OB ŠTIRIDESETLETNICI GLASBENE ŠOLE ŠKOFJA LOKA Škofja Loka je po letu 1945 zaživela z novo silo v gospodarskem in kulturnem življenju. Živahen kulturni utrip se je odvijal v novo ustanovljenem kulturnem društvu, ki se je kmalu preimenovalo v SKUD Tone Šifrer. Vrstile so se gledališke predstave, nastopali so novoustanovljeni pevski zbori, instrumentalne skupine in pevci solisti. Tudi številne družbe nopolitične proslave, prireditve in jubileji niso mogli brez zanesenih recitatorskih točk, dramskih odlomkov ter pevskih in godbeni- ških skladb. Z njimi so spodbujali in razvijali pri poslušalcih patriotska čustva in navduše vali ljudi k novim delovnim dosežkom. Po membno vlogo pri glasbenem dogajanju v Škofji Loki je imela Glasbena šola. Prevzela je glasbeno vzgojo mladih Ločanov, mnogi njeni pedagogi pa so bili glavni nosilci izvedb glasbenih dogajanj. Nove, dobro izšolane glas benike je potrebovala pihalna godba pa »sim fonični« orkester. Pevsko nadarjeni in ustre zno izobraženi učenci so bili potrebni za iz vedbe kar številnih odrsko scenskih del. Šola je imela tudi nalogo oblikovati in usmerjati najtalentiranejše učence v nadaljnje glasbeno šolanje za instrumentaliste, pevce in pedago ge. V preteklih štiridesetih letih so se v šoli glasbeno osvestile in izobrazile številne gene racije mladih ljudi. Mnogi oz. večina od njih je pridobljena znanja z veseljem in navduše nostjo ter nesebično potrjevala in vračala na resnično številnih in raznovrstnih glasbenih prireditvah. S tem je šola potrjevala svojo vlogo in pomen. Njeno rast so skozi štiri desetletja spremljali vzponi in padci, kakor so spremljali družbenogospodarski razvoj Škofje Loke v celoti. Krivulja razvoja šole je bila kljub vsemu ves čas obrnjena navzgor. V nadaljevanju tega zapisa bomo skušali v grobem prikazati njen razvoj, bistvene poseb nosti posameznih obdobij in poglavitne dosež ke. Žal so pisni podatki za prva leta njenega delovanja sila skromni in pomanjkljivi. Zato bodo marsikatera dejstva, pomembna za prva leta delovanja, verjetno premalo poudarjena in opisana. Če bo tako, prosim vse, ki lahko natančneje podajo sliko prvih let življenja Glasbene šole, da nam to posredujejo ustno ali pisno. Če ne prej, bi ob naslednjem jubileju šole kazalo izdati poseben zbornik o glasbe nem življenju na območju občine Škofja Loka, in sicer za daljše časovno obdobje. Zato so točni podatki, ki osvetljujejo ta dogajanja, več kot dobrodošli. 1949-1952/53 Glasbeno šolo Škofja Loka je ustanovil Mestni ljudski odbor Škofja Loka z odločbo o ustanovitvi glasbene šole z dne 1. septembra 1949. Pobudo za ustanovitev šole je dal tedanjemu loškemu županu Ivanu Brodarju zdaj že tudi pokojni glasbenik Milko Škoberne. Tedaj je bil glasbeni pedagog v Senovem. Občina je predlog sprejela in namenila prof. Škobernetu organiziranje in vodenje nove vzgojnoizobra- ževalne ustanove. Ko bi moral prevzeti to dolžnost, se je prof. Škoberne premislil in je raje prevzel mesto dirigenta pevskega zbora Radia Ljubljana. Tako je kar on poklical svojega prijatelja, tudi glasbenega pedagoga v Senovem, Franja Zorka, da prevzame to nalogo. Občina ga je potrdila in septembra 1949 je šola že pričela z delom. V prvem šolskem letu 1949/50 se je vpisalo v šolo 84 učencev, in sicer večinoma odraslih. Največ se jih je prijavilo za klavir in harmoni ko. Pouk je bil v dveh prostorih kapucinskega samostana. Kasneje je šola za skupinski pouk in vaje orkestrov dobila še en večji prostor v stavbi na Mestnem trgu. V poročilu ob tretji obletnici pa ravnatelj Franjo Zorko navaja, da ima šola, zaradi velikega zanimanja kandida tov, dokajšnje prostorske težave. Kljub več kratnim prošnjam in intervencijam tudi po treh letih delovanja niso imeli najpotrebnej šega inventarja in učil, ki so za pouk nujno potrebna. 