PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Marec 2007 • Številka 2 Letnik: Vlil - ISSN 1580-0547 Oglasi railOCA CORIMJIKECA C L A S A 0 OBČmi MEDVODE 4 SOTOČJE — ..... mm | 'v A pF' SP x Na naslovnici: Irena Avbelj Foto: Rožle Bregar Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenlikl glas za vas beleži čas. V dobrem In slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA ONE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jana Belovič, telefon: 04/201-42-44, telefax: 04/201-42-13. E-mail: info@g-glas.si. Uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: SET, d.d., Ljubljana. SOTOČJE številka 2 je priloga 20. številke Gorenjskega glasa, 9. marca 2007. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode Cesta ob Sori 7, tel.: 01/361 52 52 ODPRTO: pon. - pet.: 7.00 - 20.00 sobota: 7.00 -12.00 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! t d i i S tem oglasom vam podarimo 5% popusta! od 9. marca do 12. aprila 2007 ne velja za akcijo ENDVATRI in izdelke nadaljnje nege Prisrčno vabljeni! zavarovalnica tilia, d.d. Seidlova cesta 5, Novo mesto »um n pion» KER NESREČA NIKOLI NE POČIVA v MEDVODAH na lokaciji: Cesta komandanta Staneta 8 (križišče pred COLORJEM) Informacije po telefonu: 01/361 51 09, 051/677 304 e-pošta: METOD.KOZUH@ZAV-TILIA.SI Delovni čas: PO, TO, ČE, PE 7.30 -15. ure, SREDA 7.30-17. ure • Sklepanje vseh vrst zavarovanj z ZELO UGODNIMI POGOJI e Prijavljanje škod VSEH NESREČ NE MOREMO PREPREČITI, LAHKO PA OMILIMO NJIHOVE POSLEDICE JttttlOGESmttE Tomaž Luštrek, s.p. Ladja 30, Medvode tel.: 01/36-17-500 Akcija letnih avtoplaščev good'/year DuraGr/p R/JPULDA Ecocontrol EXPRESS KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA LAVRIČ, K.D. Iealstar Vi krče 35 1211 Lj.-Šmartno tel.: 01 5116 763 gsm: 031 543 514 Odprto od 7. - 11. In 15. - 18. ure, sobota zaprto. HITRO IN KAKOVOSTNO ČIŠČENJE MERINO POSTELJNINE DROGERIJA ELI V BC MEDVODE, tel. 01/361 69 76 Za materinski dan presenetite svoje drage z darili drogerije Eli! Pričakujemo vas! UUJA d.o.o., Preika c. 19, Medvode Prireditve PRIREDITVE V MESECU MARCU 2007 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO 9. 3. 2007 MKC Medvode, TEDEN SMUČANJA V FRANCIJI ob 21.00 uri (Potopisno predavanje Damjana ŠTEFANČIČA) MKC Medvode Matija 041/661 475 mkc. medvode@siol. net 11. 3. 2007 Zbor pohodnikov bo objavljen na Televiziji Medvode IZLET: DEBELA PEČ (2014 m) Julijske Alpe Pokljuka-planina Javornik-Blejska koča na Lipanci-Debela peč-Lipanca Nezahtevna pot, 7 ur hoje PD Medvode TURISTIČNI BIRO 361 43 46 Jože KRŠI NAR 361 32 30 14. 3. 2007 Knjižnica Medvode, ob 19.30 ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNE ŠOLE SAURIS Knjižnica Medvode TURISTIČNI BIRO 361 43 46 KNJIŽNICA MEDVODE 361 30 53 , 16. 3. 2007 MKC Medvode, ob 21.00 uri KONCERT AKUSTIČNE SKUPINE CANDLE WITH H AIR (zbor članov in pogostitev) MKC Medvode Matija 041/661 475 mkc. medvode@siol. net 21. 3. 2007 Knjižnica Medvode, ob 19.30 LITERARNI VEČER ZDRAVKO KALTNEKAR Knjižnica Medvode TURISTIČNI BIRO 361 43 46 KNJIŽNICA MEDVODE 361 30 53 23. 3. 2007 Gledališče Medvode (Kulturni dom Medvode), ob 19.30 Komedija za počit od smeha: SAŠO HRIBAR V ZADNJI PREDSTAVI KUD Medvode Prodaja vstopnic: TURISTIČNI BIRO 361 43 46 041/378 050 www. kud-medvode. si 24. 3. 2007 KD Smlednik, ob 20.00 uri PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU KUD Smlednik Blaž 041/910 140 24. 3. 2007 0 Gledališče Medvode (Kulturni dom Medvode), ob 18.00 in 19.00 uri POZDRAV POMLADI Baletna predstava Baletno šola STEVENS Prodaja vstopnic: TURISTIČNI BIRO 361 43 46 041/378 050 www. kud-medvode. si 25. 3. 2007 Športna dvorana Medvode, ob 19.00 uri KONCERT ANDREJ ŠIFRER (koncert ob materinskem dnevu) KUD Medvode, Turistična zveza Medvod in Občina Medvode Prodaja vstopnic: TURISTIČNI BIRO 361 43 46 041/378 050 www.kud-medvode.si 28. 3. 2007 Gledališče Medvode (Kulturni dom Medvode), ob 19.30 Nora komedija: SODEDOVE SKRIVNOSTI BOOM TEATER KUD Medvode Prodaja vstopnic: TURISTIČNI BIRO 361 43 46 041/378 050 www. kud-medvode. si 30. 3. 2007 MKC Medvode, ob 20.00 uri KONCERT SKUPINE S.O.S. (predstavitev nove zgoščenke NA POTEZI) MKC Medvode Matija 041/661 475 mkc. medvode@siol. net Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, paviljon 1, 1215 Medvode, E-POŠTA: ti-biro@medvode.si Na Jeprci bo zbirni center odpadkov Občinski svet je sprejel osnutek odloka o občinskem lokacijskem načrtu za obrtno cono na Jeprci, se seznanil s predlogom načrta razvojnih programov občine, medtem ko je usoda podjetnika iz Žlebov prestavljena na naslednjo sejo. Zaenkrat je znano le, da bo v coni na Jeprci gradilo Društvo Barka ter da bo tam zbirni center odpadkov. Medvode - Občinski svetniki so točke, ki so bile na dnevnem redu 3. redne seje, obravnavali v dveh delih. Dolgo časa so razpravljali o predlogu odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja v Žlebeh, na koncu pa soglasno sprejeli, da se o tem predlogu ne glasuje in se ga prestavi na naslednjo sejo. Območje urejanja leži na vzhodnem robu naselja Žlebe, tam, kjer ima svoje prostore podjetje HIT PRELESS, d. o. o., znani proizvajalec pisarniškega pohištva. S svojo dejavnostjo so začeli v manjši delavnici ob stanovanjski hiši (v njej je danes obrat oblazinjenja stolov), za nadaljnji razvoj pa potrebujejo dodatne proizvodne prostore ter spremljevalne površine, ki pa so v dobršni meri že zgrajeni, vendar brez ustreznih dovoljenj. Na osnovi sprejetega lokacijskega načrta bi investitor lahko nelegalno gradnjo tudi legaliziral. Območje meri okrog 14 tisoč kvadratnih metrov. Podjetje zaposluje predvsem delavce iz okoliških naselij. Trenutno imajo 49 zaposlenih. V prvi fazi cona na dobrih šestih hektarjih Svetniki so obravnaval tudi osnutek odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje Je-prca, kjer je predvidena obrtna cona. Zanjo naj bi bilo precej zanimanja, vsaj sodeč po anketi, ki sojo izvedli že pred leti. Dobili so 31 pobud, je pa dejstvo, da so nekateri potencialni investitorji od takrat lokacijo dobili drugje, tudi v coni v Komendi. Lokacijski načrt določa 29 gradbenih parcel, od tega bosta dve namenjeni za ureditev zbirnega centra za odpadke, ena pa za parkirišče za tovorna vozila. Skupna površina območja je 6,27 hektarja, za gradbene parcele je predvidenih 4,65 hektarja. Gre za prvo fazo cone, ki naj bi se kasneje širila. Obrtna cona bo stala na področju sanirane gramoznice, zato je župan Stanislav Žagar pojasnil, da poročilo o tem, kako so jamo zasipali, imajo. Pretežni del je bil zasut z izkopanim materialom iz elektrarne Mavčiče, kjer pa je bila jama zasuta z odpadki, je predvideno parkirišče, ter zbirni center za odpadke. Svetniki so opozorili, da bi arhitektura v coni morala biti kraju prijazna, da ne bodo to za tujca, ki se bo peljal po štiripasovnici ”siva industrijska vrata prestolnice”, kot se je slikovito izrazil Janez Šušteršič (N.Si). Investitorji za Jeprško cono, poleg Društva Barka, še niso znani, kar moti tudi okoliške prebivalce, ki so se že lani povezali v civilno iniciativo za ohranitev kakovosti bivanja. Listino je podpisalo 29 polnoletnih krajanov. Na obeh dosedanjih prostorskih konferencah so podali pripombe do predlaganega osnutka, na seji pa jih je povzel svetnik Janez Barle (SDS), skoraj neposredni sosed bodoče cone. Moti jih, da pripravljalec ni predvidel ukrepov za varovanje njihovega življenjskega okolja, želijo, da se izvaja stalni monitoring hrupa, da se predvidi tudi protihrupna zaščita, ter da na območju zgradijo javno kanalizacijo. Poleg tega želijo sodelovati v komisiji, ki bi opravljala civilni nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta. Menijo tudi, da mora občina naročiti oceno zmanjšanja vrednosti njihovih nepremičnin. Na osnutek odloka je še vedno možno podati pripombe, saj poteka 30-dnevna javna razgrnitev, v času katere bo tudi javna razprava. Mitjo Ljubeljška (SDS) je zanimalo, kdo bo investitor komunalne infrastrukture: občina ali zasebni sektor? Župan Stanislav Žagar je odgovoril: "Pogovarjali smo se z občinami, kjer so odpirali takšne cone, tudi s Šenčurjem. Ponavadi je praksa takšna, da Občina odkupi zemljo in ureja komunalno infrastrukturo s prispevki investitorjev. Slednje pa zanimajo pogoji, kijih bomo mi določili z lokacijskim načrtom. Izdeluje se že tudi druga faza cone na Jeprci, celotna strategija razvoja med Projem in Jeprco, predvsem zato, da se bo videla celota, ker se tehnični parametri lahko vzamejo le iz celote. Tudi na ministrstvu pravijo, da je to edini način.” Znana razvojna politika občine za naslednja štiri leta Svetniki so se seznanili tudi s predlogom načrta razvojnih programov Občine Medvode, ki je sestavni del proračuna in odraža razvojno politiko občine na področju investicijskih izdat- kov in državnih pomoči za naslednja štiri leta. Predstavlja torej razvojne naložbe in projekte, v Medvodah pa ga obravnavajo še pred sprejemanjem proračuna. Kar se tiče sprememb zakona o financiranju občin, so Medvode malce na-boljšem. "Iz prihodka države bomo dobif*?? nekaj manj kot 335 tisoč evrov (80 milijonov tolarjev) več, bo pa v celoti proračun manjši, saj imamo drugih izrednih prihodkov manj,” je pojasnil župan Stanislav Žagar. V nadaljevanju o kadrovskih točkah V nadaljevanju 3. seje so svetniki odločali o kadrovskih zadevah. Za petega člana nadzornega odbora so imenovali Antona Pušarja, poleg njega so bili za nadzornike že prej imenovani: Sašo Bitenc, Nevenka Plešec, Gustav Šimic in Mitja Starman. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo deloval v sestavi: Marjan Kunstelj kot predsednik, ter člani: Jože Omerzu, Tatjana Zajc, Tatjana Kernič, Marko Valenčič, Špela Kržišnik, Anže Bračko in Gregor Mrjasec. Novi član Sveta zavoda za šport in prireditve občine Medvode je Gregor Pregrad, kije nadomestil Ivana Simiča. Svetniki so do konca postopka vračanj vlaganj podaljšali tudi mandat članom Komisije za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Maja Bertoncelj Dvojno praznovanje na medvoški šoli Na OŠ Medvode so praznovali četrt stoletja šole in jubilej združili z odprtjem prizidka, ki bi po prvotnih načrtih moral biti zgrajen že do jeseni. Nova je tretjina šole. Medvode - Na OŠ Medvode so februarja slavnostno odprli prizidek. Dobili so štiri dodatne učilnice: dve za pouk slovenskega in dve za pouk angleškega jezika, računalniško učilnico z multimedijo, veliko knjižnico, dodatni učilnici za prvo triado, obnovljeno kuhinjo in jedilnico, ter upravne prostore. Šolo v tem šolskem letu obiskuje 363 učencev in končno so vsi pod eno streho, saj so učenci prvega razreda devetletke doslej prostore imeli kar v sosednjem vrtcu. Odprtje prizidka so združili s praznovanjem 25-letnice šole. Program so popestrili učenci šole, ter Godba Medvode. Na odprtju je bil navzoč tudi medvoški župan Stanislav Žagar, ki je bil vesel, da so brez državne pomoči uspeli zagotoviti prostorske pogoje za devetletko vsem štirim osnovnim šolam v medvoški občini in poudaril, daje to velik napredek za občino Medvode. Izvajalec del je bilo podjetje IPL, d. o. o., iz Trzina, vrednost projekta pa je ob podpisu pogodbe znašala 186 milijonov tolarjev (dobrih 778 ti-£OČ evrov). Na končuje bil projekt dražji. Končni znesek je nekaj več kot $69 milijonov tolarjev (milijon sto tisoč evrov). Proračun občine Medvode bo obremenjen še letos in prihodnje leto. Poleg dražjega projekta so se zavlekla tudi dela. "Razlogov je bilo več, glavni pa je bi v tem, da smo spreminjali projekt. Spremeniti smo ga morali zato, ker se je funkcionalnost malce spremenila. Predviden je bil le en prvi razred brez garderob, tako da smo potem prizidali še enega in garderobe. Posledično smo spremenili še zgornje prostore. Pripravljalna dela so se začela že konec maja, tako da smo upali, da bo gradnja zaključena septembra ali vsaj oktobra, delavci pa so bili na šoli vse do novega leta, kar pomeni, da je bil pouk vseskozi moten. Smo pa dobili več kot smo pričakovali in načrtovali,” je povedal Vojko Bizant, ravnatelj OŠ Medvode. Nova je okrog tretjina šole. S prizidkom pa želja še ni konec. V prvi vrsti si želijo zamenjati okna v starem delu, kar je bilo predvideno že v tej fazi. Maja Bertoncelj Pridobili so tudi nove knjižnične prostore. automeduode ♦ prodaja in odkup rabljenih vozil ♦ vozila z garancijo ♦ prepisi vozil ♦ zavarovanje vozil Gorenjska c. 12, Medvode Tel./fax: 01/36-11-601 GSM: 041/330 578 www.avtomedvode.com i ! R' i i I Nove prostore sta odprla župan Stanislav Žagar in ravnatelj šole Vojko Bizant. / Foto: arhiv OŠ Medvode VAR Matjaž Hartman s.p., Hafnerjevo nas. 91, 4220 Škofja Loka tel.: 04 513 88 30 ali 031 775 401 3 PROD\JA, MONTAŽA IN VZDRŽEVAlip: GARAŽNIH vhodnih stranskih proUpožamih kletnih vrat POOBLAŠČENI PRODAJALEC AKCIJA GARAŽNA VRATA na daljinsko upravljanje z montažo in DDV že od 838 EUR dalje (200.818,32 SIT) Znana trasa ceste Jeprca-Stanežiče Za najustreznejši potek navezovalne ceste bodo izdelali predlog državnega lokacijskega načrta. Ljubljana - Na seji Vlade RS je bila pretekli četrtek tudi točka o navezovalni cesti Jeprca-Stanežiče (Brod). Sprejeli so predlog najustreznejše variantne rešitve, ki poteka od priključka Jeprca do Medvod po trasi obstoječe regionalne ceste, namesto obstoječega krožišča Na Klancu bodo teren poglobili in izvedli pokriti vkop. S tem bo dosežen položnejši spust s klanca na most čez Savo in neposredna navezava Gorenjske ceste in s tem središča Medvod na štiripasovnico. Po prečkanju območja Donita bo z mostom preusmerjena na levi breg Save. Na južnem koncu Medvod bo preko mostu pri križišču Preska cesta preusmerjena nazaj na desni breg Save in se bo nadaljevala po območju obstoječe ceste. V Mednem bodo porušili vzhodni rob naselja, torej objekte med obstoječo cesto in železnico. Natančno število objektov, ki jih bo potrebno rušiti, bo možno definirati šele, ko bodo za predlagano varianto izdelane strokovne podlage in predlog državnega lokacijskega načrta (DLN). Obstoječo cesto v Mednem bodo deloma ohranili in nadomestili ter namenili lokalnemu prometu. Med Mednim in Stanežičami poteka navezovalna cesta po območju obstoječe ceste. V Staneži-čah se navezovalna cesta izteče v Celovško cesto. Preko priključka s krožnim križiščem se bo proti vzhodu odcepila štiripasovna cesta Stanežiče-Brod. Tacensko cesto prečka v podvozu. Navezava na Tacensko cesto bo s križiščem na štiripasovnici, posredno dovozno cesto zahodno od Vižmarij ter križiščem na Tacenski. Navezovalna cesta v nadvozu prečka avtocesto Kranj-Ljubljana, na tem mestu bodo izvedli nov priključek na avtocesto. Zaključek navezovalne ceste bodo uredili z iztekom v obvozno Nemško cesto. Spremembi Na Klancu in v Mednem Predlog najustreznejše variantne rešitve, dopolnjene na podlagi pripomb in predlogov z javne razgrnitve, prinaša dodatne izboljšave. Znižanje nivoja ”Na klancu” v Medvodah in izvedba pokritega vkopa pomeni izboljšanje navezave Medvod na štiripasovnico, dodatno razbremenitev središča naselja motornega prometa, ter manj škodljivih vplivov na človekovo bivalno okolje. Pokriti vkop omogoča tudi večjo enotnost poselitvenega območja severnega dela Medvod. Druga bistvena sprememba pa je premik navezovalne ceste v Mednem proti železnici, kar pomeni pridobitev javnega prostora, ki zaključuje naselje in izboljšuje lokalne povezave naselja. C Kako sedaj naprej? ”Za predlagano variantno rešitev bodo izdelane vse potrebne strokovne podlage in predlog državnega lokacijskega načrta. Sodelovanje lokalne skupnosti in posameznikov bo opravljeno v času 30-dnevne javne razgrnitve predloga DLN, ko bodo organizirane tudi javne obravnave, in v tem času bodo lahko vsi zainteresirani podali pripombe in predloge, ki jih bomo proučili, izdelali bomo stališča do pripomb in na podlagi teh stališč bomo dopolnili predlog DLN, h kateremu bomo potem pridobili še mnenja. Uredbo o DLN bo sprejela Vlada RS. Terminski plan nadaljevanja in zaključka postopka priprave DLN bo pripravljen v naslednjih tednih, cilj pa je čimprejšnji sprejem uredbe o DLN,” so sporočili iz službe za stike z javnostmi Ministrstva za okolje in prostor. Maja Bertoncelj Svetnica izstopila iz LDS Jelena Aleksič bo po izstopu iz LDS v Občinskem svetu Medvode delovala kot samostojna svetnica. Medvede - Pretekli torek je iz stranke LDS in posledično iz svetniške skupine LDS v medvoškem občinskem svetu izstopila mag. Jelena Aleksič: ”To pomeni, da bom odslej v občinskem svetu delovala kot samostojna svetnica. O tem sem že obvestila tudi župana, ki bo, kot predvidevam, sprožil ustrezne postopke v zvezi s funkcijami v delovnih telesih občinskega sveta.” Aleksičeva je bila v tem mandatu, ki je njen prvi v občinskem svetu, imenovana za predsednico Odbora za gospodarstvo, podjetništvo in obrt, ter za članico Odbora za urejanje prostora in ekologijo. In zakaj se je odločila za izstop iz stranke? ”Za to ne lahko potezo sem se odločila po tehtnem premisleku in predvsem po zadnjih dogajanjih tako v stranki na državni ravni, kot tudi v Občinskem odboru Medvode. K poglobitvi krize v stranki je dodatno prispeval izid januarskega kongresa. Zadeve se od kongresa dalje ne izboljšujejo, temveč se dodatno poslabšujejo, o čemer pričajo zadnji izstopi vidnih članov stranke, med katerimi so nekdanji ministri, poslanci in celo ustanovitelji stranke. Presodila sem, da v danih okvirih ne morem verodostojno zastopati lastnih političnih stališč in predvsem pogledov na razvojne izzive lokalne skupnosti oziroma države,” je povedala Aleksičeva in še dodala: ”Upam in pričakujem, da bom na posameznih projektih v občini kljub temu lahko kot samostojna svetnica tvorno sodelovala z vsemi svetniškimi skupinami, pri čemer bi morala biti naša ključna skrb sprejemanje odločitev v dobro občank in občanov, zlasti mladih in starejših.” 