru. Pa je tedanji alžirski diktator Ben Bella sporočil, da Alžirija kot gostiteljica še ni pripravljena, da bi goste sprejela. Nato naj bi bila konferenca koncem junija. Državni udar v Alžiriji, ki je pometel z Ben Bellom prav nekaj dni pred začetkom konference, je tudi to konferenco preprečil, dasi je rdeča Kitajska vse storila, da bi prišlo do nje. Na njej je hotela namreč doseči od vseh udeleženk izjavo, da je Sovjetska zveza evropska država ter na konferenci nima kaj iskati; istočasno pa so Kitajci hoteli poimensko obsoditi ameriški imperializem ter Združene narode kor njegovo orodje. Sedaj pa je bila prav rdeča Kitajska tista, ki je konferenco preprečila. Spoznala je namreč, da je njena politika doživela celo vrsto porazov in da ni pametno V takem položaju nastopiti proti ZDA in Sovjetski zvezi. Dogodki v Indoneziji pomenijo moralno klofuto za Kitajsko; f pakistansko-indijskem sporu so Kitajci v nasprotju z duhom Bandunga zagovarjali uporabo orožja in celo sami Indiji dali ultimat z. namenom, da podpro Pakistan! v Vietnamu blokirajo vsa prizadevanja z® miroljubno rešitev spora, konkretno pa n® storijo ničesar, da bi podprli komunistični Severni Vietnam; lani je kitajski zunanji minister Cuenlai zaneseno ugotavljal, d* je Afrika zrela za revolucijo (v kitajskem smislu seveda), vrsta dogodkov pa )e dokazala prav nasprotno. Razumljivo zato-da niso hoteli iti v Alžir. Z njimi so P0-tegnili nekateri njihovi sateliti kot Sev-Koreja, Sev. Vietnam, Kambodža, Tanzanija in Gvineja. Odsotnost tako velike države bi bre* dvoma konferenci vzela mnogo na P0-menu. Zato se je pripravljalni odbor odločil, da jo odloži. V tem smislu je tajska dosegla svoje namene. A doživel9 je tudi poraz, kajti alžirski zunanji nubi-ster Buteflika je podal izjavo: »Preprič®11 sem, da izrazim mnenje vseh, ko ugota'r' h n t&uji ka kstil l! Iia, Se * Zi 'kup, 'etik bet fots, ■il kote, Ce fiipr %i lfopi ''t n k M So le b |vefj \n s hst kon »lil *V( Stj ‘Sl % Vel ‘S % ‘ki 'Ju i‘ti * K ljam, da smo bili soglasni o tem, naj bi na tej konferenci sodelovala tudi Sovje1-ska zveza,« Prav to udeležbo pa je hotel® Kitajska na vsak način preprečiti. ‘ŽE "it Us Tožbe namesto dejanj? r« ( ii V A'' Obetajo se tožbe in senzacije. Mi si jih i srca želimo: ne iz prepirljivosti, ampak IMo, da pride na dan resnica. Kaj se je godilo? Slovenska skupnost, Odbor za pomoč 'Klaščencem, pa tudi dopisnik »Katoliške-I® glasa« so večkrat pozivali dolinskega hpana, naj kaj naredi za dolinske raz-Učence: naj ne pristane na razlastitve 'reZ pogojev; naj vloži pripombe na prestaro; naj vloži na Državni svet rekurz lroti nezakoniti razlastitvi. Še danes ga 8livarno, naj ne izda gradbenega dovo-tenja družbi SIOT, dokler ne bo urejeno Vračanje pravičnih cen. On na žalost eSa noče razumeti. Kakor beremo v sionsko pisanem glasilu Italijanske komu-ktične partije »Delu« z dne 22.10.1965, bi 1,2 zelo rad tožil. Toda koga? Mednarodne Mitaliste, ki jih predstavlja SIOT in raz-^stiteljico Pristaniško ustanovo? Kaj še! ^°lil bi rad tiste, ki branimo pravice raz-Pščencev. V posesti imamo pismeni dokaz, govori o njegovem »razumevanju« do ‘istaniške ustanove. A tudi sam ima pi-jPeni dokaz v občinskem arhivu: razna Soljenja, v katerih se ni postužil pravice, la b; zaščitil razlaščence vsaj s pogojem 4 pravično odškodnino, čeprav bi po za-*°nu to lahko naredil. ‘Delo« zelo nespretno rešuje dolinskega Ipana iz zagate, v katero je spravil sebe ! komuniste ter socialistične prijatelje svojim blagim in premalo odločnim stanem do velekapitalistov. S splošnim be-^ičenjem se spušča v politična vpraša-S*< da bravec ne bi opazil, kako nima ft enega pametnega razloga in odgovora ^ edino važno in stvarno vprašanje: kaj g. župan naredil kot župan (in kot J*&ilni član Konzorcija) in česa ni naredil. 