Za častnega kanonika je bil inštuliran v mariborski stolni cerkvi v četrtek župnik pri Sv. Jurju ob južni železnici g. Valentin Mikuš. Podpredsednik narodne skuščine umrl. V četrtek, 31. maja je umrl v Beogradu na posledicah pljučnice drugi podpredsednik narodne skupščine g. poslanec Radoslav Agatanovič. Rajni je bil član DavidoviČevih demokratov. Radi svoje znanosti in prijaznosti je bil priljubljen tudi pri političnih nasprotnikih. Rodom je bil iz Kruševca v Srbiji in po svojem pravem poklicu profesor. Sedanji sv. Oče star 71 let. Dne 1. junija je bil sedanji papež star 71 let. Starinske najdbe v Ptuju. Ptujska občina je kupila nekdanji dominikanski samostan, ki bo sedaj polagoma preurejen v muzej (zbirališče zgodovinskih znamenitosti) in v stanovanja. Pri čiščenju in popravah v križnem hodniku so se odkrile zanimive stvari, ki imajo velik zgodovinski in umetniškozgodovinski pomen. Odkrili so se ostanki prvotne samostanske zgradbe iz prve polovice 13. stoletja in sicer dvoje izredno lepih dvojnih oken in freske (slike na mokri omet) iz srede 13. stbletja, ki predstavljajo trpečega Jezusa, svetnike, Marijo z Jezusom in v medaljonih grbe ustanoviteljev samostana. Dalje so se pokazale že tudi plasti fresk iz pozne gotske dobe, ki obsegajo slikano krogovičje na obokih in slike na stenah, ki so pa še pod ometom in končno smrtne zapiske ali beležke o članih samostana. Pri eni sliki je ohranjena letnica 13.. Tudi iz obeh dvojnih oken, od katerih ima eno romanski, drugo pa gotski slog, izhaja, da imamo opraviti z ostanki umetnin iz dobe prehoda romanskega sloga v gotski. Obe okni sta izredno natančno in umetniško izdelani in dobro ohranjeni. Kakega podobnega odkritja, kakor je v dominikanskem samostanu v Ptuju, iz zadnjega časa sploh nimamo v Sloveniji. Nevaren tolovaj pod ključem. V okolici Celja je bil minuli teden prijet od orožnikov več mesecev zasledovani vlomilec 38 letni Anton Učakar. Tolovajstvo je izvrševal v družbi Alojzija Grebenšaka iz Št. Ilja, ki je že tudi v rokah pravice. Nedavno je Učakar sam vlomil v hišo posestnika Vinka Janžekoviča v Petrovčah ter odnesel za nad 5000 Din razne obleke in dragocenosti. Isto noč se je splazil tudi v hišo Marije Steinerjeve na Gorici pri Petrovčati, kjer j« enako nagrabil precej oblek« ter si prisvojil tudi nekaj gotovine. Po par dnevih se je pojavil v Libojah, kjer je vdrl v trgovino Ivana Sajovca in odnesel za 7213 Din raznega blaga. Po tem vlomu je izginil za nekaj dni proti Mariboru, nakar se je pojavil in nadaljeval svojo vlomilsko obrt. Učakar je bil že 18 krat kaznovan in je presedel skupno v zaporu že kakih 10 let; razen tega se je nahajal tudi 3 leta na prisilnem delu v Stari Gradiški. Takoj, ko je prišel zopet na prosto, je pričel živeti življenje tolovaja ter se je klatil širom zelene Štajerske. Učakarja bo sodila za zločine porota. Obsodba Prpičeve roparske družbe. Naš list se je že veliko bavil s Prpičevo tolovajsko družbo, katera je odgovarjala za svoje številne roparske umore ter rope pred zagrebškim sodiščem. Obravnava se je vlekla na dolgo in v sredo dopoldne je še le bila razglašena obsodba, ki je v glavnem ta-le: Šest razbojnikov je je bilo obsojenih na smrt na vešalih, in sicer: Pavle Prpič mali, Ibrabim Krkič, Nikola Brdarič, Mijo Vrbanac, Marijan Krmpotič in Franjo Smojver. Na dosmrtno ječo je bil obsojen Mijo Vukovič, dočim je Nikola Budak obsojen na 15 let, Juro Prpič pa na 5 let ječe. Zagovorniki so vložili ničnostno pritožbo. Razstava sodobne kulture v Brnu. Č. S. R. Moravska, s svojo prestolico Brnom in z njo vsa Čehoslovaška republika je stopila v soboto, dne 26. maja pred široki svet, pred vso kulturno javnost s svojo velikopotezno razstavo sodobno