00 LDS Medvode: "Naš odbor ni v krizi.” Na izstop Jelene Aleksič so se odzvali tudi v Občinskem odboru LDS Medvode. "Članice in člani Izvršnega odbora smo prejeli obvestilo Jelene Aleksič, da izstopa iz stranke LDS in posledično tudi iz Izvršnega odbora ter svetniške skupine LDS Medvode. Obžalujemo izstop vsakega člana, vendar spoštujemo pravico posameznika, da se odloča in politično udejstvuje v skladu s svojimi prepričanji. Verjamemo, da bomo tudi v bodoče korektno sodelovali v občinskem svetu, v dobrobit občank in občanov Medvod,” je v imenu OO LDS Medvode povedala predsednica Alenka Žavbi Kunaver, ki pravi, da kriza, v kateri je stranka LDS že nekaj časa, ne vpliva na delo odbora na lokalni ravni: "Srno dobra ekipa. Izstop Aleksičeve je prvi izstop iz odbora LDS Medvode v zadnjem obdobju.” Maja Bertoncelj Ravnatelj, ki ima rad šport Vojko Bizant, ravnatelj OŠ Medvode, je bil v občinski svet izvoljen na Listi aktivnih Medvoščanov (LAM). V svetniških klopeh je novinec. Se lahko na kratko predstavite? "Rojen sem bil 11. februarja 1953 v Ljubljani. Mladost sem preživel v Preski, kjer sem obiskoval tamkajšnjo osnovno šolo. Po končani OŠ sem se vpisal na Srednjo oblikovno šolo v Ljubljani, nato pa na Pedagoško akademijo. Kot absolventa me je takratni ravnatelj na OŠ Preska povabil poučevat tehnični pouk. To je bil moj temeljni kamen za življenjsko odločitev: ostati v šoli. Od leta 1998 sem ravnatelj OŠ Medvode. Sem poročen in imam tri otroke, stare 25, 23 in 16 let. Stanujem na Svetju.” Zakaj ste se odločili za vstop v politiko? ”V politiko nisem imel namena vstopiti. Ker pa športniki in kulturniki v občinskem svetu /^bgismo imeli dovolj velike podpore, smo na vo-litvah kandidirali kot neodvisna lista, Lista aktivnih Medvoščanov. Volivci so potrdili, da je bila naša odločitev prava.” Ste dejavni še na katerem drugem področju v občini? ”ŠD ŠRC Preska pomagam pri organizaciji tekmovanj. Sodeloval sem že lani na svetovnem nordijskem mladinskem prvenstvu in tudi letos na celinskem pokalu v Planici. Poleg tega pojem v Lovskem pevskem zboru Medvode. Ob petju in nastopih zelo uživam in so mi nova motivacija in energija za delo. Sem predsednik zmajarskega kluba Šmarna gora, član planinskega društva Medvode in član kolesarskega kluba Medvode.” Kakšen mora biti po vaše dober svetnik? "Ker nas je delegiralo ljudstvo, je najprej potrebno prisluhniti občanom. Dober svetnik bi moral govoriti preudarno in konstruktivno. Na seje bi moral priti pripravljen, znati poslušati in sprejemati tudi mnenja ostalih svetni-0>v, ki so ali pa niso prava. Načelo Liste aktivnih Medvoščanov je, da se poskušamo med seboj uskladiti in odločati predvsem nestrankarsko, ter delati v prid občini in občanom.” Kaj v Medvodah najbolj pogrešate in kako bi to rešili? Vojko Bizant /Foto: Tina Dokl "Misel, da smo z izgradnjo športne dvorane rešili tudi kulturo, je zmotno. Medvode potrebujejo kulturni hram, ki bo služil svojemu namenu. V najkrajšem času bi bilo potrebno urediti center Medvod, tako kot je to v načrtu, dokončati začete projekte in šele nato začeti nove. V samih Medvodah so marsikatere ceste v stanju, da jim težko rečemo cesta. Cesta na Svetje je zgodovinski primer tlakovane gradnje, kanalizacije, ki je sredi naselja prekinjena.” Vaše pozitivne in negativne lastnosti? "Rad delam v skupini. Sem komunikativen, rad se pošalim, tudi na svoj račun. Družabnost mi je življenjski stil, brez kolegov in prijateljev bi bilo življenje brez smisla. Moja slaba lastnost pa je predvsem ta, da sem premalo odločen, da ne zmorem vedno, ko ocenim, da bi bilo to treba, reči ne.” Kako preživljate prosti čas? "Prostega časa imam bolj malo, zapolnim pa ga z igranjem odbojke, kolesarjenjem, petjem pri Lovskem pevskem zboru Medvode, v prvi vrsti pa je letenje. Zmajar sem že dobrih 26 let. Ob prostih vikendih greva z ženo najraje na Zajamnike na Pokljuko, kjer uživava v miru in prekrasni gorski naravi. Največ prostega časa torej namenim športu, ki me spremlja že od otroštva. Najprej sem treniral gimnastiko in občudoval naše takratne telovdee: Cerarja, Brodnika, Kisla in Vratiča. Na akademiji v Medvodah sem jih imel priložnost videti tudi v živo. Trener Andrej Militarov nas je seznanil z lepoto telovadbe, za kar smo mu lahko samo hvaležni. Že zelo zgodaj sem dobil tudi tekaške smuči.” Na kateri dosežek v vašem življenju ste najboU ponosni? "Najbolj sem ponosen na svojo družino, tri sinove in ženo. Ponosen sem na skromno hišico v prekrasnih pokljuških planinah. Ponosen sem na poklic, ki ga opravljam, in tudi na funkcijo, ki mi je bila zaupana.” Še nekaj o aktualnem dogajanju: ali Medvode potrebujejo skupen "hram kulture”? "Brez dvoma potrebujemo za normalno delovanje kulturnih društev sodoben prostor, kar žal Svoboda ni. Projekti, ki obstajajo, bi z dodatki in posodobitvijo lahko korenito spremenili tovrstno ponudbo. Pevski zbori, ki delujemo na območju Medvod, smo v zelo slabem položaju, saj so le šolski prostori primerni za dokaj solidno akustično izvajanje nastopov. Tudi nova dvorana ne omogoča tovrstnih aktivnosti. Zavzemal se bom za obnovitev postopka izboljšav kulturnega doma Svoboda.” Maja Bertoncelj Plakatiranje in odpadki Medvode - V februarski številki Sotočja smo zapisali, da smo dobili klic občana, ki je opozoril, da se z nameščanjem reklamnih plakatov na ograjo okoli nogometnega igrišča v Medvodah zastira pogled na cesto udeležencem v prometu. Po objavi smo prejeli še več klicev, občani pa so opozarjali, da sta se tam na novo pojavila še dva reklamna panoja. Vse prej kot lep je tudi pogled na plakatno mesto na parkirišču pred blagovnim centrom, ob katerem je zgledna panoramska tabla Medvod. Na neurejenost plakatnih mest v občini opozarjajo tudi občinski svetniki in apelirajo, naj se vendarle sprejme Odlok o plakatiranju. Občane motijo tudi odpadki ob cesti od Smlednika proti Pirničam. Pravijo, da v takšnih primerih ne gre čakati na čistilne akcije in da bi odpadke, ki kazijo podobo občine, morale sproti odstranjevati za to pristojne službe. M. B. Prosti čas preživlja v naravi Alenka Zavbi Kunaver (LDS) je v tem mandatu prvič sedla v svetniške klopi. Pravi, da ji veliko pomenijo stvari, ki jih naredi sama. Alenka Žavbi Kunaver je med mlajšimi svetnicami v medvoškem občinskem svetu. Kandidirala je tudi za županjo Medvod, a ni bila izvoljena. Slabo leto je predsednica med-voškega odbora LDS in vodja svetniške skupine LDS v občinskem svetu občine Medvode. Se lahko za začetek na kratko predstavite? "Rojena sem bila leta 1973 v Ljubljani. Že v dijaških letih mi ni bilo tuje delovanje za skupnost, saj sem kot članica in predsednica Zveze dijakov Slovenije aktivno sodelovala pri izboljšanju dijaškega in študentskega standarda in pogojev za šolanje. Dobro sem se znašla tako na sestankih s šolskim ministrom, predsednikom vlade, kot tudi na uličnih protestih. V srednji šoli in kasneje na fakulteti sem pisala za nekaj študentskih časopisov in dnevnikov, ter objavljala prispevke na Radiu Študent. Kot predsednica Zveze dijakov Slovenije in podpredsednica Evropske dijaške zveze, kasneje pa članica Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, sem bila ves čas v stiku z mediji, tako da mi delo z mediji ni tuje. Leta 1995 sem se preselila v Zbilje, kjer sem si ustvarila dom in družino. Dejavno sem se vključila tudi v delo medvoške LDS. Članica LDS pa sem vse od ustanovitve stranke dalje oz. od leta 1990.” Kako to, da ste se odločili za vstop v politiko? "Za vstop v politiko sem se odločila zato, ker ne želim biti zgolj pasivna opazovalka, pač pa aktivna pri odločitvah javnega pomena na lokalni ravni.” Ste dejavni še na katerem drugem področju v občini? "Sodelujem s športnimi društvi, pomagam pri organizaciji prireditev. Ker se zelo dobro počutim med otroki, se z veseljem udeležim in pomagam pri aktivnostih v šoli, predvsem pri ustvarjalnih delavnicah.” Alenka Žavbi Kunaver /Foto: Tina Dokl Kakšna mora biti po vaše dobra svetnica? "Svetnica mora biti povezana z okoljem. Znati mora prisluhnit ljudem, zaznati probleme v občini in jih znati ustrezno reševati. Menim, da mora imeti širok spekter znanj, prav tako mora biti odprta do različnih pobud. Sposobna mora biti ločevati zasebne interese od javnih.” Kaj v Medvodah najbolj pogrešate in kako bi to rešili? "Najbolj pogrešam mestno jedro in družabno življenje. Medvode so lani formalno postale mesto. Da bi postale mesto tudi v družbenem smislu, bo potrebno s strani občine vložiti še nekaj naporov, predvsem urbanističnih. Postajamo vse bolj spalno naselje za Ljubljano, kamor ljudje po opravljenih obveznostih v šolah in službah pridejo le prespat. Občina bi se morala hitreje razvijati v vseh smereh. Pogrešam večjo skrb za ogrožene družbene skupine, za mlade in starejše. Z nekaj dobre volje in različnimi projekti, morda v povezavi s šolami, domom starostnikov in zdravstvenim domom, bi se dalo postoriti marsikaj. Moti me tudi, da v medvoški bazen ne znamo ali ne zmoremo pritegniti podjetnikov in ustvariti ugodnih pogojev zanje. Tli je tudi neurejena prometna infrastruktura, ter kanalizacijsko omrežje.” Vaše pozitivne in negativne lastnosti? "Sem dinamična, komunikativana in vztrajna. Imam veliko energije za delo in uživam v stvareh, ki jih počnem.” Kako preživljate prosti čas? "Prosti čas preživljam aktivno, najraje v na^ -. ravi. Uživam v vsem, kar je povezano z nank vo, naravnim življenjem in gibanjem. Igram nekaj inštrumentov in zelo rada ustvarjam. Veliko mi pomenijo stvari, ki jih naredim sama.” Na kateri dosežek v vašem življenju ste najbolj ponosni? "Da mi je uspelo zagotoviti pogoje za kvalitetno življenje, zase in za svoje najbližje.” Še nekaj o aktualnem dogajanju: ali Medvode potrebujejo skupen "hram kulture”? "Medvode potrebujejo predvsem skupno kulturno politiko, ki je zdaj programsko razdrobljena, saj glavni akterji občinske kulture ne najdejo skupnega jezika o enotni in usklajeni kulturni politiki. V proračunu so namenjena sredstva za dograditev in obnovo Kulturnega doma Medvode, Kulturni dom Pirniče pa je bil obnovljen v preteklih letih. Oba objekta nudita dovolj prostora in možnosti za kvalitetno izvajanje programov. Nekaj prireditev in nastopov poteka tudi v knjižnici in novi dvorani. Prostak ra in javnih zgradb je v občini veliko, le izkoristiti jih je potrebno.” Maja Bertoncelj Želijo si vsaj minimalne profesionalizacije Medvode - V mladinskem kulturnem centru v Medvodah si že nekaj časa prizadevajo, da bi organiziranost in delovanje centra stabilneje in dolgoročno uredili. Korak k temu je bila že lanska javna tribuna, ki so jo organizirali v predvolilnem času in na katero je bil velik odziv. Februarja pa so ustanovili podporni svet MKC Medvode, ki vključuje različne družbene akterje v občini, njegov temeljni namen pa je posvetovalno podporna vloga in obenem pomeni nadaljevanje prizadevanj po vsaj minimalni profesionalizaciji centra in nadaljnjem razvoju vseh mladinskih dejavnosti v občini. Na zasedanju sveta je bila med drugim predstavljena kratka zgodovina dosedanjega razvoja na področju mladine v občini Medvode, ki se začne z ustanovitvijo MKC leta 1998, ki pa je šele leta 2000 pridobil v najem kletne klubske prostore v surovem betonskem stanju, slabi dve leti intenzivnega prostovoljnega dela pa sta pripeljali do odprtja v začetku leta 2002. Leto 2003 je zaznamovalo ustanovitev Odbora za mladino Občine Medvode, sprejem novega Pravilnika o sofinanciranju mladinskih programov in projektov, na podlagi katerega je bil izveden tudi prvi javni razpis. Istega leta je bila ustanovljena tudi Akcijska skupina za preventivo zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog Medvode. V letu 2006 je bil sprejet še Pravilnik o nagrajevanju študentov in izveden prvi javni razpis za podeljevanje teh nagrad. Več o strategiji nadaljnjega razvoja centra, ki je redno odprt od leta 2004, je povedala Nataša Pust, predsednica Društva MKC Medvode: "Želimo si stabilizacije mladinskih dejavnosti v smislu pridobitve primernejših prostorskih kapacitet. Razmišljanja udeležencev so se gibala v okvirih ustanovitve javnega zavoda, profesionalizacije, izgradnje večnamenske novogradnje ali pridobitve drugih, že obstoječih prostorskih kapacitet. V programskem smislu pa so bila omenjana spodbujanja podjetništva med mladimi, medgeneracijsko povezovanje, kulturno umetniško udejstvovanje, ter aktivnejše vključevanje in participacija mladih v družbeno življenje medvoške skupnosti.” Maja Bertoncelj Občina naročila meritve zraka Lani sta meritve kakovosti zraka v medvoški občini opravljali kar dve inštituciji. Občinski inšpektor se zavzema za stalno izvajanje meritev. Medvode - "Bilo je precej pritožb, da se v zraku pojavljajo različne vonjave. Opazil sem, da so bili izpusti predvsem ob koncih tedna,” je pogovor začel Matija Šalehar, občinski inšpektor. Občina Medvode je zato na lastno iniciativo naročila meritve zraka, ki sta jih lani opravljali dve inštituciji: Agencija Republike Matija Šalehar je na Občini Medvode občinski inšpektor zadnjih pet let. Ima vedno več dela. Slovenije za okolje (ARSO) in Elektroinštitut Milan Vidmar. Slednji je meritve izvajal med 5. julijem in 6. avgustom, ARSO pa med 4. julijem in 10. oktobrom, od tega en mesec brezplačno. ARSO je meritve z ekološko-meteorološko mobilno postajo izvajala na parkirišču na vrhu klanca na Svetju in za občinsko stavbo ob Savi, Elektroinštitut Milan Vidmar pa ob Cesti ob Sori. Namen meritev je bil ugotoviti stopnjo onesnaženosti zraka