1Skrivanje resnice in izbegavanje od pra-'ega vprašanja nikomur ne koristi. £e »Delo« želi politične razloge, mu tudi *ko ustrežemo. Odgovori naj na vpra-ania ■' zakaj so na sejah dolinskega ob-hskega sveta komunisti skupno s sociali in demokristjani izglasovali resoluci-°> ki napada Odbor za pomoč razlaščenimi ter zavrnili zahtevo Slovenske skup-Ptefi, naj raje obsodi velekapitaliste in Me, ki jemljejo dolinskemu kmetu zem-jj®' napol zastonj in ga nezakonito razla-njejo? Zakaj so komunisti skupno s so-(‘ahti in demokristjani glasovali proti Mina resolucijama Slovenske skupnosti, katerih je poudarjena nezakonitost raz-titve ter vsebovana zahteva, naj župan izda družbi SIOT gradbenega dovolje-1>Q’ dokler ne bo zadovoljivo rešeno vpra-ie cene zemljišč? In zakaj se g. župan Zmenit za tretjo resolucijo Slovenske Upnosti, ki opozarja na nevarnost novih 'elikih razlastitev? Ali bodo določeni krogi ^et do zadnjega čakali, da gre v boj Sionska skupnost, nato pa v zadnjem tresku kaj objavili v časopisu in si tako ■iti uslugo za morebitni uspeh akcije, eri so bolj škodili kakor koristili? (S ie ze danes Pristaniška ustanova Pravljena plačati za odškodnino 100% kot je sprva ponujala, je to v glav-zasluga Odbora za pomoč razlaščen-M1’ ki ga podpira Slovenska skupnost. ? odbor dela s pomočjo strokovnjakov. i ed drugim je vložil pravilno sestavljene kive na prefekturo, ki jih je oblast ^°rala upoštevati, zlasti ko je videla, da bila vložena tudi tožba na Državni M’ to je vrhovno upravno sodišče v Mu- Za to delo niso drugi niti s prstom Mnili. j,j edino to je in bo zaleglo. Pač ** smo brali, da so »predstavniki pred-J^sfva Konzorcija« šli »po nalogu vladna komisarja dr. Mazze »k podprefektu dr. Pasinu«. Pri tem naj omenimo, da je za nas dr. Mazza nasprotna tožena stranka v pravdi pred Državnim svetom. Med »predstavniki v predsedstvu Konzorcija« je bil tudi dolinski župan. Kaj naj to pomeni, da ga je sprejel dr. Pasino po nalogu dr. Mazze? Odbor za pomoč razlaščencem deluje le po nalogu svojih članov in ne sprejema »nalogov« od nikogar drugega. Le tako jih učinkovito brani. Smo morda spet pri »razumevanju«? ST-r. Slovenska skupnost v spomin naših žrtev V počastitev vseh, ki so darovali svoja življenja za domovino, je na dan Vseh svetih, 1. novembra zastopstvo Slovenske skupnosti položilo venec na grob bazoviških junakov pri Sv. Ani v Trstu. Nov škof v Bolgariji Bolgarski asumpcijonist Methodios Di-mitrof Stratijef je bil posvečen za škofq v Sofiji. Minilo je že leto dni, odkar smo po našem Katoliškem glasu obvestili širšo javnost o bogoskrunski tatvini razpela (križa), ki so ga krščanske matere postavile k vznožju nagrobnega spomenika svojim padlim, ki počivajo na svetokriškem pokopališču. Prejšnja leta so za praznik Vseh svetih o priliki molitev za rajne iste matere vsakokrat sproti postavljale k spomeniku majhen križ, vse dokler niso prišle do prepričanja in sklepa, da zadevo dokončno uredijo tako, da oskrbijo svojim padlim svojcem lepo izdelan in dovolj velik bronast križ, ki naj bi trajno pričal, da so njihovi dragi pokojni bili v ogromni večini kristjani tudi po življenju in prepričanju. To pogumno in hvalevredno dejanje krščanskih mater pa je spravilo komuniste iz Ljudskega doma v divji bes. Zato so se že takrat slišale napovedi nekaterih komunističnih žensk, da bo križ čez noč izginil. Kot naši bravci vedo, se je ta napoved dobesedno uresničila: našel se je RZASKE NOVICE Praznik Kristusa Kralja - praznik mladine Mirno lahko trdimo, da je letošnji praznik mladine lepo uspel. Skupna pobožnost je bila v rojanski cerkvi. G. Marijan Gerdol je s toplimi besedami orisal Kristusovo kraljevanje nekdaj in danes. Kristus ima do vsakogar svoje pravice in mi imamo dolžnost, da mu sledimo. Drugi del praznovanja pa je bil v dvorani Marijinega doma, k; se je kar napolnila. Niso bili samo mladi, vendar pretežno mladi. Najprej je stopil na oder, ali bolje sedel za mizo, prof. Alojz Rebula. Povedal je, da je bil naprošen, naj odgovori na vprašanje, ali je upravičen čut manjvrednosti nekaterih katoličanov prav zato, ker so katoličani. Ker je imel pred seboj raznoliko publiko, je skušal prof. Rebula najprej razložiti, kaj je čut ali občut manjvrednosti. Nato pa je prešel na krščanstvo. Pokazal je, da krščanstvo daleč presega vsako drugo ideologijo po svoji vzvišenosti, lepoti in univerzalnosti. Že 2000 let oblikuje človeštvo in ni nič izgubilo na učinkovitosti ter privlačnosti. Najgloblji misleci se usmerjajo h krščanstvu. Nekateri ga dosežejo, drugi pridejo na pol poti, tretji bolj ali manj daleč, vendar tja vleče vse. Predavanje je bilo prebogato izvirnih misli, ki so se kar iskrile. Vera ni sad dokazov, ampak predvsem milosti. Kdor je trden v svoji veri, nima čuta manjvrednosti, se nikogar ne boji. Papež Janez XXIII. je bil pripravljen sprejeti vsakogar. V vsakem je