kulture. Je to brez pretiravanja nekaj orjaškega, veličastnega. Na 60 ha velikem prostoru stoji 17 raznih paviljonov s skupno razstavno površino 30.000 m*. Poleg tega je še 50 manjših zasebnih paviljonov raznih čospisov, kot trgovskih in drugih podjetij. Razstavljeno je tu poljedelsko in gozdarsko gospodarstvo ter živinoreja z vseh stanovišč, kot biološkega, vzgojnega in izkoriščevalnega. Tu je videti celo obširno kmetsko posestvo s hlevi, podi in drugimi pritiklinami, ki je vse elektrificirano, opremljeno z najmodernejšimi električnimi stroji. Nadalje so zastopane na razstavi vse šole od najnižjih do visokih. Posebno poučne so živinozdravniške, strokovne in tehniške šole. Nebroj je tu drugih zanimivosti kot socijologija, psihologija, literatura, zgodovina, žurnalistika, upodabljajoča umetnost, godba, gledališče in še mnogo, mnogo raznoterosti. Na pomoč generaln Nobilu. Smo poročali, kako je izginil neznano kam italijanski general Nobile s svojim zrakoplovom »Italija«, s katerim je srečno preletel severni tečaj in se je vračal proti Spitzbergom, kjer se je nameraval spustiti na zemljo. Na povratku med severnim tečajem in Spitzbergi je zrakoplov gotovo ponesrečil. Ker še vedno ni nobenib vegti o »Italiji«, se vrše v Italiji z največjo naglico priprave za novo, na široko zasnovano pomoč za poizvedovanja po generalu Nobilu in njegovih tovariših. Poleg odredbe viade je konferenca avto- in aeroklu ba, zrakoplovne lige in velikih aeroplanskih tvornic v Gornji Italiji napravila sklep, da stavi vladi na razpolago primerna italijanska velika letala za organizacijo takojšnje pomoči. Italijanska vlada, ki se je prvotno temu upirala, je sedaj sprejela ponudbo norveške vlade glede odpošiljatve letal. Milanski župan Belloni je brzojavil italijanskemu posla niku v Oslu, da je mesto Milah pripravljeno povrniti vse izdatke za nor veške pomožne korake. Sedaj se bo izvršil poskus, prodreti s pomočjo italijanskih alpinskih smučarjev v Novo Frislandijo. V severnih strokovnjaških krogih prevladuje mnenje, da je postal general Nobile žrtev ledu. V času, ko je odplul proti sev. tečaju, je vladala namreč v severnih pokrajinah velika megla. Ker je pritisnil tudi hud mraz, se je napravila na zrakoplovu ledena skorja, ki se je potem radi tresljajev motorja luščila in so veliki kosi padali na motorje in gondolo. Zrakoplov je bil radi tega poškodovan in prisiljen, da je pristal. Nov velikanski nemški zrakoplov. V Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru na Nemškem gradijo nov zrakoplov, ki bo po velikosti presegel vse dosedanje zrakoplove. Dobil bo ime »Graf Zeppelin« in bo imel med drugim več spalnih kabin, klubsko sobo in kuhinjo. Novi zrakoplov bo zgrajen še tekom letošnjega poletja. Kakor je izjavil dr. Eckener, bo napravil ž njim dva poskusna poleta. Prva vožnja bo šla iz Friedrichshafena v Ameriko in nazaj. Nato pa bo sledil polet okrog sveta preko Rusije, Japonske in Amerike nazaj v Nem čijo. Dr. Eckener upa, da bo končal polet okrog sveta v 14 dneh. Pravo čudo na polju hitrosti. Nemec Friderik Opel je znašel in že preiskusil takozvani raketni avtomobil. Je to poseben avto, ki ima od zadaj rakete. Eksplozije prižganih raket poženejo voz v tek po več sto kilometrov na uro. Prve poskušnje vožnje so se že vršile na občno začudenje zadnje tedne. Iznajditelj tega res čudnega voza pravi, da bo zvišal sčasoma brzino na 600 do 700 km na uro. Sedaj gradi Opel motorno kolo, ki bo prebrzelo 190 km na uro. Nato se bo lotil zgradbe letala, ki bo dosoglo brzino 300 do 400 km na uro in še več. Z vso sigurnostjo zatrjuje izumitelj raketnega voza, da bode tekom šestih let letal v višini 1000 km nad zemljo z brzino 20—30.000 km na uro. Potem takem bi se rabilo