na poseljenem območju Medvod, na katero vplivajo emisije iz prometa in večjih tovarn. "Rezultati se precej ujemajo. Zrak naj ne bi bil tako slab, stalno pa so povečane koncentracije ozona in drugih trdih delcev. To pomeni, da trenutno panike ni potrebno delati, je pa potrebno zrak imeti pod nadzorom," je povedal Šalehar. O tem, da bi v Medvodah stalno izvajali kontrolne meritve zraka, je obvestil tudi svetnike, o možnostih opravljanja meritev pa povedal: "Ena možnost je, da nam meritve izvaja katera izmed teh dveh inštitucij preko celega leta z njihovo napravo, vendar smo ugotovili, da bi nas to stalo toliko, da bi v treh letih imeli svojo merilno napravo. Ker pa je delo na merilni napravi zahtevno, se pogovarjamo v tej smeri, da bi Občina Medvode kupila napravo, ki bi imela merilce, za katere bi stroka povedala, da so primerni za naše razmere, izbrana institucija pa bi potem, seveda za manjši znesek, napravo servisirala, odčitavala in pisala poročila.” Mobilna postaja je podala celotno meteorološko sliko. KOLOVOZ, d. o. o.. Zbilje 95,1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 VODOVODNE INSTALACIJE Primož Maček, s.p., Zg. Pirniče 19/A, Medvode GSM: 031/378-882 • obnova kopalnic, menjava pip • servis vodovodne instalacije Merilna naprava je kot potencialna možna investicija uvrščena v načrt razvojnih programov, po ocenah pa naj bi stala okrog 30 milijonov tolarjev. S stalnim nadzorom zraka bi se že dalo bolj natančno videti, kdo so največji onesnaževalci. "Po krajšem merjenju na nikogar še ne moremo pokazati s prstom,” zaključi Šalehar. Maja Bertoncelj Delovni čas: 9. - 13. in 15. - 18. ure MEDVODE Pritličje blagovnega centra Telefon: 01 36 12 913 Delovni čas: 9. - 19. ure, sobota: 9. - 13. ure NOVO! >- kamni za priložnostno nošenje: ahat, lapis lazuli, ametist, roževec, kamena strela ... >- solne lučke in svečniki... >■ ročno izdelan modni nakit... >- knjižni kotiček ... ________________ Grobelnik Bogdan s.p., Prušnikova 77, Ljubljana - Šentvid Razvoj turizma v Medvodah Prva skupna seja občinskega Odbora za turizem in gostinstvo in Turistične zveze Medvod. Razlog: obravnava študije razvojnih možnosti turizma v občini Medvode. Medvode - Študijo z naslovom Razvojne možnosti turizma v občini Medvode je pripravilo podjetje OIKOS, d. o. o. in še ni zaključena, saj je nanjo še vedno možno podati pripombe, poleg tega študije še niso obravnavali niti občinski svetniki. Z njo pa so se seznanili turistični delavci. Študija služi kot strokovna podlaga za strategijo prostorskega razvoja občine, v njej pa je izpostavljenih nekaj območij: Zbiljsko jezero kot ena najprivlačnejših desti-nacij, Polhograjski Dolomiti, območje Šmarne gore. Center Medvod in območje Bonovca. Turistična zveza Medvod vabi vse občane na sejem TUrizem in prosti čas 2007, ki bo na Gospodarskem razstavišču potekal od 29. marca do 1. aprila v hali C. Še posebej ste vabljeni na otvoritev razstavnega prostora, ki bo 29. marca ob 13. uri. Sejem bo vse dni odprt od 10. do 18. ure, vstopnine pa ne bo. Razpravljale! so bili načeloma s študijo zadovoljni, bile pa so nekatere pripombe. Konkretno je podal Jernej Petač, Mihovčev iz Pirnič, kjer bodo kmetijo s 30 hektarji obdelovalnih površin v prihodnosti prestavili na rob vasi, pri Študija kot eno najprivlačnejših destinacij v Medvodah omenja Zbiljsko jezero z okolico. gostilni pa načrtujejo gradnjo sodobnega objekta s prenočitvenimi kapacitetami, ki so nekdaj v gostilni že bile. Povedal je, da mu je štu- dija sicer všeč, da pa ni smiselno, da se omejuje število ležišč v enem objektu na 30, kar je tudi stališče TUristične zveze Medvod (TZM). ”Če ne moremo sprejeti celega avtobusa, za nas to potem ni smiselno, prav tako tudi nimamo prostora, da bi gradili dva ločena objekta,” pravi Petač. Predstavnica OIKOSA je odgovorila, da bodo situacijo še enkrat preučili. Izdelovalci študije so predstavili tudi mnenje, da bi bilo v prihodnosti smiselno TUristični biro in TZM nadgraditi in profesionalizirati v Lokalno turistično organizacijo (LTO), ki bi vizijo udejanjala v programe in lahko kandidirala za državna in evropska sredstva, kar TZM ne more. In kako je s študijo zadovoljna Vanja Ločni-škar, predsednica Turistične zveze Medvodptk ”V veliki meri sem bila zadovoljna že prem" vnešenimi popravki. Smo pozitivno presenečeni in zadovoljni z vsem, kar so dodali. Dali so nam iztočnice, za uresničitev tega, kar nam študija ponuja, pa bo potrebna stroka, samo prostovoljci nismo več dovolj. Strinjam se, da se ustanovi LTO. V načrtu v študiji je, da se 2007, 2008 začne o tem razmišljati, ne verjamem pa, da bo to res tako hitro. Naša prva naloga sedaj bo vzpostavitev spletnih strani in postavitev usmerjevalnih tabel.” Maja Bertoncelj V načrtu nov turistični objekt V načrtu razvojnih programov je v Medvodah predvidena gradnja turističnega objekta. Turistični delavci so mnenja, da je najprej potrebno določiti njegovo vsebino, šele nato pa lokacijo. Medvode - Na seji občinskega Odbora za turizem in gostinstvo, na kateri so bili prisotni tudi člani Turistične zveze Medvod, je bilo govora o novem turističnem objektu, za katerega so prva sredstva po pred- logu načrta razvojnih programov Občine Medvode predvidena leta 2009. Kje bo objekt stal in kakšna bo njegova vsebina, zaenkrat še ni znano. Boštjan Luštrik, vodja Turističnega biroja, je povedal, da je trenutno ena večjih težav biroja v tem, da nimajo nobenega skladišča, kjer bi bili shranjeni vsi katalogi in da so prostori resnično premajhni. V njem imajo obiskovalci na voljo tudi brezplačno uporabo interneta, vendar ob tem nimajo nobene zasebnosti, saj je vse v skupnem prostoru, prav tako v biroju ni sanitarij. Je pa Luštrik povedal, daje obiskovalcev vedno več, res pa je tudi, da v zimskem času tujih turistov praktično ni, medtem ko se domači gostje zanimajo predvsem za pohodniške poti v Polhograjcih. Na seji so skušali določiti predvsem vsebine, ki naj bi bile v takšnem objektu (turistično informativni center, prodaja spominkov, večnamenski prostor, skladišče, izposojevalnica koles, sanitarije, morda turistična agencija ...), niso pa mogli tudi mimo lokacije. "Objekt mora biti nekje, kjer se turisti zadržujejo, v njem pa takšne vsebine, ki bodo omogočale, da ne bo odvisen od občinskega proračuna. Sedanja lokacija biroja je primerna s stališča, da se nahaja ob glavni cesti in blizu železniške postaje, ne pa s stališča delno odbijajočega izgleda centra Medvod za potrebe turistov. Predlagamo, da se glavna lokacija Lokalne turistične organizacije, v smeri katere naj bi šla nadgradnja turistične dejavnosti, preseli ob Zbiljsko jezero, Thristični biro pa naj se ohrani v centru Medvod,” pravi Simona Kneževič Vernon iz podjetja OIKOS. S tem se vsi niso strinjali, saj so bili mnenja, da bi biro moral biti na vpadnici, ko se tuji turist pripelje v Medvode. A do gradnje turističnega objekta je še daleč in do takrat bo zagotovo izrečenih še veliko idej. Maja Bertoncelj Obiskovalci v Medvodah premalo zapravijo Eden izmed ciljev študije razvojnih možnosti v občini Medvode je povečati prihodek iz turizma. Ugotavljajo namreč, da obiskovalci so, prihodka pa ni. Medvode - Študijo razvojnih možnosti turizma v občini Medvode je po naročilu Občine Medvode pripravilo podjetje OIKOS iz Domžal. Na projektu so začeli delati lani oktobra. Pogovarjali smo se s Simono Kneževič Vernon, predstavnico izdelovalca študije. Študija vsebuje tudi analizo turizma v medvoški občini. Kaj ste ugotovili? "Z analizo stanja smo ugotovili, da je v Medvodah veliko obiskovalcev in prehodnih turistov, x)d katerih pa prihodka ni. Že obstoječe danosti im do neke mere razvite turistične produkte je zato potrebno razviti in povezati tako, da bi prinesli prihodek. Kot primer: povezati je potrebno obstoječe rekreacijske poti z gostinsko ponudbo.” Kakšne so možnosti, da se bodo ti programi tudi uresničili, da ne bo ostalo vse zgolj na papirju? "Dostikrat pozabljamo, da je za uresničitev takšnih programov na voljo kar nekaj sredstev, ki niso le iz občinskega ali državnega proračuna, temveč tudi iz evropskega. Ob iznajdljivosti in strokovni pomoči, spremljanju različnih finančnih virov, občinski volji in volji posameznih akterjev, je študija izvedljiva.” So Medvode perspektivne na področju turizma? "Medvode kot občina so izredno popularne, tako v Ljubljani kot tudi v drugih večjih krajih v okolici. Potencialno tržišče so tudi turisti, ki prihajajo v Ljubljano, in teh je vsako leto več. Veliko manjših občin v Sloveniji ima ve-fcik turističen obisk zaradi primerne promocije m trženja." Gostilna MIHOVEC Petač Jernej s.p., Zg. Pirniče 54, 1215 Medvode Tel.: 01/362 30 60,031/684 434, gostilna.mihovec@siol.net Dnevi pozornosti za materinski dan Začetek pomladi je tudi začetek priprave spomladanskih jedi (regrat, čemaž, šparglji,...) Prodam BUKOVA DRVA, nažagana, dolga 25,35 cm ali po želji. Cena za m3 je 60 EUR < 14.378,40 siti. Vse informacije po tel.: 041/714 882. Kakšno je bilo pri pripravi študije vaše sodelovanje z medvoškimi turističnimi delavci? "Vsa turistična društva so bila izredno pripravljena na sodelovanje. Dobili smo vse informacije, za katere smo jih prosili, prav tako to velja za Občino. Kar se pa tiče turističnih ponudnikov, je bil interes različen.” Kaj pomeni za turistične ponudnike, da so vključeni v to Studu«? "Študija je strokovna podlaga za pripravo strategije prostorskega razvoja. To pomeni, da nam študija omogoča definiranje prostorskih območij, kjer se bo razvoj turizma odvijal. Še bolj konkretno: če želi gostinski ponudnik imeti nastanitvene kapacitete, jih lahko sedaj opredelimo. Tisti pa, ki se sedaj ni vključil, in če nastanitvenih kapacitet tudi mi tam nismo predvideli, jih ta v nekaj naslednjih letih tam ne bo mogel imeti.” Kako bo v prihodnje potekalo vaše sodelovanje z Občino Medvode? "Ta projekt ne bo zaključen, dokler ne bo sprejet na Občinskem svetu. Načelo našega podjetja je, da z Občino sodelujemo do konca, kar pomeni, da je naš interes sodelovati tudi pri izvedbi posameznih projektov in nuditi pomoč za področja, na katerih smo kompetentni. Trenutno z Občino Medvode sodelujemo tudi v okviru regionalne agencije Ljubljanske urbane regije pri izvedbi kolesarskih in peš poti, ter pri celoviti presoji o vplivih na okolje za strategijo prostorskega razvoja.” Maja Bertoncelj Elvira Praznik,* OPREMA IN OKVIRJANJE SLIK Seškova cesta 3, tel.: 041 973 753 Je/e e e/eieu/ BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? MERITVE OPRAVLJAMO Z GPS SPREJEMNIKOM ■ 040848490 Geodetski biro Ema Huth s.p. I eigeodetskibiroldsiol nel www.geodetskibiro-hulh.si Vse potrebne Informacije o Izletih v gore. www.hrlbi.net Turista pridobiti, ne pa izgubiti V vsakem kraju si želu«, da bi ga obiskalo čim več turistov. Tokrat smo sogovornike povprašali, kaj bi jim lahko pokazali v Medvodah in ali bi občina morala nameniti več denarja za razvoj turizma. Hanka Miskič, Medvode: "Ničkaj posebnega za zdaj ne moremo pokazati turistom. Zanje je v tem času še najbolj zanimiv obisk Zbiljskega jezera in Smledniškega gradu. Morda jim bomo čez nekaj časa lahko pokazali tudi središče Medvod, ki ga bodo menda uredili. Dvomim, da bi turistom lahko pokazali kaj več, če bi občina namenila več denarja za razvoj turizma." Anton Bohinc, Preska: "Seveda imajo Medvode turistične potenciale, ki bi jih lahko v prihodnje razvili: Zbiljsko jezero, Šmarna gora. Grmada, Katarina, Osolnik, Polhograjski Dolomiti... Vse to bi se dalo še bolje izkoristiti. Slavkov dom je, na primer, zelo dobro obiskan. Pri Zbiljskem jezeru bi lahko pripravili bogatejšo ponudbo, urediti bi morali še kakšno športno igrišče. TUdi tekaške proge v Bo-novcu bi bile lahko magnet za obiskovalce. Kolikor mi je znano, občina kar nekaj denarja nameni za ureditev le-teh.” Ivica Jan, Verje: "Dolga leta sem bila v turizmu, pa se ni nič spremenilo. Leta in leta govorijo, kaj vse bi bilo treba urediti za obiskovalce, pa še zdaj ničesar ne nudijo. Ne govorim samo o sedanjem, pač pa tudi o prejšnjem sistemu. Zadnjič sva bila z možem na sprehodu, ko so naju ustavila tri dekleta in spraševala po kampu v Dragočajni. Pa jih je na koncu mož naložil v avto in zapeljal tja. Premalo denarja je namenjenega za razvoj turizma. Gledati moramo, da bomo turista pridobili, ne pa izgubili." Miha Bradač, Medvode: "Na Zbiljah je že zdaj kar v redu, čeprav bi se lahko bolj razvijale. Tam si predstavljam še kakšno dobro gostilno, morda restavracijo z ribami. Tildi Katarino bi lahko pokazali mristom." Ana Hartman, foto: Tina Dokl V Studenčicah čakajo na asfalt Projekt ”cesta Studenčice” se vleče že petnajst let. Neasfaltiranih ostaja še slabih sedemsto metrov. Studenčice - Vaščani Studenčic so pred petnajstimi leti ob pomoči še nekaterih drugih krajanov iz Preske začeli zbirati sredstva za asfaltiranje ceste od Preske do Tehovca. Prvi del ceste, od Preske do začetka vasi Studenčice, je bil asfaltiran leta 1994, leta 2002 je sledil odsek ceste skozi spodnji del vasi, leta 2005 pa je bil asfaltiran še del ceste v zgornjem delu vasi. Ostalo je še slabih sedemsto metrov makadama. ”Ta odsek je večkrat tako poškodovan, da se vozniki soočajo s številnimi težavami pri vožnji. Po obilnih padavinah so na cestišču takšne grbine, da je hitrost vožnje primerljiva s hojo, ob poledici in sneženju, ki sta nam v tej zimi na srečo prizanesla, moramo vaščani in tudi delavci, ki so zaposleni pri tukajšnjih obrtnikih, pustiti avtomobile na koncu asfalta, otroci morajo pozimi v mrazu in temi hoditi peš več kot kilometer v dolino samo zato, ker šolski avtobus ne more v vas,” opozarjajo v Vaški skupnosti Studenčice. Projekt je že narejen, po mnenju članov je dovolj dober, da bi se lahko rekonstrukcija ceste nadaljevala. Soglasja za večji del so urejena. Manjkajo še za zadnji odsek v dolžini okrog 100 metrov, vendar je lastnik tri četrtine tega odseka pripravljen sodelovati, torej je spornih zgolj okrog 20 metrov. Vaški odbor se je po posvetu na zadnji seji odločil, daje za vaščane bolj po- membno to, da imajo asfaltiran najbolj težaven del ceste, kot da bi se lotili ponovne izdelave raznih projektov in čakali na soglasje za tako majhen odsek zemljišča. Če soglasja za sporni del ceste ne bodo dobili, se zavzemajo, da se ta del prekrije s protiprašno prevleko in se rekonstrukcija ceste na ta način zaključi. "Korak k temu je bil že narejen, saj smo občini že dostavili poročilo, v katerem je podro- bno predstavljeno stanje. Sedaj lahko le še čakamo na odločitev občine oziroma občinskega sveta. Že za lansko leto so bila v proračunu rezervirana sredstva za meteorno kanalizacijo, a žal niso bila porabljena. Upamo, da bo projekt meteorne kanalizacije izveden letos. Za to bi po ocenah potrebovali dobrih sedemsto tisoč evrov,” je povedal Klemen Burgar, novi predsednik VS Studenčice. Maja Bertoncelj SLAŠČIČARSTVO Marta d.o.o., GODEŠIČ 33/a, 4220 ŠKOFJA LOKA' TEL. 04/51-52-280 ZA NAROČILA Popestrite vaše praznike ^v celem letu ob vašem osebnem praznovanju, 4 družinskem ali prijateljskem. Ponudba torte za najmlajše več kot 100 vrst raznih motivov (slik na vaflu) ali 3D figurice obletnice poroke j mature / ročno izdelano pecivo rolade krofi indijančki (več velikosti) Potice orehova potratna pehtranova makova V primerno hlajenem vozilu vam torto, piškote, sladice (v vrednosti 55 EUR/13.111.00 sn) na področju Škofje Loke, Kranja In Medvod pripeljemo na dom. S TEM KUPONOM VAM PODARIMO -10 % POPUSTA E Pirniče v srčkih Pirniče - TD Pirniče je na predvečer Valentinovega ob glavni cesti po KS Pirniče izobesilo 25 rdečih srčkov z zanimivimi verzi. ”Ko je bilo potrebno podreti smreko sredi vasi, ki smo jo okrasili decembra, so mladi predlagali, da bi kakšno akcijo lahko naredili tudi za Valentinovo. Najprej je padla ideja, da bi na smreko dali eno veliko srce, nato pa smo prišli na idejo manjših srčkov. Na vsakega smo napisali verz, spodaj pa je podpis članov, ki smo aktivni v ^ društvu. To je sporočilo vaščanom, da v vas prihaja pomlad, na svoj način pa naj v sebi začutijo ljubezen do soljudi, narave in kraja, v katerem živimo. Akcija bo trajala do Gregorjevega, ki je star slovenski vaški praznik. Včasih so rekli, da se na ta dan začnejo ptički ženit, v današnjem času pa se že danes, saj nas narava prehiteva oz. mi njo, kar pa ni dobro,” je povedala Mojca Trnovec, članica društva. V Pirničah opažajo, da so s to akcijo pripomogli tudi k upočasnitvi prometa skozi vas, saj ljudje vozijo počasneje, da lahko preberejo, kaj vse je na srčkih napisano. M. B. Oglasi LssaJ f n Enostavno in zanesljivo določanje Cvetlice Enostavno in zanesljivo določanje Več kot 700 fotografij in risb DODATNO: letna ur > Več kot 700 fotografij in risb > DODATNO: letna ura > Več kot 700 fotografij In risb > DODATNO: letna ura Več kot 700 fotografij in risb DODATNO: letna ura e ..4, tj,* Darilo za nove naročnike! Izberite svojo knjižico. Naročniki Gorenjskega glasa knjižice lahko kupite na Zoisovi i v Kranju, jih naročite po telefonu št.: 04/201 42 41 ali po e-pošti: narocnine@g-glas.si Cena z 20% popustom je: 9t9& ^ (2-392 SIT) Komunala Kranj Menjava vodomerov na območju občine Medvode Na območju občine Medvode je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo Komunala Kranj, javno podjetje, d. o. o. V vsaki občini je področje oskrbe s pitno vodo urejeno z občinskimi odloki. Na območju občine Medvode področje oskrbe s pitno vodo ureja Odlok o oskrbi z vodo na območju Občine Medvode, ki ga je takratna skupščina mesta Ljubljana sprejela leta 1987 (Uradni list SRS, št. 11/1987). V 12. členu odloka je določeno, da je obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom last uporabnika. Na stroške uporabnika je vodomer dolžan vzdrževati upravljavec. Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od upravnega organa pristojnega za kontrolo meril in plemenitih kovin. Upravljavec na stroške uporabnika vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede. Menjava vodomerov s pretečenim rokom je zakonsko predpisana tudi s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere (Uradni list RS, št. 26/02) in Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06). Kot upravljavci javnega vodovodnega omrežja smo zakonsko zavezani k menjavi vodomerov uporabnikov na vsakih pet let. Zato smo v mesecu februarju leta 2006 v skladu z navodili za izdajo naročil male vrednosti izvedli postopek izbiranja ponudb najugodnejšega ponudnika za zamenjavo vodomerov. Izbrano je bilo podjetje CMC Ekocon, d. o. o., IOC, Zapolje iz Logatca. Podjetje je poslalo v mesecu oktobru občanom občine Medvode obvestilo o brezplačnem izvajanju redne menjave vodomerov. Pri tem je prišlo do nesporazuma, saj je izvajalec poslal obvestila z enako vsebino kot v ostalih občinah, kjer je z občinskim odlokom sprejeta števnina. V občini Medvode je skladno z občinskim odlokom obračunski vodomer last uporabnika, ki posledično nosi stroške menjave z rokom pretečenega vodomera. V primeru Mestne občine Kranj in ostalih občin, z izjemo občine Preddvor, kjer smo tudi izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo, se skladno z odlokom vsi stroški upravljanja, vzdrževanja in zamenjave vodomerov krijejo iz naslova števnine, ki jo mesečno plačujejo uporabniki. Občinski svet občine Medvode je 31. maja 2005 sprejel osnutek novega odloka, ki vključuje uvedbo števnine. Ker pa je ostalo na osnutku, smo morali upoštevati veljaven odlok iz leta 1987 in zato je bila občanom obračunana storitev menjave vodomerov v enkratnem znesku. Prvotni računi so bili izstavljeni na podlagi veljavnega cenika, potrjenega na 7. seji družbe z dne 23. decembra 2005. Zavedamo se, da strošek menjave vodomera za marsikoga predstavlja veliko finančno breme, zato smo želeli strošek menjave čim bolj znižati. To smo storili v breme podjetja, z znižanjem manipulativnih stroškov. Občanom smo tako izstavili nove račune, z manjšim zneskom (v višini 48,23 evra, vključno z DDV) in ponudili tudi možnost obročnega plačevanja. V vsakem primeru pa je potrebno pokriti stroške, ki nastanejo pri menjavi vodomera pri uporabnikih. Po sprejetju osnutka novega odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Medvode, s katerim bo uvedena tudi števnina, bomo občanom stroške sedanje menjave vodomerov upoštevali pri obračunu števnine. Iskreno se opravičujemo občanom za zavajajoče obvestilo glede brezplačne menjave vodomerov in zagotavljamo, da so stroški menjave upravičeni in da postopek menjave vodomerov ni bil izveden po nepotrebnem, pač pa skladno z upoštevanjem in izpolnjevanjem zakonskih zahtev. KOMUNALA KRANJ d 00, UL MIRKA VADNOVA t. KRANJ Čisto je lepo. Vodni zbiralnik bodo obnovili do poletja Tudi v KS Medvode Center si želijo večjega proračuna. Dobršen del sredstev namenijo za urejanje okolice, največ za košnjo. Medvode - V KS Medvode Center živi okrog štiri tisoč prebivalcev. Svet KS šteje devet članov in deluje v sestavi: Branko Fišer (predsednik), Dragan Djukič (podpredsednik), Matevž Jekler (tajnik), Milan Alič, Zdenka Bokal, Branko Križaj, Marjan Kunstelj, Milica Prelog in Viktor Šulc. Več o delu KS je povedal predsednik Branko Fišer. S katerimi problemi se ljudje najpogosteje obračajo na vas? "Ljudje se obračajo na nas z različnimi problemi, največkrat glede vodovoda in kanalizacije. Ne glede na to, da smo od lani "mestna” krajevna skupnost, imamo še vedno neasfalti-rane ceste. To sta Tehovnikova in Čarmanova, kjer bo potrebno urediti tako kanalizacijo kot tudi preplastitev, za kar se trudimo že osem let. Pereč problem je tudi Cesta na S vetje, ki je tlakovana. Kot trenutno kaže, bodo prva sredstva za to cesto namenjena že v letošnjem občinskem proračunu, poleg tega pa tudi sredstva za vodovod.” Boste tlakovano Cesto na Svetje preplastili? "Tildi sami se zavedamo, da je cesta znana po tlakovcih, zato smo se v Svetu KS pogovarjali o tem, da bi občini predlagali, da bi jo uredili, razširili, ter nazaj tlakovali, vendar smo dobili odgovor, da naj to ne bi bilo mogoče. Cesta je tudi preozka. Dali smo nekaj pobud, da bi jo spremenili v enosmerno, a bo ostala dvosmerna. Večina lastnikov je že dala svoj pristanek za širitev, ne pa še vsi.” Pravyo, da ste kot "mestna” KS v primerjavi z drugimi v privilegiranem položaju? "Menim, da je ravno obratno, da smo v de-privilegiranem položaju. Za kosit imamo 28 tisoč kvadratnih metrov površin. In če v bolj vaških krajevnih skupnostih za košnjo in urejanje površin, ki jih imajo v upravljanju KS, skrbijo krajani sami, je pri nas drugače. Z izjemo okrog 10 odstotkov teh površin med bloki, ki jih prebivalci blokov kosijo sami, moramo za ostali del plačati izvajalca. Finančna sredstva na kvadrat pa dobimo vsi enaka. Letno imamo sedem do osem košenj.” Začela se bo gradnja centra Medvod. Kakšno vsebino si želyo ljudje? "Center Medvod je ena naših želja, pobud. Želimo, da bi bil tam med drugim kulturni dom za razne prireditve, tudi za koncerte in simpozije. Poleg tega si ljudje želijo več trgovske konkurence.” V načrtu imate dela pri vodnem zbiralniku. "Letos bo vodni zbiralnik star sto let in je naj starejši v Medvodah. Danes se praktično ne vidi, zato smo se odločili, da ga ob stoletnici odkopljemo, ter uredimo njegovo okolico, tako da bi lahko služil kot turistična točka. Za to bi potrebovali okrog 4.200 evrov, odpreti pa ga želimo za letošnji občinski praznik. Ta vodni zbiralnik je napajal stare Medvode, ki so bile nekoč znamenit turistični kraj. V Jarčevi vilije v avgustu leta 1908 prenočil sam nadvojvoda Franc Ferdinand.” Še vedno težite k izgradnji brvi čez Soro? "Že pred osmimi leti smo za brv čez Soro začeli pisati dopise na Občino. Lani so potem hodnik za pešce uredili na mostu ob regionalni cesti, a še vedno menimo, da bi bilo tudi z vidika večje varnosti pešcev potrebno čez Soro narediti posebno brv samo za pešce. Upam, da jo bomo dočakali, sovpadala bi tudi z načrtovano sprehajalno stezo, ki jo želimo urediti ob Sori. Ob Sori trenutno na predlog gozdarke iz- B ran ko Fišer, predsednik KS Medvode Center, ki ima svoje prostore v bloku na Medveški cesti. Prostori so veliki več kot sto kvadratnih metrov, kar je za njih preveč, zato iščejo najemnika za okrog 80 kvadratov. Prostori so primerni za pisarniško dejavnost. vajajo posek dreves, saj so stara in bolna, tako da je obstajala nevarnost, da bi se začela podirati že sama. Namesto njih se bodo zasadile jelše in jeseni.” Kaj pa krožišče na Klancu? Je njegovo urejanje v vaši pristojnosti? "Krožišče ni v naši pristojnosti, zanj je zadolžena Občina. Smo se pa s protestnimi shodi borili za njegovo izgradnjo, in menim, d^j je sedanje krožišče ena boljših variant, kar se jih je dalo narediti. Zgrajen je bil tudi podhod proti Zbiljam, tako da je varno tako za pešce kot za kolesarje.” Zavzemate se še za nekatere druge varnostne ukrepe. "Spomladi bomo postavili hitrostne ovire pri pivnici Zlate na S vetju. Na Občino smo že posredovali tudi pobudo, da se krajevna tabla Medvode prestavi na začetek Zbiljskega gaja, takoj po izhodu iz gozdička, saj sedaj stoji šele pred Domom centra starejših občanov, kar pomeni, da je iz smeri Zbilj do tam omejitev 90 kilometrov na uro.” Koliko sredstev dobite letno iz občinskega proračuna? "Za komunalno in redno dejavnost skupaj okrog 21 tisoč evrov. Kot sem že povedal, gre večina teh sredstev za košnjo in pluženje. Glede slednjega imamo sicer letos srečo. Po kilometrih imamo v upravljanju malo cest, okrog šest kilometrov. Problem pa je, ker gre za ozke ulice med stanovanjskimi hišami, zato moramo sneg odvažati. Pozimi je veliko klicev o tem, na katero dvorišče je bilo spluženega več snega.” Maja Bertoncelj Cesta bo po sprejetju proračuna Dela na mini obvoznici od S vetja proti Senici se že nekaj časa ne nadaljujejo. Andrej Knific nezadovoljen. Medvode - Po dogovoru z Andrejem Knificem, lastnikom dela parcel, kjer poteka drugi del ceste Senica-Svetje, so se dela tam lani poleti začela, ne pa tudi dokončala. Promet torej še vedno poteka po stari cesti, s čimer pa Knific ni zadovoljen, saj se počuti oškodovanega. Z občino se je namreč dogovoril, da pristane na zamenjavo parcel, tako da bo nova trasa občinska, na stari cesti pa se ukine javno dobro in preide v njegovo last. Izvajalci del so novo cesto že trasirali, ker pa ni preplastena in ni predana prometu, še ni prišlo do zasutja stare, prav tako še ni prišlo do prepisa, izvedena pa je bila približna izmera. "Konec leta sem promet že želel preusmeriti in na obstoječo cesto navozil kup zemlje. P>am sem torej zasul stari del ceste, kar bi morala storiti občina. Upravljavec je zemljo odstranil, policisti pa so me denarno kaznovali, na kar pa sem se pritožil. Staro cesto je potrebno takoj zapreti. Razmišljal sem že, da bi nedokončano makadamsko cesto, ki je še vedno v moji lasti in moram zanjo plačati davek, dal v najem za parkirišče,” je povedal Andrej Knific. Za komentar smo povprašali tudi Dragana Djukiča, občinskega svetnika, ki se je v imenu Občine dogovarjal s Knificem: ”Roka, do kdaj je potrebno zgraditi novo cesto, v pogodbi ni bilo, tako da nobenemu ne moremo očitati. Je pa zagotovilo, da bo javno dobro na stari cesti ukinjeno takoj, ko bo dokončan novi del. Imam zagotovilo župana in mu verjamem, da se bo ta del ceste dokončal in asfaltiral takoj po sprejetju občinskega proračuna za leto 2007, kar pa ne bo prej kot aprila. V osnutku proračuna je za ta projekt letos predvidenih 45 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa še dodatnih 50. Na seji OS bom zahteval sprejetje sklepa, da se istočasno z asfaltiranjem nove ceste na stari cesti ukine javno dobro in se takoj realizira menjalna pogodba. Andrej Knific bo s tem dobil zaokroženo parcelo.” Knific se s slednjim strinja, vendar pravi: ”Z občino imam doslej same slabe izkušnje. Na obstoječi cesti se mora po zaprtju izkopati asfalt, posuti z zemljo in posejati travo. Upam, da bom to kdaj doživel. Ljudje me že sprašujejo, zakaj se dela ne nadaljujejo, a dežurni krivec za to nisem več jaz.” Maja Bertoncelj Parkirišče zaprli v dobro strank V Lekarni so se odzvali na kamen spotike glede zapore njihovega parkirišča, ki je bil objavljenem v februarskem Sotočju. Pravijo, daje bila zapora glede na razmere nujno potrebna. Medvode - Konec preteklega leta so pred parkiriščem Lekarne Ljubljana v Medvodah postavili zaporo. "Parkirišče je namenjeno strankam, ki pridejo v našo Lekarno in je last Lekarne Ljubljana. Da smo ga zaprli, je bilo nujno potrebno, saj se je redno dogajalo, da je bilo zaparkirano z vozili okoliških prebivalcev. Nekateri so vozila pri nas pustili parkirana kar po ves teden, medtem pa uživali na dopustu. Stranke, ki so prihajale k nam, so se čudile, kako je Lekarna lahko Parkirišče pred Lekarno Ljubljana v Medvodah je v lasti Lekarne in je bilo zaparkirano z vozili prebivalcev okoliških blokov. Stranke Lekarne so se jezile, ker so prišle v prazno Lekarno, parkirišče pa je bilo polno, zato je sedaj parkirišče izven delovnega časa Lekarne zaprto. prazna, parkirišče pa polno. Parkirišče smo zaprli v dobro strank," so pojasnili v Lekarni v Medvodah. Dodali so še, da so najprej o tej nameri obvestili tudi tamkajšnje prebivalce, a se stanje ni nič spremenilo. Nad zaporo pa so nejevoljni ljudje, ki živijo v blokih pri Lekarni. Pravijo, da jim je z zaporo onemogočen normalen dostop od parkirišča nad Lekarno do blokov po pešpoti, ki so jo uporabljali vrsto let, in del katere pelje prav po parkirišču, ki je v lasti Lekarne. ”Da moramo sedaj s parkirišča hoditi po travi, po blatu, se mi ne zdi prav. To je namreč naša najbližja pot do doma. Če ne gremo tu, moramo narediti velik ovinek po lokalni cesti, a ne vem, kaj je potem smisel, da imamo tu parkirišča, če bi do bloka morali hoditi tako dolgo,” je povedala stanovalka s sosednjega bloka, ki pa ni želela biti imenovana (njeno ime hranimo v uredništvu). V Lekarni na to odgovarjajo, da jih nič ne moti, če ljudje mimo hodijo peš, da so bili za to, da je parkirišče odprto, a ker v praksi to ni funkcioniralo, so ga bili prisiljeni zapreti. Za mnenje smo povprašali tudi Branka Fišerja, predsednika Sveta KS Medvode Center, ki je povedal: "Lekarna je pač zaprla lastno parkirišče, tako kot je parkirišče izven delovnih ur zaprto tudi pred Mercatorjevo trgovino. Ko sta bili ti parkirišči še odprti, je bilo občinsko parkirišče nad Lekarno skoraj prazno, šele sedaj so ga prebivalci blokov, predvsem s Kržišnikove ulice, začeli bolj uporabljati. Sicer pa je bil že pred nekaj leti narejen projekt za povečanje parkirnih prostorov med bloki, kjer je občinska zemlja. Jasno je, da bi vsi radi parkirali čimbližje bloka, zato opažamo, da se že sedaj veliko parkira med bloki, tudi na pločnikih. Obstoječe garaže pa so polne. Dali smo tudi predlog, da bi se zgradila še ena garažna hiša, in sicer na koncu avtobusne postaje, vendar to očitno še ni dozorelo.” Maja Bertoncelj V centru si želijo trgovine V Medvodah bodo začeli urejati mestno jedro. Kaj si občani želyo v njem, nas je zanimalo v tokratni anketi. Emira Kajtazovič, Medvode: "Super se mi zdi, da nameravajo urediti center Medvod. Upam le, da so namere resnične. Marsikateri objekt bi bil potreben obnove in upam, da se bodo lotili tudi tega. Zelo dobrodošel bi bil še kakšen trgovski center. Slišala sem, da naj bi na vrhu Medvod vrata odprl Ho-fer. Potem bi rabili