videl človeka, ki je odrešljiv in ki mora biti odrešljiv. Krščanstvo ni le ideja, ampak tudi življenje. Zahteva celega človeka. Katoličan ne sme biti preozek, ne sme povsod videti nevarnosti, kako bo sicer reševal sočloveka? Lepo je razložil Avguštinovo misel: Arna et fac quod vis - Ljubi in potem delaj, kar hočeš. Ce prav ljubiš Boga, potem ni nevarnosti, da bi narobe ravnal, da bi se napačno odločal. Ker krščanstvo toliko obeta, tudi veliko zahteva. Še in še bi lahko našteval. — Hvala, g. profesor, za predavanje. Prepričan sem, da ste marsikomu odprli nove poglede na krščanstvo. Po predavanju je bila Timmermansova igra »Župnik iz cvetočega vinograda«. Pripravil jo je prof. Peterlin z dijaki višjih šol. Igra je bila skrbno pripravljena, mladi igravci so nastopali sigurno. Osrednja misel igre — žrtev rodi sad — je ob poteku podajanja prihajala vedno lepše do izraza. Ob koncu le eno željo: Pripravimo mla- dini večkrat podobna srečanja! -ko Rojan Sredi poletja smo doživeli veselo presenečenje. Zagledali smo delavce na poti proti Piščancem in Lajnarjem. Kmalu smo se prepričali, da gre zdaj zares: cesto bomo imeli končno popravljeno. Delo je šlo hitro naprej in proti koncu avgusta je že asfalt pokrival nekdanje jarke in kamne. Kar zadihali smo. Hvaležni smo občinskemu svetniku dr. Simčiču za vztrajna posredovanja. Hvaležni smo tudi občinski upravi, ki je končno našla denarna sredstva za nas. Upamo, da bodo v bližnji bodočnosti izvršena še preostala dela. Pri Piščancih (via Sottomonte) sega asfalt le do vasi, pri Lajnarjih (via Molini) le do kapelice. Potrebno je zvezati z asfaltom obe cesti in potem še naprej proti Cesarjem (via degli Olmi). Ko bodo enkrat izvršena še ta dela, bo rparsikdo rad zavil prati Opčinam po naših poteh, pa tudi iz Opčin proti mestu. V tem času je bilo dokončno popravljena tudi ulica Giusti. Lepo razsvetljavo je dobila ulica Barbarigo. Tako postaja naš del mesta bolj urejen. Po ulici Barbarigo bo kmalu preusmerjen trolejbus št. 5. bogoskrunski tat, ki je križ ponoči ukradel in ga odnesel s pokopališča. Po tem dogodku, ki je izzval ogorčenje ne samo vseh prizadetih, temveč tudi vseh dobromislečih ljudi, ki jim je spomin na pokojne svet, je g. župnik v cerkvi javno obljubil, da se bo za stvar zavzel jn storil vse, da bodo padli imeli spomenik s križem, To obljubo je deloma že izpolnil letos pred praznikom Vseh svetnikov, ki je šel od hiše do hiše in nabral pri prizadetih svojcih na skupno število 54 padlih kar 39 podpisov. Pet družin je podpis odklonilo, 5 jih ni bilo vprašanih, 5 padlih pa nima več svojcev v Sv. Križu. Prošnja, ki so jo svojci podpisali in ki jo je g. župnik prebral v cerkvi, je dober teden pred prazniki romala na Vsedržavno udruženje italijanskih partizanov, ki ima svoj sedež v Trstu v ulici Zonta 4. V njej je bilo izrecno naglašeno, da bodo podpisniki, v primeru da ne dobijo odgovora v roku desetih dni, smatrali da jim vodstvo prej imenovanega združenja ni hotelo ustreči in da bodo tako primorani ubrati drugačno pot. V prošnji je bila izražena tudi želja, naj bi vodstvo naslovilo odgovor na g. župnika, ki bi ga v cerkvi javno prebral, kot je prebral prošnjo, preden je bila odposlana. Toda namesto da bi partizansko vodstvo spoštovalo in upoštevalo voljo velike večine podpisanih svojcev, je z očitnim namenom, da onemogoči postavitev križa, zmešalo štrene s tem, da je v komunističnem »Ljudskem domu« sklicalo sestanek »bivših borcev« in nanj povabilo tudi svojce, ki so svojo voljo s podpisom svobodno in javno že izrazili. Iz poročila Primorskega dne\mika z dne 31. oktobra smo potem zvedeli, da se je izmed vseh odzvalo le 11 podpisnic in še o teh govore ljudje, da so na sestanek prišle deloma v dobri veri, da bi postavitvi križa mogle kakorkoli koristiti, deloma pa iz strahu pred grožnjami, da jim komunisti ukinejo penzijo, ki jo po padlih svojcih prejemajo. Ce pa spada katera izmed 11 podpisnic med tiste »verne« ženice, ki odhajajo ob priliki vsakokratnih volitev od obhajilne mize volit srp in kladivo ali kakor pravijo »za delavca«, potem naj nam ne zameri, ako jo ob tej priliki vprašamo, če se je vsaj zdaj prepričala, kakšna je svoboda, ki jo oznanjajo tovariš Kenda, compagno Padoan et Comp. in njihovo združenje? Ali n; sramotno odrekati znamenje križa prav tistim, ki so v dobri veri, da gre