za potovanje okoli sveta pol dneva. OZDRAVLJIVOST DVEH NAJHUJŠIH BOLEZI. Rak. Ena najhujših bolezni v zadnjih 10 letih je gotovo rak v raznib pojavih. Ta zelo — zelo razširjena bolezen je veljala za neozdravljivo. Poraagati se je dalo le koj skraja in to z operacijo. Bagzna koliko poskusov se Je že napravilo, da bi se našlo sredstvo zoper to bolezen, ki človeštvo takorekoč kosi. Razno časopisje je prineslo zadnje dni iz Celja vest, da je tamošnji meščanskošolski učitelj Polšak znašel mazilo, s katerim je ozdravil že več prav opasnih slučajev raka, škrofoloze, kostne jetike itd. Za Polšakovo iznajdbo se zanimajo zdravniki in so vsi mnenja, da to novo sredstvo zoper to grozno bolezen res pomaga. G. Polšak je bolnike fotografiral pred zdravljenjem. Slike kažejo jasno, da je sredstvo učinkovito in je g. Polšak dosegel s svojim mazilom uspehe kakor doslej nikdo pred njim. Pod vodstvom zdravnikov bo otvoril g. Polšak v Celju sanatorij (zdravilišče), kjer se bodo zdravili po njegovih navodilih bolniki, lfatere razjedajo razne vrste raka, kostne jetike in Škrofoloze. Polšak je dal že javne izjave, da bo dal svojo iznajdbo človeštvu v splošno uporabo. Bog daj, da bi se novo sredstvo zoper raka res obneslo. V tem slučaju bo postal g. Polšak eden največjih dobrotnikov trpcčega človeštva. Gobavost. Ena najbolj starih ter strašnih bolezni je gobavost. Ta bolezen je razširjena še danes po toplejših krajih, a jo imamo tudi pri nas po Macedoniji in Črni gori. Gobavost je veljala doslej kot neozdravljiva, izvzemši nekaj prav lahkih slučajev. Kakor znano, je gobavost kožna bolezen, ki razjeda tkaničjo, tako da- odpadajo bolnikom celi udje. Bolezen je silno nalezljiva in gobavce povsodi izključijo iz človeške družbe; včasih so se skrivali po duplinah, sedaj so na samotnib otokih zgrajene bolnice, kjer žrtvujejo njihovi negi svoje življenje usmiljene sestre. Dr. A. Paldrocku se je sedaj posrečilo po dolgoletnem raziskovanju, najti uspešno sredstvo zoper gobavost. Poiskusi dr. Paldrocka so rodili že lepe uspehe in je veliko upanje, da bo goba< vost črtana iz seznama neozdravljivih bolezni. Na Sodo! Na Pijavo! Po vseb mes(ih samostojno demokratska mladina, ki je organizirana v Orjuni, Sokolu ali liberalnih študentovskih društvih, silno šunta zadnje tedne na vojsko z Italijo. Hujskarija jih je čisto zmešala. Po mestih kričijo: Doli Korošec! Doli vlada! — Zakaj? Ker dr. Korošec kot notranji minister mo ra skrbeti za red in mir in ker naša vlada noče nove krvave vojske, ampak se hoče mirno sporazumeti tudi z Italijo. To je tudi edino pravilno in pošteno stališče, ki ga zastopa g. dr. Korošec in naša stranka. Noben pameten človek ne odobrava politike Pribičeviča, Žerjava, Pivka, Puclja, in Radiča, ki govori za novo vojsko. Prav ima naš dopisnik od Marije Snežne, ko pravi, da naj se zberejo vsi samostojni demokrati, Orjunaši, Sokoli in zelena Pucelj—Radičeva garda, pa naj pod komando Pribičeviča in Radiča odmarširajo na Sočo in Pijavo in se naj tam zlasajo z Lahi. Mi pametni Slovenci se za temi trumami ne bomo prav nič jokali! Eako skrbijo socijalni demokratje za svoje ljudi. Pri nas se je oglasil sivolasi starček, ki nam je pripovedoval sledeče: V svoji mladosti so me dobili rdečkarji v svoje mreže. Odpovedati sem se moral Bogu in poštenju. Postal sem celo vodja enega dela socialdemokraških delavcev. Bil sem ognjevit govornik. Zabavljal sem na shodih proti vsemu, kar je krščan skega, proti »farjem«, vodil sem več štrajkov in mislil sem, da me bode to hujskajoče delo osrečilo. Ali kaj se je zgodilo? Dokler sem bil mlad, so me častili, nosil sem ob proslavah 1. majnika rdečo zastavo. A sedaj, ko sem star, obnemogel in ne morem več delati, me socialisti