še Spar. Več trgovskih centrov pomeni večjo konkurenco in boljšo ponudbo za nas, kupce.” Mojca Tehovnik, Trnovec: "Slišala sem, da bodo uredili center. Upam, da bodo v njem našle prostor tudi nove trgovine. Dobro bi bilo, da bi bila vsa ponudba na enem mestu. Sama se na primer ukvarjam z ročnimi deli in večkrat potrebujem posebne materiale. Zdaj se za take stvari moraš usesti v avto in peljati drugam.” k i ttisšr Lojze Zajc, Pre-ska: "Ničesar nisem slišal o urejanju centra Medvod. To „ r-/,1™ me sploh ne zanima več, dolgo časa sem čakal na to. Nenazadnje sem že trikrat volil župana, da bi to uredil, ker je v redu možakar. Veliko objektov čaka na obnovo, skrajni čas je, da se uredi ta svinjarija. Pred leti so obljubljali, da bo zdajšnji trgovski center v Medvode prinesel dušo, pa je ni. Bomo videli, kako bo z novim. V njem bi morale prostor dobiti trgovine. Morda vsaj železnina, da se ne bo treba voziti v druge kraje po tovrstnih nakupih. Večji trgovski center po moje pri nas ne bo zrasel, saj je že zdajšnji prevelik in se konkurenca tako boji priti v naš konec. Zagotovo bi se še kdo strinjal z mano, da bi rabili še eno banko.” Mojca Dobro-voUc, Medvode: "Prvič slišim za nov center Medvod, vendar se mi ideja zdi odlična. Lahko bi obnovili hiše, vesela bi bila tudi novega trgovskega centra, Sparovega ali pa Tuševega.” Ana Hartman, foto: Tina Dokl Jedro Medvod še vedno le na maketi Maketa za mestno jedro je stara že več kot deset let. Lani je bil za to območje sprejet prostorsko ureditveni plan. Se bo prihodnje leto začela prva faza gradnje? Medvode - Leta 1996 je bil na natečaju za mestno jedro, za središče Medvod, izbran projekt arhitekta Mladena Treppa. Maketa, kako naj bi center izgledal, je na ogled v avli Občine Medvode. Tam si lahko tudi preberete, daje bilo osnovno vodilo pri oblikovanju nove podobe centralnih površin tega dela Medvod ohranjanje strnjene, "tržne” oblike grajene strukture v povezavi s površinami za pešce. Investitor bo najprej gradil v delu ob Savi Od takrat dalje pa se ni zgodilo kaj pretresljivo veliko, vsaj na zunaj ne, saj je mestno jedro še vedno vse prej kot magnet za turiste, ki sijih v Medvodah tako zelo želijo. Korak naprej je bil storjen lani, ko je bil za to območje sprejet prostorsko ureditveni plan. Že nekaj prej se je v zgodbo vključil investitor za prvo fazo gradnje, za del ob Savi. To je podjetje Vikrče, d. o. o. "Ta projekt nam predstavlja izziv, poleg tega smo v občini že prisotni, saj gradimo tudi pod Šmarno goro,” je povedal Bogdan Simič, direktor podjetja. Podjetje Vikrče, d. o. o., je pokupilo že skoraj vse parcele v prvem delu kompleksa, torej na Cesti komandanta Staneta. V novo zgrajenih objektih bo okrog 105 stanovanjskih enot in 900 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Pogled na stari del mesta Letos dovoljenja, prihodnje leto gradnja? Med gradnjo bodo morali preseliti okrog petnajst prebivalcev. Ponudili so jim stanovanje na isti lokaciji, a se z vsemi še niso dogovorili. "Upam, da bomo do konca letošnjega leta uspeli dobiti vso potrebno dokumentacijo in da bi potem z gradnjo začeli prihodnje leto,” pravi Simič. Maja Bertoncelj Maketa jedra Medvod, ki je na ogled v avli Občine Medvode. Novogradnja Colorja v Preski Podjetje Color v Preski gradi nov obrat za proizvodnjo okolju prijaznih praškastih premazov. Medvode, Preska - Medveški Color, kije od srede leta 2004 član skupine Helios, je z novogradnjo v Preski začel lani. Investicijo vredno 4,5 milijona evrov in veliko 40-krat 80 metrov naj bi s selitvijo zaključili že letošnjega junija. V njem bo našel prostor proizvodni program praškastih premazov, ki so Colorjev najnovejši program, saj so ga začeli proizvajati leta 1999. "Sledimo strategiji povečanja prodaje praškastih premazov, kar lahko pomeni tudi povečanje delovnih mest,” so o novem zaposlovanju sporočili iz Colorja. Sedanje prostore podjetja v Medvodah, kjer se poleg celotnega programa praškastih premazov nahajajo tudi uprava, razvoj, komercia-_la in skupne službe, bodo odprodali. Predvide-Xyyajo, da bodo v naslednjih letih začeli poslovati na enotni lokaciji v Preski, razloge pa gre iskati v lažje obvladljivih poslovnih procesih na enem mestu. Color Medvode poleg praškastih premazov proizvaja še umetne smole, kovinske, lesne in avtoreparaturne premaze ter premaze za široko potrošnjo. Vizija podjetja temelji na razvoju okolju prijaznih izdelkov, operativni odličnosti in ekonomski učinkovitosti celotnega programskega spleta. Z integracijo v Skupino Helios so se usmerili v prestrukturiranje podjetja. Z reorganizacijo kadrovskih potencialov in proizvodnih zmogljivosti delujejo v smeri programske, razvojne in proizvodne specializacije. Povečujejo učinkovitost poslovanja družbe ter delujejo v smeri ustvarjanja načrtovanih sinergičnih učinkov znotraj poslovne skupine. Osredotočili so se na proizvodnjo izbranih visokokakovostnih in okolju prijaznih industrijskih izdelkov iz programa premazov, praškastih premazov in smol, za tržne segmente kupcev s srednje visoko in z visoko dodano vrednostjo na tržiščih Evropske skupnosti, držav bivše Sovjetske zveze in jugovzhodne Evrope. Lani je podjetje Color nadaljevalo z uspešnim poslovanjem. Glede na leto prej se je količinska prodaja povečala za sedem odstotkov, vrednostna za 12 odstotkov. V strukturi prodaje 49 odstotkov predstavljajo smole, 39 odstotkov premazi in 12 odstotkov praškasti premazi. Medveški Color je druga največja družba v Skupini Helios, ki postaja pomemben evropski in svetovni igralec v premazni industriji. Ob obstoječem potencialu bodo Color postopoma še posodabljali tako v tehnološkem kot prodajnem in kadrovskem vidiku ter izkoristili njihove prostorske in logistične prednosti. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Medveški Color bo proizvodnjo praškastih premazov preselil do sredine leta. Pomlad, pomlad... Težko smo jo čakali, pa vendar je leto neverjetno hitro okoli... In spet bomo gnezdili, kot ptice ... Spet bomo pospravili, kar se je čez leto nabralo v omarah, pobrisali prah v najbolj skritih kotih, odprli okna in potem si bomo zaželeli novih barv, novih kosov pohištva, barvnih in pisanih dodatkov, ki bodo poživili naš dom. Kar z veseljem prestavite kakšno omarico, okrase in slike zamenjajte in jim poiščite nov prostor v stanovanju, seveda pa si za dušo privoščite tudi kaj novega ... Lahko ustvarjate sami ali pa se odpravite po nakupih. nas s- c <9 lazeAM' ulica 6 4220 (ifiaka 04/512 20 59 041 972 278 la tlara @piša nasaAa. tuunv .pisana salta. coni coni Pridite in pokukajte v Pisano sobo, našli boste zanimive dodatke za dom, oživimo in poslikamo prinešeno pohištvo in vam pomagamo z nasveti ali ustvarjalno delavnico kar na domu. Pisan in ustvarjalen pozdrav! Oglasi AVTOCENTER mADcniK ■ Menjava gum ■ Prodaja pnevmatik (do -35 % popusta na pnevmatike) ■ Sezonsko shranjevanje pnevmatik ■ Optična meritev na najsodobnejši 3D napravi ■ Ročna avtopralnica - zunanje in notranje čiščenje vašega vozila f) Nahajamo se ob magistralni telefon: cesti Medvode - Ljubljana mobitel: o tZJTO JAM/W/r • d.o.o. ' Avtoelektrika in avtomehanika Sp. Senica 19c, 1215 Medvode Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 Diagnostika vseh tipov vozil! Bosch servis! Servis klimatskih naprav! PICERIJA IN SPAGETERIJA HARLEKINjprKRAL) NA VERJU I t Nudi vsak dan v tednu odlične pice, testenine in druge jedi po naročilu. ^ 01/362 12 20 Z MESEČNO NAROČNINO DO NEOMEJENE KOLIČINE IZPOSOJENIH FILMOV IN RISANK VIDEOCENTER MEDVODE ODPRTO 14-21 SOBOTA 17-21 TOTALNA RAZPOSOJA VHS-OV GOSTILNA (N PICERUfi Mavčiče 69. 4211 MAVČIČE Odprto vsak dan od 12. do 22. ure. ob četrtkih zaprto • Pice iz krušne reči lob lastnem prevzemu vam embalaže ne zaračunamolg • Kosila f • Jedi po naročilu • Vsak dan sveže postrvi 5 Dostava hrane na dom 04 250 II 69. 041 581 327 Ljudje in dogodki I Pustno rajanje v Medvodah Pustne maske v športni dvorani tako v soboto kot v nedeljo. V povorki šestih občin, ki je obiskala tudi Medvode, so letos znova sodelovali Smlejci. Medvode - Občina Medvode in Turistična zveza Medvod sta v športni dvorani pripravili dvodnevno pustno zabavo. Sobotna z ansamblom Gamsi je bila v prvi vrsti namenjena starejšim, nedeljska, na kateri je igral ansambel Calypso, pa predvsem mlajšim. V soboto so najboljše maske dobile nagrade. Kot najizvirnejša aktualna maska sta bila izbrana luna in sonce, kot skupinska pa Strojanovi, ki so tokrat prišli iz Smlednika. Bili so tudi v pustni povorki šestih občin, ki je že šestič šla na pot iz Voklega in obiskala občine Šenčur, Cerklje, Kranj, Medvode, Vodice in Komendo. Povorka dvanajstih vozov se je ustavila tudi pred med-voško občinsko stavbo. Strojanovi v pustni povorki šestih občin. Foto: Simon Šubic "Prikazali smo celo zgodbo preseljevanja družine Strojan: center Postojna, Policijo, Strojanove, zadaj so bili Brajdičevi, v spremstvu dveh varnostnikov sta se pripeljala tudi predsednik Janez Drnovšek in Jožek Horvat Muc kot predstavnik Romov. Skupaj nas je bilo okrog dvajset. Pripravljali smo se štirinajst dni. V povorki bomo sodelovali tudi prihodnje leto,” je povedal Tomaž Kosec iz Valburge, vodja edinega voza iz medvoške občine, ki zastopa TOD Smlednik. Povorka je imela letos nekaj novosti: spremljali so jo kurenti, program pa je povezoval Kondi Pižorn. V nedeljo so se pustne maske zbrale pri krožišču, povorka, na čelu katere je bila God- ba Medvode, pa je šla do športne dvorane, kjer je sledilo pustno rajanje. Vsaka maska je dobila krof, razdelili sojih šeststo. Najboljši so dobili diplome. Organizatorji so bili z obiskom zelo zadovoljni. Maja Bertoncelj Koranti na Goleni Brdu Golo Brdo - Markovški koranti so tudi letos za pusta obiskali Golo Brdo. Kratko pustno rajanje je priredil Štajerec Dušan Belšak, sedanji oštir Slavkovega doma. Etnografsko društvo Korant tako vzdržuje dolgoletno tradicijo, saj dnevno koranti v času fašenka opravijo tudi do štiri obrede na različnih lokacijah Slovenije. Obredi se dogajajo izključno v obdobju pustovanja do pepelnične srede. Skupina osmih korantov si v prihodnje na Golem Brdu želi predvsem več gledalcev in veseljakov. Nino Mihalek Mini lašenk pred gostiščem Slavkov dom: v sredini oštir Dušan Belšak s soprogo Branko Ljudje in dogodki Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? V tokratni številki Sotočja vas sprašujemo, katera domačija je na zgornji fotografiji in katero letnico nosi cerkvica nad domačijo? Odgovore nam pošljite do konca marca na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom ”za Sotočje”. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V prejšnji številki smo vas spraševali po gostišču na spodnji fotografiji in od kod izvira njegovo ime. Dobili smo veliko pravilnih odgovorov, da je to turistična kmetija Pr’ Ma-movc, edina, ki je zapisala tudi izvor imena, pa je naša tokratna nagrajenka Matilda Dobrovoljc iz Medvod. Ime Mamovc naj bi nastalo iz besed "imam” in "ovc", kar naj bi skupaj dalo ime "imam-ovc”. "Po planini pravijo, da je bilo veliko stez od ovc,” je zapisala Dobrovoljčeva. Nagrado vam bomo poslali po pošti. Avtor slikovne uganke je Jože Praprotnik TURISTIČNA AGENCIJA Zbiljska C. 8 (PRI OKREPČEVALNICI STANI tel.: 01/361 75 16 www.trlton-turlzem.sl e-pošta: trlton.turizem@slol.net ČE NE VESTE KAM, PRIDITE K NAM! Od izdelkov iz makaronov do neponovljivih skulptur V avli doma krajanov v Pirničah je ta teden na ogled razstava ljudske ustvarjalke Brigite Juvan. Brigita Juvan ob mogočni skulpturi - Marija z Jezusom v naročju Pirniče - Domačinka Brigita Juvan se tokrat prvič s pregledno samostojno razstavo predstavlja v domačem kraju. "Lepo se je s celovito razstavo predstaviti pred sokrajani," je po odprtju dejala samoukinja, ki je sicer s svojimi izdelki kar nekajkrat sodelovala na skupinskih razstavah, samostojne pa še ni imela. Razstavo z naslovom Ustvarjam z ljubeznijo so odprli minuli ponedeljek, na ogled pa bo še do vključno te nedelje. Ljudska ustvarjalka je na ogled postavila številne raznolike mojstrovine, ki kažejo na to, koliko talentov, znanja, izkušenj in veselja do ustvarjanja skriva v sebi. "Njena duša se je sprostila v tako mogočen ustvarjalni opus, ki mu skorajda ni primere,” je v nagovoru ob odprtju razstave poudaril Andrej Militarov. Na razstavi si je tako mogoče ogledati gobeline, prte, izdelke iz voska, stekla, slame, makaronov, rože iz nogavic in papirja, izdelke iz gline, lesene skulpture, več slik z motivom cvetja (tehnika olje na platnu), kozolčke ... Za izdelke uporablja zelo različne materiale. Prednjači les, uporablja pa tudi slamo, vžigalice, perle, beton, glino, vosek, steklo, makarone ... "Pri vsestranski angažiranosti Brigite Juvan se na umetniškem področju vendarle najbolj vidno odraža rezbarstvo. Neponovljive skulpture svetnikov, ki varujejo božji hram pirniške cerkve Marije Vnebovzete, ter druge stvaritve po Sloveniji, bodo vsekakor trajna zapuščina, ki predstavlja pomemben del naše kulturne dediščine," meni Militarov. Pa vendar na drugi strani Brigito Juvan odražata velika preprostost in skromnost. "Vse to ustvarjanje je samo moj hobi,” mi reče po odprtju razstave. Pa ne bo povsem držalo. Vse to ustvarjanje je zagotovo več kot le hobi, saj se mu že vrsto let dan za dnem potrpežljivo posveča s srcem. "Delam pa za svojo dušo, nikakor zaradi de-naija,” še doda. Juvanova je znana tudi po tem, da je marsikateri izdelek podarila oziroma namenila v dobrodelne namene. Tudi razstavo v Pirničah zaznamuje dobrodelnost, saj je ustvarjalka nare- Svečniki in okraski iz makaronov dila izbor izdelkov, ki jih je možno kupiti po deset oziroma dvajset evrov, izkupiček pa bo namenjen zavodu Vid. | Neverjetno pa je tudi njeno poznavanje arhitekture, meni Militarov: "Pri kozolcih, toplarjih, znamenjih in drugih izdelavah poznavalec takoj uvidi, da so te stvaritve dokaj realne, v pravih razmerjih in oblikah, kar povzdiguje delo avtorice na zavidanja vreden nivo.” Svoje znanje in izkušnje pa že prenaša na druge - eden izmed njih je Franc Kubej iz Vodic, ki je z nekaterimi svojimi izdelki obogatil razstavo. Brigita Juvan izhaja z Zgornjega Brnika, iz kmečke družine z osmimi otroki. Talent je najverjetneje "podedovala” po svoji mami, ki je bila ustvarjalka - izdelovala je vence, narodne noše, otroci pa soji pri tem mnogokrat pomagali. Tako seje Brigita že v rani mladosti srečala z ustvarjalnostjo. Že kot osnovnošolka je rada risala. Zgodaj se je srečala tudi z rezbarjenjem; kot majhna deklica je namreč začela rezbariti rob jedilne mize, nad čimer starši razumljivo niso bili navdušeni. Leta 1961 seje preselila na Primoževo domačijo v Spodnje Pirniče, kjer si je ustvarila družino. Kljub vsemu delu v sebi ni mogla zatreti želje po ustvarjanju. Leta 1972 si je priskrbela prvo rez-barsko orodje. Tako je ustvarjalnost po dolgih letih privrela na plan, po njenih izdelkih sodeč pa še nekaj časa ne bo zamrla. Ana Hartman Na prireditvi ob kulturnem prazniku so nastopali tako mladi kot starejši in pokazali, Violinistka je predstavljala mitološko ptico Feniks, ki so jo konjeniki na koncu da so med seboj močno povezani. odpeljali nazaj v viteško dvorano, kamor spada. Kulturni protest z mitološko ptico Osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku je bila v Smledniku. Spremenjena lokacija in nov program. Dogodek še bolj povezal ljudi. Smlednik - Osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku v občini Medvode je v organizaciji KUD Smlednik in občinske kulturne zveze potekala v Smledniku, na razgledni ploščadi pred cerkvijo sv. Urha. Še pred začetkom prireditve je potekal pohod po poti izročila prednikov, od smledniškega