195 Glasbena šola Škof ja Loka ima danes prostore v Puštalskem gradu Poleg ravnatelja Zorka, ki je poučeval tudi violino in klavir, so bili med prvimi pedagogi sestri Marija Jemc in Zofija Rebolj (klavir, nauk o glasbi), Hugo Weber (flavta) Oskar Škulj (klarinet), Edvard Lipovšek (violina) in Josip Klepac (solopetje). Učitelji so odgovorno in strokovno po najboljših močeh dajali glas bena znanja svojim učencem. Posebno pozor nost so posvečali glasbeno teoretični vzgoji in posebno pri začetniškem pouku izbirali in iskali nova pota in svoje načine. V okviru šole je deloval šolski orkester, ki ga je vodil Franjo Zorko. Redni šolski nastopi so bili v dvorani SKUD Tone Šifrer na Spod njem trgu in v prostoru šole na Mestnem trgu. Na podlagi novih predpisov je bila leta 1950 izvedena reorganizacija glasbene šole. Uki njen je bil pouk ljudskih instrumentov (har monika, kitara, citre). Tako so na t. i. Državni glasbeni šoli še naprej poučevali le »klasične« instrumente z naukom o glasbi in vpisovali mlajše kandidate. Da pa bi se glasbeno izobra zili lahko tudi drugi kandidati, ne glede na starost, in se učili tudi ljudske instrumente, so leta 1950 ustanovili glasbeno šolo v okviru SKUD Tone Šifrer. Ustanovitelj in njen prvi vodja je bil tudi Franjo Zorko. Z navedeno reorganizacijo pa z uvedbo šol nine in zaradi pomanjkanja sposobnih učnih moči je število učencev nekoliko upadlo. Toda kljub temu se je šola nenehno razvijala in imela četrto leto delovanja okrog 120 učencev. Po štirih letih uspešnega vodenja šole je ravnatelj Franjo Zorko, zaradi neurejenih sta novanjskih razmer, odšel na novo delovno mesto učitelja na glasbeno šolo v Kotor. 1953/54-1960/61 Po odhodu Franja Zorka je mesto ravnatelja prevzel Edvard Lipovšek, ki je poučeval tudi violino, trobila in vodil orkester. Na novo redno nastavljena učitelja sta bila Peregrin Capuder (klavir) in kasneje Pavla Erjavec (klavir in nauk o glasbi). Krajši in daljši čas so poučevali še honorarni učitelji, in sicer Oskar Škulj (klarinet, nauk o glasbi), Hugo Weber (flavta), Janko Jocif (violina), Miloš Mlejnik (violončelo), Valentin Pire (harmoni ka, nauk o glasbi) in drugi. Število učencev se je v tem obdobju gibalo od 44 do 58. Učenci so nastopali samostojno, v manjših glasbenih skupinah in kot člani šolskega orkestra na internih in javnih pro dukcijah, na proslavah in prireditvah, na glas benih večerih. To je bilo pomembno za nadalj njo rast, oblikovanje in uveljavljanje mlade glasbene ustanove. Pet učencev je nadaljevalo šolanje na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, kar je dokaz za kakovostno in prizadevno delo učiteljev. V šolski kroniki za šolsko leto 1953/54 lahko preberemo, da »je bila na pobudo tov. ravnate lja in z odobritvijo sveta za šolstvo pri Občin skem ljudskem odboru Škofja Loka šola pre meščena v stavbo osnovne šole. Šola je posedo vala dve učilnici in pisarno, v kateri se je vršil tudi pouk violine in pihal.