za resnično svobodo, žrtvovali kar so imeli najdražjega in to celo potem, ko je velika večina njihovih preživelih svojcev to pismeno zahtevala? Ob zaključku naj še poudarimo, da je resnično svobodo, ki jo prinašata srp in kladivo, na istem zborovanju jasno opisal sam pokrajinski tajnik ANPI compagno Giovanni Padoan, ko je navzočim dobesedno izjavil, da se »svoboda poedincev al; skupin neha tam, kjer se začne svoboda drugih«. Točno! Kjer je komunizem na oblasti, uživajo svobodo samo tisti, ki so pri koritu, zasužnjenim narodom pa so na razpolago le koncentracijska taborišča in prisilno delo. Toda pri nas, tovariši, zaenkrat še niste na oblasti. Zato vam jasno in glasno povemo, da se naši možje in fantje za tako »svobodo« niso borili in zato bo križ, ki ga je velika večina njihovih svojcev zahtevala, morda prav kmalu zmagoslavno stal vrhu spomenika, čeravno sta tovariša Kenda in Padoan soglasno sklenila, da ga ne sme biti. RADIO TRST A Teden od 14. do 20. novembra 1965 Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Dogodivščine opice Burke«. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12,15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Zabojček«, radijska drama. — 18.30 Kino, včeraj in danes - pripravil Sergij Vesel. — 19.30 Mednarodni radijski teden - Prva oddaja. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico novembra«. — 22.10 Pevci in glasbila. Ponedeljek: 11.35 Radio za šole (za srednje šole). — 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Andrej Gabršček« - napisal Rado Bednarik. — 17.25 Radio za šole (ža srednje šole) - ponovitev. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (6) »Frana Levstika življenjske postaje in osebnost«. — 21.00 Giovanni Paisiello: »Fedra«, opera v dveh dejanjih. Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico novembra«. — 17.45 Moderne klavirske skladbe. — 1830 Koncertisti naše dežele. — 19.30 MednarodnJ radijski teden. — 21.30 Humoreske preteklega stoletja: Douglas VVilliam Jerrold: »Gospod Caudle se je nekoliko zakasnil«. — 22.40 Mednarodni radijski teden - Dante in glasba njegove dobe -Prva oddaja. Sreda: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol). — 12.15 Pomenek s poslu-šavkami - pripravila Marjana Prepeluh. — 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol) - ponovitev. — 18.05 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.15 Higiena in zdravje - pripravil dr. Rafko Dolhar. — 21.00 Mednarodni radijski teden - Koncert skladb Jana Sibeliusa ob stoletnici rojstva. — 22.40 Mednarodni radijski teden - Dante in glasba njegove dobe - Druga oddaja. Četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 19.30 Mednarodni radijski teden - Otroške pesmi. Program je prispeval jugoslovans.kj radio. — 20.35 Gore v slovenski pesmi- — 21.00 »Gostišče Scilla«, radijska drama. — 22.40 Mednarodni radijski teden - Dante in glasba njegove dobe - Zadnja oddaja. (Petek: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol). — 12.15 Pomenek s poslušavkami - pripravila Marjana Prepeluh. — 17.25 Radio za šole (za fl. stopnjo osnovnih šol) - ponovitev. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Opera v očeh libretistov. Pripravil Dušan Pertot. — 19.00 Pevski zbori Furlamjp-Julijske krajine: Zbor »Tita Bir-chebner« iz Tapogliana, k j ga vod) Giovanni Famea. — 19.15 Zlata žlica - napisal Tone Penko. — 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik: Egidij Vršaj. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 21.55 Saba pripovednik: Aldo Marcovecchio: (5) »Spomini-spisi starih let«. Sobota: 12.15 Največ, najviše, najdlje -mozaik prvenstev jn rekordov - napisal Dušan Pertot. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. Pripravil Dušan Jakomin. — 16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 17.30 Jutrišnjj solisti, pripravlja Gojrnir Demšar. — 19,.15 Družinski obzornik. Pripravlja Ivan Theuerschufv — 20.35 Teden v Italiji. — 20,45 Zbor »Kras« iz Pola-Poljan, ki ga vodi Pavla Komel. — 21.00 Mednarodni radijski teden - Morfest Moussorgski: »Boris Godunov«, opera v štirih dejanjih. '''''itllHIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllllllllllllUIIIIIIIIIIUUIIIIIIIIIIlllllllllMIMIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllMIIIIIIIIIUIItlllllllllUllllllllilUIIIIIIIIIIMIItllllllllllllllllllllllllllltlllirlllllllllllllllllllUlIlllltlllllllllllllilllM MEJA 43 *^em, gospod poveljnik. Toda čas ni do-^al, da bi zaslišal še več prič.