Starega gradu do prizorišča prireditve. Udeležilo se ga je okrog dvajset ljudi. Sama proslava je potekala drugače od načrtov, saj so zaradi požiga Viteške dvorane v La-zarinijevem dvorcu morali spremeniti tako lokacijo kot tudi program. Namesto programa PET JE letnih časov, ki so ga v KUD Smlednik pripravljali več kot leto dni, so v slabih štirinajstih dneh pripravili poseben, prav zanimiv program, ki so ga poimenovali Oda Feniksu. O V Sori več kot sto nastopajočih Sora - Kulturni praznik so obeležili tudi v Sori, kjer ima kultura posebno mesto. Prav na kulturni praznik so se že peto leto člani Moškega pevskega zbora KUD Oton Župančič Sora podali po krajih medvoške in sosednjih občin. Pot, ki se imenuje S pesmijo po poti kulturne dediščine, so začeli v Sori, nadaljevali v Škotji Loki, na Podreči in jo zaključili v Zavrhu, prt rojstni hiši Jakoba Aljaža. Njihov repertoar so sestavljale Prešernove in Jenkove pesmi, v Sori so prebrali tudi odlomek iz Finžgatjevih del. V soboto, 10. februarja, so kulturni praznik počastili še v Domu krajanov Sora. Predstavile so se vse skupine, ki delujejo v okviru KUD Oton Župančič Sora, skupaj več kot sto nastopajočih. Pred polno dvorano so zapeli štirje pevski zbori: Polončiče, moški pevski zbor, oktet Lipa, ter mladinski pevski zbor. Predstavili sta se mlajši otroški folklorni skupini, ki sta ju s harmoniko spremljala Urban Perme in Kristina Košenina. Najmlajši so se predstavili s spletom Pestrna, starejši pa s spletom Ko se ptički ženijo. Nastopila je tudi starejša otroška folklorna skupina z belokranjskim spletom Zeleni Jurij. Za spremljavo so v goste povabili Tamburaško skupino Bisernica iz Reteč. M. B. "Vsebina prvotnega programa je bila vezana na alegorijo štirih letnih časov. To je bil projekt, ki je povezal vsa društva v našem kraju. Po barbarskem požigu smo se najprej morali pobrati od šoka, ki je bil zares velik, ker je bil požig izveden tako, da je nekdo dejanje hotel podtakniti nam. Kljub vsemu smo se odločili, da proslava ostane v Smledniku in da jo pripravimo kot kratek kulturni protest, ker smo prepričani, da je kultura edino orožje, ki ga imamo proti takšnim barbarskim dejanjem. Za simbol protesta smo vzeli egipčansko mitološko ptico Feniksa, ki vsakih petsto let umre in se potem iz pepela znova rodi še močnejša in bolj mogočna kot prej,” je povedal Nejc Smole, eden izmed organizatorjev prireditve in dodal: "Vse skupaj je simbolno lahko gledano iz večih vidikov, predvsem smo skušali poudariti vidik našega kraja, skupnosti, kako naj bi takšni barbarski dogodki skupnost povezali, ne pa ločevali. Navdušen sem nad odzivom krajanov.” Odziv je bil zares velik in na razgledni ploščadi se je kljub slabemu vremenu zbralo več sto ljudi, iz Smlednika in iz širše okolice. V KUD Smlednik še pravijo, da naj bi v dogovoru z družino Lazarini program PET JE letnih časov v viteški dvorani vendarle izvedli, seveda, ko bodo freske restavrirane. "Želim si, da bi grad odprli s tem projektom in da bi ga umestili nazaj v kraj, da ljudje začnejo še bolj ceniti kulturno dediščino tega gradu, ki je neprecenljiva,” je zaključil Smole. Maja Bertoncelj SIMPLVCLEVER Škoda HappyKredit ŽE ZA 84 EUR" NA MESEC. Hitro in enostavno! •Mesečni obrok 84 EUR (20.129.76 SIT) velja ob nakupu modela Fabla Classic 1.2 (55KM): Bajanje 48 mesecev, polog 25 Sb. rizični sklad 0 EUR. strotki obdelave 0 EUR. ostanek kredita J.444 EUR (825.320,16 SIT) pri prevoženih do 10.000 km letno in EOM 6.20 <#> Ponudba družbe Porsche Kredit in Leasing SLO d.o.o. velja do 31. 3. 2007. EOM (efektivna obrestna mera) se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od elementov, upoštevanih pri izračunu. V EOM niso vključeni strotki. povezani z neizpolnjevanjem pogodbe, s prodajno pogodbo dobavitelja, z uporabo vozila in strotki denarnih nakazil. Porsche Verovškova, Verovškova 78, tel.: 01 530 35 51 Turizem Občudovanja vredna dela V medvoški občini nima nobeno drugo območje toliko umetnostnih in zgodovinskih znamenitosti kot ravno - če uporabimo tradicionalen izraz - smleška fara. Začnemo lahko kar pri cerkvi in župnišču: cerkev sv. Urha je novoromanska, v tej obliki je nastala sredi 19. stoletja, zvonik nekaj let pozneje kot cerkev. Je velika in lepa: če človek vstopi vanjo skozi stranska vrata, ga pozdravi lurška Marija, zraven nje pa v kotu stoji kip sv. Terezije Deteta Jezusa, ene najbolj priljubljenih svetnic v Katoliški cerkvi. In če se gre pokrižat z blagoslovljeno vodo iz levega kropilnika, se bo lahko takoj poklonil prebičanemu Jezusu. Na glavnem oltarju je seveda upodobljen sv. Urh z značilno ribo, poleg glavnega in Marijinega pa so v cerkvi še štirje stranski oltarji, posvečeni so - na desni: sv. Ani in sv. Vidu, na levi pa sv. Frančišku Ksaveriju in Srcu Jezusovemu. Tudi župnišče je kulturni spomenik, posebna znamenitost je obokana veža v pritličju, pozornost pa pritegne tudi pročelje. Oboje, cerkev in župnišče, je bilo v zadnjih dvajsetih letih temeljito obnovljeno, tudi orgle in kor; v cerkvi se zdaj opravljajo zadnja dela: beljenje. V celoten kompleks cerkve in župnišča spada tudi kapelica sv. Urha, ob kateri je zasajena lipa, ki je toliko stara kot naša država. Lepo raste, in ko cveti, je prav v veselje iti mimo nje. Kapelico, v kateri stoji velik kip farnega zavetnika z glavnega oltarja stare cerkve, vse skupaj je bilo pred nekaj leti obnovljeno, so poslikali učenci slikarja Leopolda Layerja. Od cerkve se lahko odpravimo še proti drugim znamenitostim - nekaj jih lahko obiščemo kar peš. Odpravimo se na sprehod proti Staremu gradu, ostankom ene izmed najstarejših grajskih stavb na Slovenskem, saj je varoval svojo okolico že pred tisoč leti. Do leta 1610 so ga dozidavah, potem pa ga je zelo po- Marijo z Jezusom v Krvavem znamenju je naslikala slikarka ruskega rodu Maria Bersan Mašuk. Foto: Miha Vovk škodoval potres. Ker ni bilo več turških vpadov, so ga opustili in v dolini sezidali novo graščino, sedanji Lazarinijev dvorec. Stari grad je priljubljena izletniška točka, z njega je lep razgled. Kaj hitro se nam pogled ustavi na polju in zagledamo kapelico. Kak domačin bo povedal, da je to Krvavo znamenje, ne bo pa vedel povedati, od kot izvira to ime. Tam je bilo nekdaj deželnoknežje morišče, v spomin na to pa je ostalo ime. Okrog tega kraja se je v letih spletlo veliko pripovedovanja, nekateri starejši ljudje še danes vedo povedati, da so se tam takrat in takrat kotalile mrtvaške glave ... Marijino sliko v njej je leta 2001 naslikala slikarka Maria Bersan Mašuk, njeno delo so tudi slike križevega pota v kapelicah na Kalvariji. Kalvarija v ravni črti povezuje Stari grad in Krvavo znamenje. Baron Franc Smledniški jo je dal zgraditi leta 1772. Ker jo je hotel postaviti prav v ravni črti od Starega gradu do Krvavega znamenja, je moral zamenjati del gozda s svobodnim kmetom Jerajem. Tako z gradu, s Kalvarije kot od Krvavega znamenja in izpred farne cerkve se vidi Lazarinije-va graščina. Graditi so jo začeli kmalu po letu 1635, sedanjo podobo pa je dobila v 18. stoletju. Posebna znamenitost dvorca je viteška dvorana, ki jo je s freskami, ki prikazujejo prizore iz antične mitologije, poslikal nemški slikar Eustachi-us Gabriel. Menda je to edino njegovo ohranjeno delo na Slovenskem. Kot eno od gospodarskih poslopij stoji ob cesti tudi grajska kašča, ki jo še vedno uporablja VIZ Frana Milčinskega kot slikarski atelje. Nasproti graščine je cerkev sv. Valburge, ki je bila na mestu starejše cerkve - o tem priča letnica na pročelju - zgrajena v drugi polovici 18. stoletja. Zunanjost je obnovljena, pa tudi notranjščina je zelo lepa, bogatita jo dve sliki Leopolda Layerja o Kristusovem trpljenju. Na prižnici so izrezljane podobe med ljudmi zelo priljubljenih svetnic Barbare, Neže, Agate, Katarine, Polone in Lucije. V Valburgi se je mogoče tudi okrepčati v gostilni Zorman, ki spada med arhitekturno zanimive objekte. Zgrajena je bila konec 19. stoletja in je tipična slovenska kmečka hiša iz tistega obdobja. V zadnjih desetletjih so jo sicer predelovali, zamenjali in razširili so okna, v glavnem pa je zunanjost ostala taka, kot je bila. V Smledniku, Valburgi in drugih vaseh je še več starih kmečkih hiš, ki bi zaslužile, da se ohranijo. Nekaj deset metrov naprej proti graščini pa stoji lepo vzdrževan spomenik padlim borcem iz druge svetovne vojne. | V smleški župniji pa so še tri podružnične cerkve, o katerih se ne govori veliko, so pa lepe in dobro vzdrževane. Pojdimo kar po abecedi. Cerkev sv. Jakoba v Hrašah se prvič omenja leta 1118, ko je dobila krstno in pogrebno rpavico, vendar tedanja stavba ne stoji več. Tildi sedanja ni vsa iz istega obdobja: prezbiterij je bil zgrajen v 15. stoletju, v 17. stoletju pa so dozidali še ladjo in naredili glavni oltar. Prezbiterij z značilnimi loki in rozetami je delo kamniške stavbarske delavnice. V glavni rozeti je upodobljena Marija z Jezusom. Včasih je bil na fasadi cerkve tudi kip sv. Ane z Marijo, Jezusom in sv. Janezom Krstnikom, vendar so ga prestavili v cerkev. Cerkev sv. Mihaela v Mošah stoji na mestu starejše in manjše cerkvice, ki je bila široko znana pod imenom sv. Mihael na Skali in se prvič omenja leta 1526. Sedanja je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Zbiljska cerkev sv. Janeza Krstnika izvira s konca 16. stoletja, v 19. stoletju pa so jo barokizirali. Iz prejšnje cerkve je ostal pozlačen oltar iz leta 1664. Cerkev sedaj stoji na samem, zunaj vasi, včasih pa je bila sredi vasi, vendar je ta del vasi pogorel. Marjeta Žebovec Veliko je verbalnega nasilja Nasilje nad mladimi in med njimi je bila tema okrogle mize, na kateri so razpravljali tudi predstavniki šol, mladinske organizacije, policije in socialnih služb. Medvode - Organizator okrogle mize je bil 00 LDS Medvode, vodila pa jo je predsednica Alenka Žavbi Kunaver: "Tema je velik družbeni problem. Namen je osvetliti ozadje vzrokov za nasilna dejanja mladostnikov ter poiskati možne načine preventivnega delovanja na tem področju.” S stanjem sta udeležence seznanila tudi predstavnika Policije: "Policija vedno in takoj odreagira na vsako prijavo, na vsak klic na anonimno številko 080 1200. Opažamo, da so pri nasilju med mladostniki prisotne tatvine, v osnovnih šolah so zelo pogosta tudi izsiljevanja. Gre za tri vloge: opazovalec, povzročitelj ali žrtev nasilja, ki se med seboj prepletajo in v velikih primerih se izkaže, da je bil povzročitelj nasilja pred tem sam žrtev v sklopu družine ali pa med vrstniki." Poslušalce sta seznanila tudi s postopkom: "Ko po prijavi zaznamo, da gre za določen sum, začnemo zbirati obvestila, povežemo se z različnimi organizacijami, v katere je mladostnik vključen. V prvi vrsti pa je seveda žrtev tista, i pove svojo zgodbo. Seveda zaslišimo tudi osumljenca.” Darinka Verovšek, pedagoginja na OŠ Preska, je ob tem opozorila, da ves postopek traja predolgo, žrtev pa je prisotna in s tem izpostavljena še dodatnim psihičnim obremenitvam: "Morala bi obstajati inštitucija ali način, da bi se zadeva speljala po hitrem postopku." In kakšno je stanje na medvoških šolah? Rezultate ankete, ki sojo izvedli na OŠ Medvode, je na kratko predstavil ravnatelj Vojko Bizant: "Zelo veliko je verbalnega nasilja, medtem ko grobih prekrškov nismo zaznali. Se pa stanje iz generacije v generacijo spreminja. Problem je, da so te stvari pogosto "skrite”, ker se dogajajo v garderobah in mi za to ne izvemo, če pa, menim, da jih je potrebno reševati takoj.” O preživljanju prostega časa mladostnikov je povedal Matija Froehlich iz MKC Medvode: "Srečujemo se s številnimi mladostniki, ki izhajajo iz neurejenih družinskih razmer in jim je mučno biti doma, zato gredo ven, kjer nimajo kaj početi in zato pogosto delajo neumnosti. Tildi zato je v Medvodah nujno potreben dnevni center, ki bi bil odprt vsak dan po 8 ur, ka- Na okrogli mizi so razpravljali o nasilju med mladimi in nad njimi. mor bi takšni mladostniki lahko prišli in kjer bi z njimi odrasli delali tudi na socialnih večinah.” Verovškova je dodala, da je vloga lokalne skupnosti, da se k otroku s pomočjo prostovoljcev pristopi že v prvi triadi OŠ in da bi bil MKC lahko koordinator teh prostovoljcev. "V obdobju pubertete je že prepozno, takrat le še gasimo požar,” opozarja Verovškova. Na okrogli mizi smo slišali še, da je sodelovanje Policije in šol kar se preventive tiče dobro in da potekajo številne preventivne aktivnosti, kot na primer lutkovna predstava 113, pa predstavitveni filmi... Maja Bertoncelj Priznanja za najboljše učence Rotary Club Medvode je podelil diplome najboljšim učencem z vseh medvoških osnovnih šol. Izbor po drugačnih kriterijih. Medvode - Šolsko leto seje že prevesilo v drugo polovico. Po "prvem polletju” je letos prvič Rotary Club Medvode podelil tri priznanja v obliki diplome za najboljše tri učence polletja na vseh osnovnih šolah na območju občine Medvode iz devetega in osmega razreda. Kriteriji so bili tokrat drugačni, določili pa sojih člani Rotary Cluba Medvode, ki mu predseduje dr. Igor Lukšič, sicer tudi redni profesor na Fakulteti za družbene vede in podpredsednik stranke SD: "Kriteriji za izbor so bili naslednji: da pomagajo sošolcem, da so prijatelji in krepijo prijateljstvo v oddelčni in šolski skupnosti, da so vsestransko dejavni in razgledani ter tudi uspešni. Na ta način želimo spodbuditi in počastiti tiste mlade ljudi, ki so usmerjeni v skupnost in k drugim ljudem.” Po teh kriterijih so bili izbrani: Ai\ja Plešec, Vesna Nuždie, Polona Tomšič iz OŠ Medvode, Špela Marussig, Miha Torkar, Luka Čukaj-ne iz OŠ Pirniče, Tina Kozjek, Jernej Butara, Andreja Zor iz OŠ Simon Jenko Smlednik, ter Filip Miklavčič, Mojca Šušteršič, Matjaž Belšak, Alja Premože iz OŠ Preska. Kratek kulturni program, ki ga je povezovala Katarina Lukšič, so poleg Gregorja Jagodiča pri klavirju, sooblikovali učenci vseh osnovnih šol. Videli smo: Tajno društvo PGC (Anja Kos, Kristjan Škofljanec, Matic Herceg) iz OŠ Medvode, recital s pesmimi Minattija in Grafenauerja ter flavto (Tajda Jeraj, Špela Jenko, Tina in Katja Kozjek in Andreja Zor) iz OŠ Simon Jenko Smlednik, plesno točko iz OŠ Preska, ter skeč The Bank Robbery OŠ Pirniče. Naslednja podelitev priznanj Ro-tary Cluba Medvode bo predvidoma konec maja. Maja Bertoncelj Najboljši učenci so dobili diplome. Pri izboru so bili upoštevani tudi drugi kriteriji, ne le uspešnost v šoli. Foto: Janko Volk Opozorili so na preobremenjenost Sredi februarja je na občini Medvode potekal otroški parlament na občinski ravni. Razprava na temo devetletke. Medvode - Otroški parlament, tokrat sedemnajsti po vrsti, mladim že vrsto let predstavlja možnost, da izrazijo svoja mnenja in opozorijo na probleme, obenem pa upajo, da jih odrasli ne bodo preslišali in da bo njihovo mnenje upoštevano. Sredi februarja je v Medvodah potekal otroški parlament na občinski ravni, letos na temo devetletke. V uri in pol dolgi razpravi je 25 učencev iz osnovnih šol Medvode, Preska, Smlednik in Pirniče ter Vzgojno-izo-braževalnega zavoda Frana Milčinskega izpostavilo nekaj dobrih in slabih strani, ki jih je prinesla uvedba devetletke. "Predvsem so želeli, da bi se devetletka vendarle za nekaj časa ustalila. Opozorili so, da nenehne spremembe ne koristijo šolarjem. Nekatere se dogajajo celo med šolskim letom. Menili so, da bi jih morali doreči pred začetkom šolskega leta in se jih potem držati dalj časa,” je Marjeta Jamnik iz OŠ Medvode, koordinatorica otroškega parlamenta na občinski ravni, povzela eno izmed bistvenih ugotovitev učencev. Udeleženci so v razpravi poudarili tudi, da jim je nivojski pouk všeč in da so se nanj privadili, vendar pa želijo, da se ocenjevanje prilagodi nivojem, kar bi bilo bolj pravično. Jamnikova je izpostavila problem preobsežne snovi. Kot učiteljica četrtega razreda je znala povedati, da učenci snov osvajajo s pomočjo devetnajstih učbenikov in delovnih zvezkov. "Snov je v nekaterih razredih zelo zahtevna. Učenci v šoli ostajajo dalj časa, denimo tisti iz nižjih razredov večkrat na teden odhajajo domov ob pol dveh, učenci višjih razredov pa imajo še izbirne predmete in so včasih v šoli do treh, štirih popoldan,” je pojasnila Jamnikova in nadaljevala: ”A kolikor vem, se že zdaj pripravljajo spremembe, ki bodo zmanjšale preobremenjenost šolarjev, v veljavo pa naj bi stopile leta 2008." Štirje medvoški šolarji so se 15. februarja udeležili tudi regijskega otroškega parlamenta na Dobrovi. Tjaša de Reya, učenka OŠ Davo^ rina Jenka Smlednik, pa bo tokrat imela možnost prisostvovati na nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo 19. marca v Ljubljani. Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič Premiera filma Medu vode Tilen Pribela in Urška Djukič sta v dokumentarnem filmu predstavila problematiko priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Medvode - V Mladinskem kulturnem centru so premierno predvajali dokumentarni film Medu vode, avtorja Urške Djukič in Tilna Pribele. Film govori o problematiki priseljencev iz nekdanjih jugosovanskih republik v Medvodah. "Za naju je bil to prvi dokumentarni film, v katerem sva želela predstaviti življenje in asimilacijo medvoških prišlekov. Gledalcem zaključkov ne posredujeva, pomembno je, da opozoriva, da problematika obstaja. Tema je namreč še vedno aktualna,” je povedala Urška Djukič. Film je dolg okrog dvajset minut, sestavljen pa je iz intervjujev znanih in manj znanih Medvoščanov, poleg tega so dodane tudi animacije. Tilen in Urška sta člana filmske videosekcije LEVA EVA v MKC, idejo za film pa je dal Tilen, ki se je javil tudi na občinski razpis, zraven pa potem povabil še Urško. Dokumentarni film je nastajal od poletja in bil ob premieri deležen samih pohval. "Ljudem je bil večinoma všeč. Doslej je bil predvajan dvakrat in glede na zanimanje ga bo v MKC letos verjetno moč videti še enkrat. Snemati pa bova začela že nov dokumentarni film o življenjskem stilu motoristov. Naslova še nimava. Glavni vir informacij bodo medvoški motoristi. Načrtujeva, da bi bil film premierno predvajan proti koncu leta, prav tako kot tudi kratka animacija, ki se jo bova lotila na temo turistične predstavitve Medvod, nekakšna turistična risanka,” je za konec o načrtih povedala Djukičeva. Maja Bertoncelj Poudarjajo sprejemanje drugačnosti Sredi februarja so na podružnični šoli Topol pristopili k projektu Mi se imamo radi. Na obisku gostje iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Topol - ”To, da je naša šola majhna, je za nas, učence, velika prednost. Veliko raje obiskujem to šolo, kot pa na primer šolo s tisoč učenci. Vsi se poznamo med sabo, dobri prijatelji smo postali. Vse je bolj sproščeno, zvoncev ne poznamo,” je naštevala Teja Košir, ki obiskuje osmi razred devetletke na podružnični šoli Topol. "Učiteljice so kdaj pa kdaj stroge, vendar ne preveč. Na šoli se imamo super,” je pristavil petošolec Grega Trampuš. Da bi še bolj poglobili dobre odnose na šoli, so pred kratkim pristopili k projektu Mi se imamo radi. Kot je pojasnila vodja šole Darja Šinko, je namen projekta predvsem sprejemanje drugačnosti. Na šoli, ki jo icer v letošnjem šolskem letu obiskuje 25 ičencev, imajo namreč tudi tri učence s posebnimi potrebami. "Zanje je obiskovanje majhne šole velika prednost, saj se ne izgubijo v množici učencev,” je dejala. Že na samem začetku izvajanja projekta so v goste povabili vrstnike in njihove profesorje iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, ki nad idilično vasico nad Medvodami so bili navdušeni. Maja Poljanšek, učiteljica v kamniškem zavodu, je dejala, da se ji šola zdi zelo domača in prijetna. "Projekte, kot so ga denimo začeli izvajati v šoli na Katarini, bi morali izvajati po vseh slovenskih šolah, čeprav nimajo učencev s posebnimi potrebami. Zdi se mi, da je za otroka velika prednost, da se vključuje v reden program, če je le možno. Zakaj bi bili izključeni, kot da se jih na neki način sramujemo?” se je spraševala. Gostom so šolarji in učiteljice predstavili kraj, šolo, ki je pred dvema letoma praznova-50-letnico, ter obe učni poti, ki so ju obli-ovali na šoli in zajemata nekatere okoliške znamenitosti in kraje: Po poti suhih hrušk in kraških pojavov ter Po sledeh divjega petelina. Kot so pojasnili, si želijo v prihodnje označiti še kakšno učno pot, ena bo šla najverjetneje proti Grmadi. Učenci so goste razveselili še z glasbenim programom, ob tej priložnosti pa so jih obiskale tudi tri Barovke: Maja ter športnici iz Medvod, Ines in Tina Hižar. Poglede učencev in učiteljev pa so najbolj pritegnile leteče steklenice. Ne verjamete? Domačin Rok Dobnikar, sicer državni prvak v klasičnem mešanju pijač, je tokrat navdušil z atraktivnim programom. Eden najmlajših barmanov pri nas je za vse pripravil odlične koktajle. "Res so dobri. Roka sicer nisem videl prvič med mešanjem pijač. Nekajkrat sem ga opazoval, ko je doma vadil, a sem vseeno navdušen nad njim,” je dejal sedmo-šolec Jan Krišnar. Ob tej priložnosti je Rok šolarjem zaupal še recept za preprost koktajl, ki ga lahko pripravite doma. "Potrebujete le sadni sirup, ki ga zamešate s pomarančnim sokom, za dekoracijo pa uporabite pomarančo,” je na hitro razložil Rok. Ana Hartman Domači učenci s šolarji in učitelji iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik Na prireditvi so zaigrali tudi mladi harmonikarji. Rokove leteče steklenice so občudovali vsi - tako učenci kot tudi Barovke (na levi). Knjiga jih druži Pestro dogajanje na osnovni šoli Pirniče pred kulturnim dnevom. Gostili so Ivana Sivca, enega najbolj branih sodobnih mladinskih pisateljev. Sejem Knjiga za knjigo, okrogla miza Knjiga nas druži. Z okrogle mize Knjiga nas druži (od leve): Viki Grošelj, Irma Jančar, Peter Militarev, Jurij Marussig in osmošolec Luka Čukajne Pirniče - ”Na sejem sem prinesla knjigo Nejca Zaplotnika o gorah. Morda si bom izbrala kakšno napeto pustolovsko knjigo. Take imam najraje,” je pojasnila petošolka Pa-tricia Bitenc. Dan pred kulturnim dnevom, osmim februarjem, je bilo namreč na OŠ Pirniče zelo pestro. V popoldanskih urah so pripravili sejem Knjiga za knjigo, šolarji so si izmenjali knjige, ki sojih že prebrali in jih tako ne potrebujejo več. Kmalu za tem je potekala okrogla miza Knjiga nas druži, ki so seje udeležili različni ustvarjalci: Viki Grošelj, pisateljica Irma Jančar, pesnik Jurij Marussig, režiser Peter Militarev in osmošolec Luka Čukajne, ki se šele podaja v svet pisanja. Viki Grošelj, ki je tudi profesor na pirniški šoli, je v knjigah opisal svoje podvige. Poudaril je, da ima vsaka knjiga svojo vrednost in da bere vse, kar mu pride pod roke. "Knjige so zelo pomembne za odnos do samega jezika,” je še dejal. Jančarjeva je napisala tri knjige, večinoma z etnološkimi vsebinami. Vsaka po svoje je na neki način smešna. Denimo v knjigi Polž na verigi opisuje čas, ko je odraščala v Višnji Gori in se je počutila, kot da bi bila na verigi. "Zdaj med drugim pripravljam knjigo pravljic, ki sem jo dolžna otrokom,” je še zaupala Jančarjeva. Jurij Marussig na OŠ Franceta Prešerna Kranj poučuje fiziko, a ima poleg tega še eno veliko ljubezen - doslej je izdal štiri pesniške zbirke in dve knjigi pravljic. Kot je dejal, navdih črpa iz domišljije, pomemben pa je tudi talent. Peter Militarev za razliko od drugih udeležencev ni zajadral v učiteljske vode, ampak v gledališke. Učencem in njihovim staršem je opisal delo režiserja. Sam sicer ne piše knjig, ampak jih pri svojem delu veliko uporablja. Na šoli pa je bilo živahno tudi v dopoldanskih urah. Učence je namreč obiskal pisatelj, urednik in avtor besedil za glasbo Ivan Sivec. "Da te obišče avtor, ki si ga doslej poznal le Pisatelja Ivana Sivca so se učenci zelo razveselili. prek knjig, je posebno doživetje,” je dejala Pa-tricia Bitenc. Sivec je namreč avtor, ki ga mladi dobro poznajo in radi berejo. Z njim se lahko srečajo že otroci, saj je zanje pripravil tri slikanice s pravljicami. Veliko bolj aktiven je bil pri ustvarjanju knjig za mladino, saj jih je napisal kar 28. Učenci so se na njegov obisk pripravljali že pri pouku slovenščine; delali so plakate, prebirali njegova dela, učenci višje stopnje so ga presenetili celo z dramatizacijo odlomka iz njegove knjige. "Knjiga je kot ptica, ki na krilih domišljije poleti do naj višje planine in najgloblje doline,” pravi Sivec. In ima prav. Zagotovo so njegove knjige "poletele” med slovensko mladino, saj je eden najbolj branih mladinskih pisateljev. "Z zanimanjem smo mu pris- Sejem Knjiga za knjigo je bil zelo živahen. luhnili. Povedal nam je, da je prvo knjigo napisal pri 18 letih. Rodil se je v Mostah pri Komendi, zdaj pa živi v Mengšu,” je razložila Maruša Bilban. Pojasnil jim je tudi, kje je dobil ideje za nekatere, med mladimi še posebej priljubljene knjige. "Idejo za knjigo Zadnji mega žur je dobil takrat, ko je sinov sošolec naredil samomor. Knjiga Pozabljeni zaklad je nastala ob spominu na dogodek iz otroštva, ko je našel zapuščeno blagajno in so bili vsi izjemno radovedni, kaj se skriva v njej. Ravnatelj je menda že razmišljal o novi šoli,” je navdušeno pojasnjevala Lara Kopač. S iver' jim je zaupal celo, katera je bila njegova prva ljubezen. "Nesrečno je bil zaljubljen v znano francosko igralko," je še pristavila Lara. Ana Hartman Z naslovnice Najraje skače ob morju Irena Avbelj, Bloudkova nagrajenka za leto 2006, si življenja ne predstavlja brez padalstva. Zg. Pirniče - Irena Avbelj je dobila Bloudkovo nagrado za leto 2006, naj višje državno priznanje na področju športa. Že vrsto let je vodilna športna padalka v svetu, tako v klasičnih padalskih disciplinah kot tudi v paraskiju. Lani je v Rusiji znova postala svetovna prvakinja in dosegla poseben dosežek: štirje zavoji za 360 stopinj in dve salti v prostem padu pri hitrosti 300 kilometrov na uro v 5,9 sekunde, kar je eden največjih dosežkov v figurativnih skokih nasploh. Po enaindvajsetih letih ukvarjaiya s športnim padalstvom ste prejeli Bloudkovo nagrado. Kaj vam to pomeni? "Bloudkova nagrada je zame in za celotni padalski šport in morda tudi za neolimpijske športe velika čast, še posebej, če vemo, daje bilo f68 nominirancev.” -mia priznanje kakšno posebno mesto v hiši? "Zaenkrat je še zvito in je med drugimi priznanji. Ga bom pa uokvirila in obesila na steno.” V vaši karieri se je verjetno nabralo že veliko priznapj? "Zelo veliko, tako da sem dala narediti prav posebno omaro. Kadar se je najavil kdo od novinarjev, sem vedno morala brisati prah s pokalov, medalj. Seveda pa so v omari priznanja malce ločena. Posebna polica je namenjena svetovnim prvenstvom.” Dosegli ste že vse. Kaj vaš še motivira, da vztrajate? "Imam obdobje, ko že malce razmišljam, ali bi še vztrajala ali ne. Dostikrat v šali povem, da me motivira sam strah pred pisarno. Je pa v tem tudi nekaj resnice.” Si prestavljate življenje brez skokov? "Težko. Ko se bom odločila za tekmovalno slovo, nekaj časa zagotovo ne bom šla v zrak, časoma, vsaj kolikor se poznam, pa.” mate v mislih tudi jadralno padalstvo? ”Z jadralnim padalstvom sem poskusila že kar nekaj let nazaj, a me je bilo strah. Ta padala se mi zdijo nestabilna. Njihova konstrukcija je popolnoma drugačna kot pri športnih padalih. Nisem se dobro počutila, tako da zaenkrat ne razmišljam o tem.” Pozimi tekmujete v paraskiju, ki je kombi-nacija skokov in veleslaloma. Torej ste tudi dobra smučarka? ”Ko sem začela smučati med vratci, sem bila stara 20 let, tako da sem imela kar težave. Smučanje veliko treniramo in sem napredovala, ostaja pa moj slabši del.” Razlika med skoki pozimi in poleti? "Najbolj v temperaturah, čeprav letos ni takšnega problema. Skakali smo tudi že pri minus dvajset stopinj Celzija. Problem je, ker ne moremo imeti debelih rokavic, obute pa imamo superge. Vendar ker že vnaprej vem, da me bo zeblo, je potem lažje.” Koliko skokov ste že naredili? "Na leto jih naredim od petsto do sedemsto, od tega jih pozimi opravim okrog petino, ostale poleti. Pozimi dnevno naredimo manj skokov, saj gremo zjutraj najprej za tri ure smučat, potem pa še skakat. Skupaj pa imam trenutno 9168 opravljenih skokov.” Se je padalo vedno odprlo ali ste morali kdaj potegniti za rezervnega? ”To se mi je zgodilo le enkrat in od tega je že zelo dolgo. Takrat glavnega padala sploh nisem mogla odpreti, torej ni bilo s kupolo nič narobe, tako da sem potem odprla rezervnega. Dobro se še spomnim tega. Zelo pomembno je, da se veliko pogovarjamo, da obnavljamo izredne primere, da tudi sredi noči veš odgovor na vprašanje, kaj narediti v določeni situaciji, da ti to pride v podzavest. Ko se kaj zgodi, potem niti ne razmišljaš, ampak roke kar delajo.” Vaša slabost pri skokih? "Trener večkrat pravi, da ne poslušam njegovih navodil. Imam problem, ker sem začela skakati na en način in po toliko letih je to težko spreminjati. Zadnji del skoka bi morala priti višje. Lažje bi bilo, če bi začenjala iz nič, kot pa sedaj skok spreminjala.” Zelo pomembno je zlagapje padala. "Vsakič, preden greš na letalo, pogledaš, ali je s padalom vse v redu, potem si ga namestiš na hrbet, ko pristaneš, pa padalo zložiš po določenih stopnjah, vmes so tudi kontrole. Zelo pomembno je, da vedno veš, da si padalo dobro zložil, da se na letalu potem ne sprašuješ, ali si vse naredil v redu. Padalo zložim v štiri do petih minutah. Gre kar hitro." Vas jc še kaj strah? "Strahu, ki je bil prisoten pred prvimi skoki, zagotovo ni. Je trema pred tekmovanji, morda je malce strahu, če se dolgo časa ne skače ali če menjamo terene. Je pa to drugačen strah kot tisti na začetku.” Kaj razmišljate v zraku? "Pri figurativnih skokih, ko letim na glavo, še na hitro ponovim, gledam točno v tisto smer, kjer je kamera. Zelo redko imaš v zraku čas za uživanje. Mislim, da je bilo vsega skupaj le okrog pet skokov, da sem jih lahko naredila povsem zase. Vsak skok namreč namenimo za trening." Kje vam je najlepše skakati? "Ob morju, ker imam morje rada in se rada potapljam. Od centrov pa se mi zdijo še vedno najlepše Lesce. Lepo je tudi pozimi v smučarskih centrih.” Imate izpit za inštruktorja, pilota za tandem? "Imam, vendar sem zadnji dve leti v tandemu zelo malo skakala. Izpit pa sem naredila zaradi sestre dvojčice, daje od blizu videla, s čim se ukvarjam. Moja hčerka pa še ni skočila z mano. Če bo hotela, bom takrat še naredila toliko skokov, da bo šla lahko z mano.” Medvoščani potem s tabo ne morejo skočiti? ”Že ko sem več skakala v tandemu, sem potnika zelo izbirala. Dala sem omejitev, da je bil lahko maksimalno deset kilogramov težji in deset centimetrov višji od mene. Za potnika si odgovoren, v zraku ga moraš obvladati.” Kakšni so cilji v letošnjem letu? "Čez štirinajst dni imam svetovno prvenstvo v paraskiju v Predazzu, maja se začne sezona evropskega pokala, začetek septembra je evropsko prvenstvo v Osijeku, oktobra pa še svetovno vojaško prvenstvo v Indiji, tako da bo sezona kar dolga.” Maja Bertoncelj Tekme so preselili v Planico Kontinentalni pokal v smučarskih tekih so namesto v Medvodah izvedli v Planici. Ekipe so bile nastanjene čez mejo, v Trbižu. Marko Luštrek, vodja tekmovanja Planica - Po lanskem uspešno izvedenem tekaškem delu mladinskega svetovnega nordijskega prvenstva in prvenstva do 23 let, so v ŠD ŠRC Preska Medvode letos dobili še organizacijo kontinentalnega pokala v smučarskih tekih, ki je potekal 17. in 18. februarja. Lani so imeli srečo s snegom in smo na progah v športnorekreacijskem centru