še pogledajo ne. Dasiravno sem plačeval celo življenje v strankino blagajno krvavo zaslužene svoje krajcarje, me rdečkarji danes nočejo več poznati. Edino krščansko misleči ljudje mi pomagajo, da morem živeti. Socijalna demokracija je sam švindelj in nič drugega.Delavcem voditelji te stranke samo sladko govorijo, ali pomagati jim ne morejo. Delavci, pazite, da tudi Vi ne boste po rdečkarjih tako nesrečni, kakor sem jaz. (Opomba uredništva: Ime dopisnika je v uredništvu na razpolago.) Proslava zaslužnega moža. Lepo in ganljivo svečanost je obhajala na tro jiško nedeljo samostanska družina *,č. očetov frančiškanov v Mariboru, Veljala je možu, ki že celik 50 let žrtvuje vse svoje telesne in dušne moči naši predragi baziliki Matere milosti. Znani cerkovnik g. Jakob Nedeljko je po primernem nagovoru sprejel iz rok g. vladnega svetnika in okrajnega glavarja g. dr. Ipavica od Nj. V. kralja Aleksandra podeljeno zlato kolajno za zvesto službovanje. Iz lepih besed smo povzeli, da se odlikovanec že od svojega 19.1eta s čudovito vnemo briga za red in snago zaupane mu cerkve in da si je z blagopokojnim p. Kalistom silno veliko prizadeval za pozidanje in okrašenje nove bazilike. Slavljenca je pozdravljal občinski svetnik monsig. dr. Ant. Jerovšek tudi v imenu vsled bolezni od sotnega mestnega župana dr. Juvana in po naročilu g. oblastnega predsednika dr. Leskovarja narodni poslanec Žebot v imenu obeh okoliških županov in monsig. profesor Vreže v imenu svetnih duhovnikov, katerim vselej tako prijazno postreže. Dva samomora v Mariboru. V Mariboru se je obesil 351etni krošnjar Tomaž Kajfež v Kolodvorski ulici ob nekem plotu. K temu koraku se je odločil radi tega, ker je revež igral znano kočevarsko »fiks-niks« ter pri tem izgubil vse, kar je imel v svoji košari. Od žalosti in obupa se mu je baje omračil um in je v tem duševnem stanju izvršil samomor. — V ne deljo, dn« 3. junija, popoldn« s« j» obesil v svojem gtanovanju na podstrešju na Tržaški cesti sodnijski pisarniški uradnik Bonča. Iz ugledne službe — med tatove. V Mariboru je bil te dni zaprt 351etni dr. Rudolf Fohn. Gimnazijo je dokon čal v Celju, pravne nauke v Gradcu in nato je služboval pri sodiščih v Mariboru in Celju. V žalostnem vojnem času se je prelevil Fohn iz sodni ka v tatu iz navade. Pred Fohnom ni bila več varna prav nobena stvar, ki je imela le količkaj kako vrednost. Pred par leti je že bil kaznovan v Ma riboru in se preselil po prestani kazni nekam v Gradec. Ko se je zameril v Gradcu policiji, se je zatekel v mariborsko okolico in prebival nekje v Kamnici. Zaprli so ga pod sumom, da je ukradel v Mariboru neko motorno kolo. Ko je bil že par dni v zaporu, so prišli na dan tudi drugi njegovi grehi. Med drugim so ugotovili, da je odnesel iz naravoslovnega in fizikalnega kabineta mariborske drž. gimnazije več prodmetov, od katerili so jih nekaj našli v njegovem skrivališču pod nekim grmom v mestnem parku. Ker ni izključeno, da ima dr. Fohn na vesti tudi druge tatvine in ker je nekaj ukradenega blaga razprodal, poziva mariborska policija vse, ki so imeli s tem nesrečnim doktorjem kakoršnekoli kupčije, da to prijavijo ali njej, ali pa najbližnji orožniški postaji. Dva smrtna slučaja pri Slovenski Bistrici. Slovenjebistriška okolica je zadnje dni v mesecu maju močno žalovala. Dne 29. maja je umrl g. Flor. Leskovar, posestnik in občinski odb. v Spodnji Novivasi. Njegovega pogre ba se je udeležila ogromna množica sorodnikov, rojakov in prijateljev. Marsikatero oko se je porosilo, ko ga je ob odprti gomili g. monsignor dr. Anton Jerovšek proslavljal kot vzor moža, očeta in katoličana. Hiša, ki je bila do sedaj hiša veselega petja, skoro vsi sinovi in hčerke so bili nam reč več let