« “Ste vzeli v župnišču mlečno konzervo?« ‘T° se pravi, službeno zaplenil, gospod %eljnik.« kakim namenom ste to storili?« ,‘^a bi vam jo predložil kot neke vrste ft|taz.« al naj dokazuje mlečna konzerva?« I ‘Gospod ž.upnik bi utegnil imeti zveze z 'faslavijo, ako dobiva od ondod živila.« ^ pko ste vedeli, da je mlečna konzerva Jugoslavije?« j^irenutno si nisem znal njenega izvora Bače razJagati.« ^kaj je niste navedli v obtožnici?« u, a ne bi preveč narasla, gospod po-JJn ste vi to verjeli?« »Niserp utegnil o stvari razmišljati,« je narednik zopet sklonil ramena. »Vedite forej, da jaz nisem sprejel niti klobasice. Saj vam bi moralo biti znan0, da ne smemo sprejeti ničesar, kar bi nam vezalo roke ali ustvarjalo videz, da bomo v službi pristranski!« »Da, gospod poyeljnik. Zavedla me je misel na številno družino in pa, kot rečeno, zagotovilo, da sg tudi vi niste branili novoletnega darila. Upam, da m; boste to šteli za olajševalno okolnost, če se vam zdj, da moje ravnanje ni bilo neoporečno.« Poveljnik je v glavnem zvedel, kar je hotel vedeti. Spoznal je, da je bila duše-brižnikoya obramba pravilna- Vendar se tudi naredniku nj maral preveč zameriti: -■ »Vaša priznanja mi potrjujejo, kar sem zvedel od drugod. Treba je le še, da ugotovite vrednost mesa. Stehtajte ga in ocenite po uradni ceni. Prinesite denar, da ga jaz pošljem Bogataju. Isto velja za pod-narednika. Nadalje vgm strogo prepovem, da bi s komerkoli govorili o zadevi. Ste razumeli?« »Razumel, gospod poveljnik!« Narednik je odšel. Moral je biti še kar zadovoljen, da ni slabše opravil. Saj bo plačal meso po uradni ceni, ki je neprimerno nižja kot cena na prostem trgu. En kilogram bi prodal in bi dobil zanj toliko kot bo plačal za vse, kar je dobil pri Bogataju. Brž ko sta bila zopet sama, je poveljnik gospoda Simona zaupno nagovoril: ■ (se nadaljuje) OR MLADINSKI DAN Naši dušni pastirji so pretekli teden na svojem sestanku sklenili, da bo letos na praznik Brezmadežne, dne 8. decembra MLADINSKI DAN za vso slovensko mladino go-riške nadškofije. Mladina naj se za ta praznik strne okrog svoje nebeške Matere, ki je naj lepši vzor lepe in srečne mladosti. Zahvala p. Rudeža goriškim in tržaškim darovavcem Ob priliki svojega bivanja na Goriškem in Tržaškem sem prejel od svojih rojakov toliko izrazov ljubezni in naklonjenosti, da tega vse življenje ne bom mogel pozabiti. Koliko je bilo velikodušnih darov, koliko vdovinih novčičev! Do zadnjega so mi dobri ljudje prinašali prispevke, še takrat, ko sem v Gorici že stopal na vlak. Iz svoje revščine mi je slovensko ljudstvo plačalo pot iz Afrike in nazaj! Ce sem jaz ob tej dobroti ganjen, koliko bolj Bog! To mi daje misliti, da bo Bog le blagoslovil naš slovenski narod in ga tudi rešil tistih duhovnih okov, ki ga sedaj dušijo. Še enkrat zato: Bog povrni vsem dobrotnikom in naj božji blagoslov počiva vedno nad njimi in nad vsem slovenskim narodom. — V Kristusu vdani P. Radko Rudež S.J. slovenski misijonar v Zambiji Predsednik Moro na svečanostih v Redipugli Običajne slovesnosti v Redipugli dne 4. novembra so se letos izvršile ob navzočnosti ministrskega predsednika Alda Mora, ki je položil venec na grob neznanega junaka, kjer so bili že drugi številni venci. Imel je tudi kratek govor, kar se je po mnogih letih prvič zgodilo. Zadnji je v Redipugli govoril De Gasperi. Morov govor je bil v glavnem osredotočen v topel in hvaležen spomin vsem, ki so dali življenje za narod, za svobodo in človečanske pravice. Spomnil se je tudi pripadnikov vseh vojaških sil v Italiji in jih pozval, naj v duhu svojih očetov vršijo svoje poslanstvo. Predsednika Mora so čakali tudi v Gorici, a je v zadnjem trenutku spremenil svoj načrt in se raje ustavil v Tržiču. Goriški krogi, ki že itak tožijo, da Italija Gorico zanemarja, s to gesto niso bili ravno zadovoljni. Tekmovanje pevskih zborov za sejem sv. Andreja Mestni zbor »Seghizzi« pripravlja letos že tretjič tekmovanje domačih in tujih pevskih zborov v dnevih sejma sv. Andreja. Letos bo to tekmovanje v soboto in nedeljo, 11. in 12. decembra v dvorani »Ginnastica Goriziana«. Prijavilo se je že 36 zborov, kar prekaša vsa dosedanja tekmovanja tako po številu