v Preski lahko gledali tudi nekatere že uveljavljene tekmovalce v svetovnem pokalu, med katere sodijo Norvežanka Astrid Jacobsen, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Saporu na Japonskem v Sprinterski preizkušnji kot edina premagala slovensko tekaško junakinjo Petro Majdič in postala svetovna prvakinja, njen rojak Petter Nordhug, pred tednom dni svetovni prvak s štafeto, pa Kanadčanka Chandra Crawford ... Na progah v Preski pa je bilo letošnjo zimo snega le za vzorec, tako da niso mogli preizkusiti niti novega teptalca snega. Tekme so kljub vsemu izvedli, a v Planici, v dolini pod Poncami. Od nastanitev ekip ni bilo prihodka, saj so bile v Trbižu "Tekme so bile z naše strani izvedene na visoki ravni. S selitvijo prizorišča smo morali preseliti tudi vso opremo. Imamo odlično ekipo okrog 60 prostovoljcev, večinoma Med-voščanov. Znano je, da bi radi dobili v Medvode svetovni pokal in v tem primeru bi potrebovali še več ljudi,” je povedal Marko Luštrek, vodja tekmovanja. Del ekipe iz Medvod, ki se je "udarniško” - za hrano in pijačo - trudila v Planici. Organizatorji so imeli nekaj težav tudi z nastanitvami ekip, ki so si na koncu kar same rezervirale v Trbižu, ker naj bi bilo ceneje, poleg tega je bilo zaradi počitnic v Kranjski Gori precej zasedeno. "Ker so si sami rezervirali v Trbižu, nam je pri tem prihodek za izvedbo tekme padel v vodo. Nekaj bi zaslužili s provizijo od domačih hotelov, da bi lahko pokrili stroške tekme. Natačnih izračunov glede stroškov še ni, verjetno pa bomo v minusu, vendar je dolgoročno gledano to zagotovo plus. Če te tekme ne bi izpeljali, je vprašanje, ali bi jo v prihodnje sploh še dobili,” je razložil Klemen Svoljšak. Ker so bile ekipe nastanjene daleč iz Medvod, so spremenili tudi i -v s Nastopila je tudi biatlonka Tadeja Brankovič in bila v preizkušnji na pet kilometrov osma. Foto: Gorazd Kavčič spremljevalni program, tako da s podelitvijo medalj s prvega dne, ki je bila prvotno predvidena na sobotnem pustnem rajanju v športni dvorani, ni bilo nič. V Planici so bili tudi sestanki vodje ekip. Na progi in ob njej delalo okrog 60 prostovoljcev "Z izvedbo tekmovanja so bili zadovoljni tudi predstavniki FIS-e, tako da upam, da bomo tekmo dobili tudi za prihodnje leto. Vse pohvale gredo prostovoljcem. Nekateri so bili ^ Planici že od srede, delali cele dneve, vzeli celo dopust,” je bil zadovoljen Aleš Galof, predsednik ŠD ŠRC Preska. Pri izvedbi tekmovanja so jim šli na roko tudi v ŠD Planica. Poleg tega so proge v upravljanju LTO Kranjska Gora, za tekmovanje pa jih je uredil Jože Kavalar, eden najboljših ratrakistov pri nas. ”Od njega se bomo morali še veliko naučiti,” je ugotovil Svoljšak. Za konec še tekmovalna plat. Udeležba ni bila čisto po pričakovanjih (9 držav, 140 tekmovalcev), za boljše vzdušje so manjkali tudi gledalci. Je pa v Planico prišel župan Stanislav Žagar. Dolina pod Poncami bo najbolj ostala v spominu Italijanu Marcu Fioren-tiniju, ki je zmagal tako v soboto na 15 kilometrov kot v nedeljo na 30 (oba dneva je bila tekma v prosti tehniki) in s tem dosegel največja uspeha kariere. Slovensko čast so reševali biatlonci. Janezu Mariču je na petna-jstki, v kateri bi z veseljem nastopil tudi v svetovnem pokalu med tekači, uspelo priteči na 3. mesto, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev v dveh dneh. Maja Bertoncelj Upa, da bo boljši od Mankoča Peter John Stevens iz Pirnič je zelo obetaven mlad plavalec. Z zadnjega državnega prvenstva v Celju se je vrnil s petimi odličji. Pirniče - Če se družina Stevens s srcem vsak dan znova predaja baletu, pa tega ne moremo reči za starejšega sina Petra Johna, ki je pred štirimi leti začel aktivno trenirati plavanje. Kot je pojasnil obetaven enajstletni plavalec, gaje za ta šport navdušila njegova prva trenerka Polona. Da bo kdaj tako uspešen, si ni mislil. "Seveda pa sem si močno želel,” je razložil Peter, ki plava za kranjski klub Merit Triglav. V zadnjem času na državnih prvenstvih posega po zavidljivih mestih. Na zadnjem, ki je v začetku februarja potekalo v Celju, je osvojil kar pet odličij. V kategoriji mlajših dečkov si je priplaval dve bronasti medalji za 50 in 100 metrov prsno, srebrno za 200 metrov prsno ter dve zlati odličji za 4x50 metrov prosto ■vi 4x50 metrov mešano (štafeti). ' Najbolj mu ustrezata prsni in hrbtni slog. "Pomanjkljivosti imam v prostem slogu in pri delfinu. Več bom moral delati na obratih, na Startu in na hitrosti nog,” je povedal Peter, ki ima tako kot večina mladih plavalcev svojega vzornika. Njegov je Peter Mankoč, mladi plavalec pa upa, da bo nekoč vsaj tako dober ali pa še boljši od njega. Peter sicer obiskuje peti razred osnovne šole v Pirničah, ki jo za zdaj uspešno usklajuje s plavanjem. "Treniram šestkrat tedensko po dve uri in trikrat na teden imam po samem "mokrem” treningu še "suhi" trening. Starši so mi v veliko podporo. Kljub njuni zasedenosti mi organizirata vsakodnevne prevoze do Kranja in nazaj. Tudi med počitnicami prosti čas prilagajamo mojim treningom in tekmam,” pravi Peter in dodaja, da ima srečo, da ga družina tako podpira pri športnem udejstvovanju. Na vprašanje, zakaj se je odločil prav za plavanje in ne morda za kakšen drug šport, pa odgovori: "Rad tudi smučam, drsam, tečem, igram nogomet in tenis. Ampak plavanje je čisto nekaj drugega!” Uidi balet ga ni prevzel tako kot ostale družinske člane. "Baleta nisem nikoli plesal in me tudi ni mikalo. Raje plešem v vodi, haha. Si pa zelo rad grem ogledat baletne predstave, kjer plešejo Martin, mami Nena in očka Andrevv,” je še dejal Peter. Ana Hartman Peter John Stevens (povsem desno) je zadovoljen z izkupičkom zadnjega državnega prvenstva v Celju. Za vzornika ima Petra Mankoča. Luka Janežič, Matic Grmek in Luka Peklaj (z leve), podprvaki v ekipnem mnogoboju Mladi atleti podprvaki v ekipnem mnogoboju Medvode - Na dvoranskem atletskem prvenstvu Slovenije, ki je bilo sredi februarja v Slovenski Bistrici, so atleti Atletske sekcije Partizan Medvode v starostni kategoriji do 14 let v ekipnem mnogoboju dosegli odlično drugo mesto. Mnogoboj so sestavljale štiri discipline: tek na 60 metrov, skok v daljino, sunek težke žoge (2 kg) in tek na 600 metrov. Za medvoški klub so ekipno medaljo osvojili Luka Peklaj, ki je bil med posamezniki 4., Luka Janežič, ki je bil 6. in Matic Grmek kot 12. "To je prvi odmevni ekipni rezultat za našo sekcijo. Za drugo mesto so naši atleti prejeli tudi plaketo. V zimski sezoni so nasploh odlično tekmovali, saj so dosegli kar nekaj odmevnih rezultatov na tekmovanjih v različnih starostnih kategorijah. Gre pa zimska sezona že počasi h koncu in smo se že začeli pripravljati na poletno sezono,” je povedal trener Evgen Trampuš. M. B. Pokal bo pri kapetanu Medvode - Medvode v zadnjem času živijo s košarko, kar dokazujejo polne tribune v novi športni dvorani. Vse to daje še večji zagon ekipi KK Tinex Medvode na poti do trenutne želje: uvrstitve v l.B ligo. Do tja jih čakajo še same težke tekme, velik del poti pa so opravili že s tem, da so osvojili pokal za najboljšo ekipo 2. lige Vzhod in se skupaj z Rogaško uvrstili v razigravanje, kjer se bodo pomerili še z dvema najboljšima ekipama iz 2. lige Zahod: Jesenicami in Šenčurjem. "Dobro poznamo obe ekipi, saj smo lani z njima igrali na Zahodu. V ekipi Jesenic so vsi igralci isti, medtem ko so v Šenčurju dobili dve močni okrepitvi. Z vsako ekipo se bomo pomerili doma in v gosteh. V soboto smo v medvoški dvorani pred odlično publiko, gledalcev je bilo okrog sedemsto, vzdušje pa fenomenalno, je kar grmelo, premagali Rogaško. Dobili smo tudi pokal za skupno zmago v ligi, ki ga bom kot kapetan dobil jaz. Osebno mi to veliko pomeni. Če mi uspe z Medvodami priti še v l.B ligo, potem lahko mirne duše končam kariero," je vesel kapetan Dean Bunčič, ki si je na zadnji tekmi poškodoval gleženj in že ves teden hodi na terapije, pod vprašajem pa je njegov jutrišnji nastop, ko jih čaka gostovanje na Jesenicah. V Medvodah bodo igrali še dvakrat: 17. marca ob 19. uri proti Šenčurju, 31. marca pa prav tako ob 19. uri še z Jesenicami. M. B. Košarkarji KK Tinex Medvode - zmagovalci 2. SKL Vzhod Na vrtu Začnimo vrtnariti Ko nastopi marec, je zime zagotovo konec. Tudi, če so jutranje temperature še nizke, dnevi že pokažejo, da se je narava prebudila. Saj veste, prvi regrat za solato in prvi zvončki in tudi prvo delo v vrtu. Ko se trata osuši, jo je potrebno najprej pograbiti. Z gostimi vrtnimi grabljami odstranimo vso suho in odmrlo travo in tudi počešemo jo in prezračimo zemljo do korenin. Pograbimo tudi vse listje, ki ga je nanesel veter od vsepovsod, da bo trata začela lepo zeleneti. Kasneje jo še poškropimo proti plevelom in če je potrebno, tudi zalijemo. Nova pomlad je verjetno tudi polna novih obljub sebi, kakšne nove mačrte bomo uresničili v novi sezoni. Če imate na vrtu posajenih veliko čebulnic, lahko marca samo čakate, kdaj bodo zacvetele. V tem mesecu morate tudi že razmisliti, katere rože bodo na isti gredi cvetele, potem ko bodo odcvetele čebulnice. Čas bo za enoletnice. Sedaj je izbira semen velika in semena enoletnic kupite čim prej. Če želite, da bo gredica v drugi polovici leta zasajena z nizkimi rožami, kupite žametnice, nizke astre, salvije, če pa imate raje višje sorte in morebiti potrebujete cvetje za rezanje, izberite cinije, visoke astre, zvončnice, pajčolanko, enoletne make, tudi visoki tagetes ... Vse enoletnice posejemo zgodaj, takoj ko je zemlja primerno ogreta tudi za setev zelenjave, če pa imate toplo gredo, je to najprimernejši prostor. Posejano gredo lahko pokrijete z vrteksom, da vam ptice ne bodo pojedle semen. Dostikrat kdo reče: dve vrečki sem posejala, pa je zraslo pet rastlin. Ptice pojedo, posebno vrabci, vse, kar je mogoče, zato priporočam pokrivanje posevkov z vrteksom, dokler ne ozelenijo. Če želite imeti šopek z vrta, porežite forsitijo. To je najpogostejši grm v gorenjskih vrtovih, ki je zelo neobčutljiva rastlina in zacveti kot pravo rumeno zlato, preden odžene liste. Če ji vejice porežemo in damo v vazo, bo zacvetela v treh dneh. Po cvetenju jo lahko posadimo za živo mejo, cveti tudi, če jo redno obrezujemo, ali iz nje oblikujemo figure. Če se grm preveč razraste, ga takoj po cvetenju močno obrežemo. In kaj delamo marca na vrtu: - če ne zmrzuje več, odstranimo z gredic trajnic zimsko zastir-ko: smrekove veje, listje, praprot. Vrtnice obrežemo na 2 do 3 očesa, vzpenjalke na 7 do 9 očes. To je pogoj, da odženejo močne mlade poganjke. Izrežemo jim vse slabotne in suhe stare poganjke. Če želimo letos imeti nove sorte, jih posadite čim prej v marcu, preden odženejo. Izkopljite velike jame in pripravite jim dobro pognojeno zemljo, saj je to osnova za dobro in dolgoletno rast. Trajnice presadite, če so se preveč razrasle in to čim prej, preden odženejo mladi poganjki. Uidi če jih želite razdeliti na več manjših rastlin, to storite čim prej. Če imate mahonijo ali kako drugo zimzeleno grmičevje, ga obrežite, preden odžene nove mlade poganjke. Marec je tudi čas, da posadimo nove okrasne grmovnice - tudi novo živo mejo posadite. Za živo mejo izkopljemo jarek globok vsaj 30 cm in dodamo novo dobro pognojeno rahlo zemljo. Posadimo sadike, kar smo pač izbrali, lahko iglavce, lahko listavce, ki jih dobro obrežemo, da se prvo leto lepo razrastejo. Marca v posode damo nakaliti kane in dalije, da do maja že odženejo in ko jih posadimo na stalno mesto, hitreje zacvetijo. Če imamo tudi spomladi radi cvetje na oknih, posadimo v korita mačehe, trobentice ali nizke tulipane, narcise, hiacinte in do poletnih zasaditev bodo okenske police cvetoče. Če smo čez zimo imeli v stanovanjih cvetoče lončnice, amarilise, azaleje, kamelije, ciklame in so v tem času že odcvetele, jih preselimo v hladnejše prostore, redno jih zalivamo, poleti pa lahko postavimo v senčne dele vrta na prosto. Poletne lončnice, npr. oleander, asparagus ..., kijih prezimujete v hladnih prostorih, v marcu začnite intenzivneje zalivati in dognojevati. In če bodo temperature ugodne, jih boste čez kak mesec že preselili ven. Tildi sobne zimzelene rastline, ki so se preveč razrasle, presadite, razdelite ali obrežite. Pazite tudi, da se v ta*-» plejših dneh na sobnih rastlinah ne pojavijo za jedalci: kapar, uši ..., zato je dobro, da jih vsaj dvakrat mesečno preventivno poškropite. Ko bo sonce marca s svojimi toplimi žarki ogrelo vrt, bo prijetno na njem tudi že posedeti. Igor Pavlič z.o.o. KMETUSKA ZADRUGA MEDVODE OTVORITEV PRODAJALNE MEDVODE • ČETRTEK, 22. 3. 2007 - otvoritev prodajalne • PETEK, 23. 3. 2007 - dan odprtih vrat • SOBOTA, 24. 3. 2007 - 60. obletnica zadruge • lončnice, darilni program, aranžiranje • semena vrtnin in poljščin • sredstva za varstvo rastlin • krmila in krmne komponente za domače živali • orodje, škropilna tehnika • poljedelska in specialna gnojila • hrana za male živali in zunanje ptice (sončnice) • gospodinjski in industrijski plin PRODAJALNE: MEDVODE, Cesta ob Sori 11, tel.: 01/:i613-30(), VODICE, Kamnišha 6, tel: 01/8324-011, VI/MAUJE, Tacenska 67, tel: 01/3124-666 ZA NASE STRANKE IŠČEMO IDLJIVE PARCELE RAZLIČNIH VELIKOSTI, STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE / Nepremičninska družba PRVI GRADEN d.o.o. Litostrojska 44f, 1000 Ljubljana Tel.: 01 510 74 30 www.stanovanje.net Karel Luzar postal tritisoči novi naročnik V Gorenjskem glasu smo konec preteklega meseca dočakali triti-sočega novega naročnika, za katerega smo pripravili bogato nagrado turistične agencije Kažipot v vrednosti 2 x 104,32 evra (2 x 25.000 SIT) za počitnice po lastni izbiri. Po srečnem naključju je to postal Karel Luzar iz Medvod, ki je bil nagrade zelo vesel. Je upokojenec, kije poklicno pot je preživel v gostinstvu kot turistični delavec, sedaj pa že šesto leto vsak dan čuva vnučka Lana, s katerim sta velika prijatelja. Pravi, daje Gorenjski glas zelo obsežen časopis z bogato vsebino in kakovostnimi prilogami, med katerimi je izpostavil TV okno. Ko se je naročil na časopis si je lahko izbral tudi lepo darilo, ki ga prejmejo vsi novi naročniki. Izbral je veliko brisačo, ki jo bo uporabil v kombinaciji z nagrado. Nagrajencu čestitamo! D. K. ZELIŠČNA LEKARNA NATURA BC MERCATOR MEDVODE i. NADSTROPJE Telefon: 01/361 51 46 NOVO - NOVO - NOVO MERJENJE HOLESTEROLA Poleg standardne ponudbe zdravil rastlinskega izvora in ortopedskih pripomočkov, ter meritev krvnega tlaka in sladkorja v krvi, po novem, lahko pri nas vsak dan preverite tudi vrednost holesterola v krvi. DARILNA NATURA Telefon: 01/361 34 76 NOVO - NOVO - NOVO RAČUNALNIŠKA OPREMA Na oddelku z darili smo našo ponudbo razširili z računalniško opremo. fg)l AKCIJA - DeskJet f 380 - vse v enem ■ tiskanje, kopiranje, skeniranje f|)l AKCIJA - slike baročni okvir Odprto od 8. - 20. ure Sobota od 8. - 13. ure Gdz hLod 6.967,78 eur (i.eea veo.oosit) dalje. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL ®>HYurmm AVTOMEHANIKA LUSlNA Franc s.p.. Gosteče 8.4220 Škofja Loka H www.avto-luslna.sl UŠINAI Tel.: 04/50 22 0 00 e-mall: prodaja.lusinaislol.net Zavarovalna družba d.d. • članica Skupine KD Group ■ P@k!|uka, Rudne pelje Nedelja, 18, maree, eb 10.00 uri Tradicionalni Pokljuikl maraton AdrlatlcSlovenlca v imučankem teku bo na Pokljuki potekal že sedemnajstič. Na 21- In 42-kllometrskl progi s skupinskim štartom se bodo pomerile ženske In molki, ki bodo razvrlčenl po različnih starostnih kategorijah. Šlortnina v predpripravi 8,00 EUR (1.917,12 SIT), na dan maratona 10,00 EUR (2.396,40 SIT) M5f9 Gorenjski Glas W @ INFORMACIJE IN PRIJAVE: športno drultvo Pokljuka, Mlakarjeva ulica 93, 4208 Šenčur Tel.: 04/2791-920,031/628-891; fax: 04/2791-905; e-mall: blathlon.pokljuka@slol.net