dobri in požrtvovalni cerkveni pevci, je zagrnjena v globoko žalost. — Dne 30. maja so pa naši zvonovi zaplakali žalostno slovo g. Štefanu Hodriš, posestniku in občinskemu odborniku v Kovače vasi. Pokojni je bil vesele narave, vzoren mož in skrben gospodar. Za njim žaluje žena, trije sinovi, od katerih je eden v podčastniški šoli, in dve hčerki. — Počivajta v miru, blaga moža. dobra očeta in vrla katoličana! Žalujočima rodbinama pa izrekamo naše najiskrenejše sožalje! Žrtev jetike. V pondeljek, dne 4. t. m., je v Gomilici (Slov. Krajina) preminul 161etni Ivan Sobočan, bratranec bogoslov.-duhovnika g. Kolenca. Postal je žrtev neizprosne jetikc. Pred dvema letoma se je prehladil in od tistega časa je polagoma hiral. Od letošnje Velike noči naprej je moral prenašati silne muke. V kratkem času je izgubila hiša tri otroke, zato je njegova smrt starše in tudi sorodnike zelo potrla. Samoumor ali zlečin? Nekega dne proti koncu preteklega mesca so na- šli obešeno v Sebebovcih (Slov. Krajina) mlado ženo Jožefa Dervarič. Raznesla se je novica, da si je zaradi nekega domačega prepira sama končala življenje. Komaj pa je bila pokopana, je dobilo drž. pravdništvo ovadbo, da so mlado ženo domači zastrupili in jo potem obesili. Državno pravdništvo je odredilo ekshumacijo, ki se je dne 28. m. m. tudi izvršila. Notranje dele so poslali v Ljubljano na opazovalni oddelek, ki bi naj dognal, ali so zastrupljeni ali ne. 0 izidu opazovanja še ni nič znanega. Žalostna smrt mladega mcža. Pretekli teden je bil v Turnišču (Slovenska Krajina) pokopan 301etni Štefan Trboča, sin uglednega trgovca s poljskimi pridelki. Smrt je povzročil konj, ki ga je brcnil v trebuh in mu predrl črevesno mreno. Mladi mož je bil sicer takoj operiran, toda pomoči ni bilo več. Poškodbi je podlegel. Pozna slana. V nedeljo, dne 3. junija je v Pesniški dolini in mnogih krajih slana poškodovala pridelke na njivah. V nižjih legah je slana škodovala tudi sadju. Tako pozne slane stari ljudje ne pomnijo. Smrtna kosa pri Veliki Nedelji. Še ni usahnilo cvetje na prerani gomili Irgoličevega očeta, že zopet nam je smrt iztrgala izmed naše srede blago ženo in mater Carlovo. Zaupala se je sicer zelo spretni roki samo za blagor bolnikov živečega g. dr. Hrovata v Ormožu, a bilo je že prepozno. Odšla je po zasluženo plačilo k svojemu Stvarniku na veliko žalost njenega potrtega soproga. Kako priljubljena je bila vsepovsod, je pokazal njen pogreb iz ormoške bolnice na ormoško pokopališče, kakor je sama želela. Kljub precejšnji oddaljcnosti se je zbralo veliko število ljudi, ki so na njeni zadnji poti sočustvovali z žalujočim soprogom. Naj v miru počiva, obitelji pa naše najprisrčnejše so žalje! Častnim občanom je imenovala občina Žusem tamošnjega župnika vlč. g. Jakoba Palirja v priznanje njegovega nesebičnega delovanja in zaslug v korist občine in župnije. To je bilo sklenjeno na seji občinskega odbora Žusem dne 17. m. m., na binkoštni pondcljek pa je bila odlikovancu na slovesen način izročcna častna diploma. Nova knjiga, Ravnokar je izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru roman »Pont des artska beračica« (Odpoved nesrečne žene). Knjiga je lepa in zanimiva. Zlasti dekleta in žene, ki jo bodo čitale, gane usoda »nesrečne žene« do solz, a tudi fantje in možje je ne bodo mogli odložiti, predno je ne prečitajo. Knjigo je izdal Fr. Kolenc, ki je čitateljem »Slov. Gospodarja« dobro znan po podlistkih »Grbavec«, »Titana« in »Smrtna past«. Cena knjigi je 12 Din, dobi pa se v obeh prodajalnab Cirilove tiskarne v Mariboru (Koroška cesta 5 in Aleksandrova ulica 6). Naj ne bo nobone domače in društvene knjižnice brez te knjige. Vročlna. V Parizu so imeli te dni 29 stopinj Celzija v senci.