« Z odločbo Mestnega ljudskega odbora Škof ja Loka je bil v šolskem letu 1955/56 ustanov ljen prvi sedemčlanski šolski odbor, ki je obravnaval »razne probleme, kateri težijo šo lo«. Predsednica odbora je bila Francka Kav čič. 196 Dolgoletni ravnatelj Oskar Škulj dirigira šolskemu orke stru 1961/62-1972/73 Po upokojitvi Edvarda Lipovška je mesto ravnatelja prevzel Oskar Š k u 1 j, ki je s svojo široko glasbeno angažiranostjo in prizadev nostjo dajal pečat temu obdobju, ki je bilo izredno razgibano in plodno za delovanje glas bene šole. Povečalo se je število učencev, še posebno po združitvi obeh loških glasbenih šol v eno. Združitev je dala velik polet glasbeni vzgoji - postala je vsestranska, vključen je bil tudi pouk ljudskih instrumentov. Število učencev se je gibalo med 109 in 216. Zaradi velikega zanimanja kandidatov za glasbeno izobraževanje in zaradi krajevnih potreb sta bila ustanovljena oddelka v Selcih in na Trati, h glasbeni šoli je bil priključen oddelek na osnovni šoli v Železnikih. Šola je imela svoje prostore v bivši gostilni pri Antonu Fojkarju, ki so čedalje manj ustre zali njenemu namenu. Pogoji za delo so se izboljšali v letu 1966 s preselitvijo šole v dom Zveze borcev, kjer so ji bili dodeljeni štirje prostori. V tem času se je zelo razvila skupinska instrumentalna in vokalna dejavnost. Uspešno so delovali godalni, simfonični in harmonikar- ski orkester, pa godalni kvartet, ženski vokalni kvartet, moški oktet in pihalni orkester. V oddelku v Selcih je deloval pihalni orkester ter kvartet pihal in trobil, v Železnikih pa harmonikarski orkester in ansambel kitar. Šola je priredila vsako leto vrsto internih produkcij in samostojnih nastopov in s pro grami popestrila večino proslav, jubilejev in drugih prireditev v vsej občini. Med najpomembnejšimi prireditvami je treba omeniti izvedbe operet Janka Gregorca Melodije srca in Radovana Gobca Planinska roža, oboje v sodelovanju z loškim amaterskim gledališčem. Obe glasbeni deli, ki sta ju pri pravila Oskar Škulj kot dirigent in režiser Jože Audič, sta pri poslušalcih naleteli na izredno lep sprejem in sta imeli veliko ponovi tev. Šola je sodelovala tudi z vsemi drugimi šolami v občini ter z glasbeno šolo v Domža lah, s katero so skupaj naštudirali kantato T. Habeta Sreča umreti je za svoj narod. Šolanje na Srednji glasbeni šoli in na Peda goški akademiji - oddelek za glasbeno vzgojo je v tem času nadaljevalo kar deset učencev. Vseh teh uspehov škofjeloške glasbene šole ne bi bilo brez dobrega delovnega vzdušja na šoli, strokovnosti učnega kadra, primerne pro gramske usmerjenosti in dobre povezave med šolo ter učenci in njihovimi starši. K temu so poleg ravnatelja šole največ prispevali prof. Peregrin Capuder (klavir), Majda Gratzer (violončelo, klavir in nauk o glasbi), Jože Menart (violina, kitara in nauk o glasbi) in Dana Jarc (solopetje in nauk o glasbi) ter seveda tudi ostali učitelji. V letu 1972 se je Oskar Škulj upokojil. Za njim je bil eno leto v. d. ravnatelja Blagoje 11 i č, učitelj trobil, harmonike in nauka o glasbi. 