zborov kakor tudi po raznolikosti. Največ bo zborov iz Italije, furlanskih in slovenskih z Goriškega in Tržaškega. Tudi iz Jugoslavije so se javili najboljši zbori. Zopet bomo imeli priliko slišati komorni zbor iz Celja in zbor Slava Klavora iz Maribora. Javljeni so tudi avstrijski zbori. Upajmo, da bo to tretje mednarodno tekmovanje še bolj zbližalo in v prijateljskem duhu povezalo r|a§d seboj vse narodnosti in narodne manjšine, ki jim je določeno živeti na tej razgibani evropski tromeji. Vrh sv. Mihaela Smrt vzorne krščanske matere Po dolgotrajni in težki bolezni je na . ’•, Jkf - ., praznik Kristusa Kralja dokončala življenjsko pot najstarejša domačinka na Vrtiu sv. Mihaela, Semolič Ivana, po domače Štefenatova. Ko je čutila, da se ji bliža smrt, je nosila v srcu samo dve želji: da bi odšla s tega sveta dobro pripravljena na večno življenje in da bi njeni posmrtni ostanki dobili pokoj na domačem pokopališču. Rešena zemskih spon, se sedaj raduje v nebesih, ker so se ji želje izpolnile. V 87 letih ji je trdo življenje izoblikovalo kremenit značaj krščanske matere in žene. In ti trdni temelji krščanske in narodne zavesti so se dobro poznali pri vzgoji družine, iz katere je izšel, ne brez žrtev tudi sin učitelj. Okusila je grenkobo begunstva v prvi svetovni vojni, ko je v težkih razmerah morala preživljati in skrbeti ne samo za svojo družino, marveč tudi za bližnje so- ISKE NOVICE rodnike, med katerimi je smrt bogato žela. Nekaj let po vojni ji je umrl sin, ona pa je tedaj svojo ljubezen posvetila vnukom. Iz njihove srede ji je po drugi svetovni vojni omahnil zadet od komunistične zarote vnuk Edi Devetak, ker je veroval v ideale svobode in ker ni bil komunist. Po tem obdobju pa se je pokojna pridružila Tretjemu redu in se je rada udeleževala vseh verskih manifestacij. Zelo rada je romala in ko ji zadnja leta starost ni več dopuščala, se je začela pripravljati na poslednje, k božjemu Stvarniku. Naj ji bo domača zemlja lahka, Vsemogočni pa dober plačnik! Doberdob Misijonska nedelja je tudi letos potekla v najlepšem redu. Požrtvovalna dekleta so po vseh hišah raznesla brošuro »Misijonska nedelja« in pobirale darove od res darežljivih ljudi. Popoldne in zvečer pa se je župnijska dvorana dvakrat napolnila k predvajanju misijonskega filma »Abuna Messias« in za bogat srečolov, ki je prinesel verjetno prav čedno vsotico... Pa nasvidenje za sv. Tri kralje, ko bo zopet tradicionalna prireditev za misijone. V nedeljo, 14. novembra bo praznovanje sv. Martina, na katero se pripravljamo s tridnevnico, ki jo vodi g. J. Jurak. Praznik obsega celodnevno češčenje, peto slovesno mašo, katero bo imel g. Ivan Kretič, devinski dekan. Ob 15,30 bo zaključek z govorom, zahvalno pesmijo za vse dobrote, ofrom za cerkveni zbor in končno blagoslovitev motornih vozil pred cerkvijo. Vabljeni častivci sv. Martina in prijatelji naše kraške vasice. Rajbelj V Rajblju živi kar krepka skupina Slovencev, ki imajo v župniku g. Tomasinu, doma iz Slovenske Benečije, iskrenega dušnega pastirja. G. župnik izdaja tudi farni list z imenom Lampada. V njem je vedno tudi kak članek za slovensko govoreče vernike. Napiše ga navadno Tomaž V nedeljo, 21. novembra ob 16. uri bo v dvorani Katoliškega doma v Gorici CECILIJ ANKA na kateri bodo nastopili številni pevski zbori iz Goriškega. Vstopnina: 250 lir; za Jugoslovane 250 dinarjev Vsi prisrčno vabljeni! [ Mladika št. 8 OBVESTILA Cuder. Ker je g. župnik te dni zbolel, list Lampada ni mogel iziti. Zato je g. Cuder poslal članek, ki ga je nameraval priobčiti v farnem glasilu, našemu listu, da ga objavi, zlasti ker je na Kat. glas v Rajblju naročenih več Slovencev. Članek obravnava slabo govorjenje o bližnjem. V kraju Humin (Gemona) počiva mož, Tržačan po rodu, trgovec po poklicu, ki je odšel s tega sveta s slovesom, da ni nikdar o bližnjem slabo govoril. Ker je bil zelo priljuden, vedno prijazen in postrežljiv, so ga prijatelji radi vabili na svoj dom. Pa je včasih naneslo, da se je razvil pogovor o osebah, ki so bile odsotne. Seveda je hitro prišlo, kot je običajno v takih pogovorih, do opravljanja. Naš trgovec je nevsiljivo dejal: »Pustimo to in govorimo kaj drugega!« In če ta pripomba ni pomagala, je čez čas znova rekel: »Ni lepo, da govorimo slabo o osebah, ki niso navzoče in se ne morejo braniti.« Ako tudi sedaj še ni uspel, se je mož prijazno poslovil in odšel domov. Ta mož je sledil Kristusu, ki je ženi, katero so presenetili v prešuštvu in pripeljali predenj, da jo obsodi, dejal: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo!« Nauk za nas: Ne obrekujmo, ne opravljajmo in ne govorimo slabo o bližnjem, če ni prisoten in se ne more braniti. Obmejni promet v oktobru V preteklem oktobru so obmejni prehodi na Goriškem zabeležili nov rekord. Prvič se je zgodilo, da je z navadnimi prepustnicami prekoračilo mejo več italijanskih kot pa jugoslovanskih državljanov in sicer 165.832 italijanskih ter 89.271 jugoslovanskih državljanov. Skupno je potovalo v oktobru čez obmejne prehode na Goriškem 282.000 oseb, kar dokazuje, da je italijansko-jugoslovanska meja ena najbolj odprtih v Evropi. Vse slovenske rojake iz Gorice ter nje okolice in onstran meje vabimo na SKIOPTIČNO PREDAVANJE O INDIJI, ki ga bo imel gospod Vinko Zaletel s Koroškega to nedeljo, 14. oktobra od 17,15 v dvorani Katoliškega doma v Gorici. Pridite in razširite svoja obzorja! RAZNE NOVICE Nov apostol gobavcev Znani apostol med gobavci, Raul Fol-lerau, je pri Združenih narodih vložil poziv, naj vse članice Združenih narodov namenijo vsaj en dan stroškov, ki jih imajo pri oboroževanju, za pomoč gobavcem. Ta poziv je podpisalo en milijon mladih ljudi iz 102 dežel. Follerau je imel v Rimu tiskovno konferenco. Povedal je, da je bilo leta 1933, ko je začel zbirati pomoč za gobavce, na svetu 15 milijonov gobavcev. Danes je na svetu še deset milijonov gobavcev, ki so popolnoma zapuščeni in živijo brez pomoči in brez upanja. Poleg teh nesrečnežev je približno dva milijona takih, ki so ozdraveli, in skoraj tri milijone takih, ki jih zdravijo. Povedal je tudi, da že trideset let preživlja s svojo ženo vsako leto šest mesecev med gobavci. Gregorijanska univerza v novem šolskem letu Gregorijanska univerza v Rimu je pretekli mesec vstopila v svoje 413. šolsko leto. Vpisanih gojencev je skoraj 3000, če štejemo tudi tiste, ki so vpisani na Inštitutu za svetopisemske vede in na Inštitutu za vzhodne cerkvene zadeve, ki sta povezana z Gregoriano. Na Gregoriani bo letos študiralo deset slovenskih bogoslovcev. Med profesorji Gregoriane in Vzhodnega inštituta so tudi Slovenci, kakor jezuitski patri Truhlar, Žitnik, Leskovec in žužek. Nov poskus z duhovniki-delavci Pred nekaj leti so se v Franciji in drugod po svetu vnele včasih zelo trde debate o duhovnikih' delavcih. V Franciji se je večje število duhovnikov pridružilo delavcem v rudnikih in tovarnah, da bi z njimi delil; težo dela, si z delom služili vsak- Sredi oktobra je prišla med nas osma številka letošnje Mladike. Veseli smo je bili, kajti vsebinsko je zelo razgibana, polna klenih misli in napotkov ter tudi zelo bogata na slikah in fotografijah. Uvodni članek je napisal prof. Jože Peterlin ter ga posvetil nedavno umrlemu slovenskemu religioznemu pesniku Antonu Vodniku, ki ga je osebno poznal. »Želimo izreči kot svobodna slovenska revija — je zapisal J. Peterlin — tih in spoštljiv pozdrav človeku in umetniku, ki je preko vseh viharjev ostal to, kar je bil in ga z vso častjo in ponosom imamo tudi za največjega sodobnega katoliškega umetnika.« V zvezi s tem je Mladika tudi objavila tri Vodnikove pesmi. Dr. Lojze Škerl je opisal svoje vtise z letošnjega romanja v Sveto deželo, ki se ga je udeležil s skupino 34 Slovencev, Maks Šah nadaljuje na zanimiv način podan oris »Zgodovina slovenskega šolstva na Tržaškem«, msgr. Janez Belej pa nam širi naša obzorja s svojim potopisom po Južni Afriki. Nadaljuje se tudi povest Zore Sakside »Tujci povsod«. Kako so potekle letošnje počitnice, nas informira prof. Maks Šah. Splača se prebrati anketo »Pogovor z mladino o mladini«. V njej je podan položaj in značaj naše mladine na Koroškem, Goriškem, Tržaškem in v Sloveniji. Posebej je veliko govora v tem članku o katoliških mladinskih organizacijah, o njih potrebi ter o tem, v čem se ločijo katoliške organizacije od drugih. Tudi v tej številki je mnogo vsakovrstnih misli, ki se porajajo ob delovanju slovenske radijske postaje v Trstu, ženska rubrika je taka, da bo zanimala tudi moške, kronika registrira dve zborovanji, v »Naših razgledih« najdemo tri ocene (Miško Maček, Ujeti krik; Rimski misal, 3. izdaja; Veliki katekizem, 3. del), »Pisma vam in nam« so ogledalo sodobnih problemov, ki tarejo tako starejše kot mlajše, rubrika »Kaj pravite vi?« pa prinaša marsikatero izjasnitev na stavljena vprašanja. Nekaj posebnega in izvirnega so »Odstavki« Danila Lovrečiča. Pisani so duhovito in kdor bo znal med vrsticami in fino ironijo razbrati avtorjevo misel, mu bo to samo v korist. —ej danji kruh in ob tem seznanili delavski svet s Kristusom in krščanstvom. Sveta stolica je tak poskus dušnopastirskega dela prepovedala. Vzroki so bili različni in so imeli svojo podlago v težavah preteklih let. Sedaj so pa francoski škofje dovolili, da se morejo nekateri duhovniki znova posvetiti temu delu in biti tako istočasno delavci v Kristusovem vinogradu ter delavci v človeški družbi. Vatikanski cerkveni zbor ustvarja ekumensko ozračje Smo na poti, da sredi vseh razlik, občutimo to kar nas združuje, tako je dejal nemški protestantski škof dr. Dibellius, ko je komentiral novo ekumensko ozračje, ki se je pokazalo v teku 12. sestanka nemške protestantske Cerkve, ki se je vršil nedavno v Kolnu. Dr. Dibellius je posebej poudaril prispevek, ki ga je nudil za to ozračje drugi vatikanski koncil. Ne verski pluralizem, tako je dodal, ampak skupna vera v edinega Gospoda Jezusa Kristusa predstavlja element zedinjenja med katoličani in protestanti. Kot znano, je kolnski nadškof kardinal Frings imel v svoji rezidenci kot gosta dva protestantska dostojanstvenika, ki sta se udeležila tega sestanka. Protest kolumbijskih škofov Kolumbijski episkopat je v izjavi, ki jo je dal tisku, slovesno protestiral proti zakonskemu osnutku, ki predvideva uvedbo razporoke in obveznost civilne poroke v deželi. V listini škofje omenjajo, da ta načrt ne odgovarja verskemu prepričanju velike večine kolumbijskega prebivavstva. Razen tega bi bilo treba pojasniti, če ta korak ne predstavlja kršitve konkordata, ki ga je Kolumbija svoj čas sklenila s Sv. stolico in po katerem je zakon, kj je sklenjen v cerkvi, priznan tudi civilno. Število bogoslovcev v Indoneziji narašča Škofija Semarang na Javi ima svoje semenišče, kjer število bogoslovcev neprestano raste. Pred osmimi leti jih je bilo le 12, sedaj jih je pa že nad 100. • ZA DOBRO VOLJO • Dolfe je ubogljiv mož. Vsak mesec mora ženi izročiti vso mesečno plačo. Nekega dne Dolfe ves srečen prižvižga domov: »Pepca, ljuba moja Pepca! Ne boš mi verjela, toda res je! Na loteriji sem zadel milijon, veš kaj je ito, milijon!« A žena ga le grozeče pogleda: »Toda, kje si dobil denar za srečko, a?« Mladinski koledar 1966. Naša zavodi Marijanišče na Opčinah in Alojzijevišče f Gorici sta izdala novi Mladinski koledal za leto 1966. Številne lepe slike v kote dar ju predstavljajo značilne zgodovinski prizore iz mladosti sv. Janeza Bosca, k* terega 150-letnico rojstva obhajamo v tefl šolskem letu. V koledarskem delu so tui razna opozorila, navodila in vabila kako! v prejšnjih letih. Sedaj že sedmo leto do bivamo iz naših zavodov lep barvni k» ledar, ki je v čast izdajateljem in < okras in korist vsaki družini, ki ga hn» Koledar dobite pri gg. duhovnikih in knjigarnah v Trstu in Gorici. Cena 1® lir. Lepo priporočamo! Ta petek, 12. novembra ob 20,30 W imel v Gorici v cerkvi sv. Ignacija Travniku prof. Humbert Bergant iz No« Gorice samostojen orgelski koncert, i* ključno posvečen skladbam Sebastiana cha. Ta kulturni večer prireja Zveza k* toliške prosvete na Goriškem ter vabi vs* ljubitelje orgelske glasbe, da se ga poW številno udeležijo in dajo tako mlade®11 glasbeniku iskreno priznanje. Tudi letos je izdala Mohorjeva družb* v Celovcu vsem Slovencem poznano in # tradicionalno DRUŽINSKO PRATIKO. N' Goriškem jo je moči kupiti v Gorici Katoliški knjigarni, na Tržaškem v Sf sljanu v papirnici Tagliaferro in v Trst* v knjigami pri Fortunatu. Dobi se tudi Rajblju. »Še zmeraj velja - v vsako naS hišo spada - nova Družinska pratika!« Zbirka za oltar sv. Ciril! in Metoda na Vej ni Za oltar slovanskih apostolov sv. Cir® in Metoda v novi Marijini cerkvi na Vej' so darovali: Dobrotnik z Opčin 50.I1* S. G. iz Trsta 2.0* Duhovska zveza v Trstu 5O.0f Petkovšek-Ceriaco 5.0f Skupno lir 107.®*] Darove za novi oltar zbirajo: Katoli^j glas v Gorici, Marijanišče na Opčifl^ Marijina družba v Trstu in g. GeJf kaplan pri Sv. Vincencu. Darove bomo redno objavljali, tako . se novim darovom redno prišteje že H brana vsota; na ta način bo vsem