1973/74-1976/77 Šolo je v tem obdobju vodil ravnatelj Anton Kvaternik. Število učencev je iz različnih razlogov nekoliko upadlo, vendar se je proti 197 Otroški pevski zbor z dirigentom Janezom Kuharjem koncu obdobja počasi povečalo. Tako je nji hovo število znašalo od 117 do 181. V skladu z novimi predpisi je Izvršni svet občinske skupščine Škofja Loka imenoval strokovno komisijo za ugotovitev pogojev dela v glasbeni šoli. Ta je ugotovila nekatere po manjkljivosti, ki so se nanašale na prostorsko utesnjenost šole, slabo opremljenost z učili, učnimi pripomočki in muzikalijami, na neure jeno financiranje šole in drugo. Kolektiv je nato s pomočjo občine in drugih institucij odpravil glavne ovire za nemoten potek pou ka: nakupljena so bila najnujnejša glasbila, akustični aparati, gramofonske plošče in notni material. Delovna skupnost se je samoupravno konstituirala in sprejela statut šole. Na osnovi navedenega je Skupščina občine Šk. Loka izdala v letu 1975 prečiščeno bese dilo odločbe o ustanovitvi Glasbene šole Škof ja Loka, izvršni svet pa odločbo o verifikaciji šole. Najpomembnejši dogodek tega obdobja pa je bila preselitev šole iz doma Zveze borcev v preurejene prostore Puštalskega gradu. Sve čana otvoritev je bila 19. decembra 1975. S tem so se za nekaj let bistveno izboljšali delovni pogoji šole. V šolskem letu 1976/77 se je škofjeloški glasbeni šoli priključil oddelek v Žireh. Učenci so, tako kot vseskozi, s svojimi uči telji številno in raznovrstno nastopali v ožjem in širšem okolju, snemali za RTV Ljubljana in se udeleževali srečanj glasbenih šol Gorenjske, kot nove, povezovalne oblike udejstvovanja glasbenih šol gorenjske regije. Za nadaljnje glasbeno šolanje so se odločili trije učenci. 1977/78-1980/81 Življenje in delo škofjeloške glasbene šole je v tem obdobju vodila in usmerjala ravnate ljica Marija S c h u 1 z. Z veliko prizadevnostjo in iznajdljivostjo je razgibala delovanje šole, ga bogato povezovala z okoljem in z uvedbo novih oblik dela popestrila kulturni utrip Ško fje Loke. Število učencev se je gibalo od 203 do 223. Na novo je bil ustanovljen dislocirani oddelek v Gorenji vasi, kjer so bili učenci sprejeti v pripravnico. Oddelka sta bila v Železnikih in Žireh. Do precejšnjih in kakovostnih sprememb je prišlo pri pedagoških delavcih. V redno de lovno razmerje je bilo sprejetih več novih učiteljev, strokovno zelo dobro usposobljenih. Enako je bilo tudi pri učiteljih - zunanjih sodelavcih šole. Od novih oblik delovanja šole je bila po membna uvedba male glasbene šole, katero so 198 Arcadia trio s pevko Vero Mlejnik obiskovali predšolski otroci, stari pet in šest let. Po posebnem programu in ob njihovem aktivnem sodelovanju se je pri otrocih vzbuja lo, razvijalo, poglabljalo in oblikovalo veselje in nagnjenje do glasbe. Uvedena je bila tudi pripravnica, ki je vključevala učence prvih dveh razredov osnovne šole. Ob praktičnem muziciranju so spoznavali osnove teoretičnih zakonitosti in pridobivali delovne navade za pouk instrumenta. Posebno odmevna je bila ustanovitev otro škega pevskega zbora »Cicibani«, ki ga je najprej vodila ravnateljica šole, nato pa dve leti znani slovenski skladatelj in dirigent Ja nez Kuhar. Zbor je s svojim značilnim otro škim petjem popestril številne prireditve, se udeleževal srečanj pevskih zborov in snemal za RTV Ljubljana. Kakovostno delo učiteljev ter prizadevnost učencev se je pokazala na številnih, dobro Kolektiv Glasbene šole Škofja Loka ob jubileju 199 izvedenih nastopih. V letu 1981 so se štirje učenci škofjeloške glasbene šole prvič udele žili republiškega tekmovanja učencev in štu dentov glasbe v Mariboru. Nadarjena mlada flavtistka Polona Brvar se je kot prvonagra- jenka tega tekmovanja udeležila tudi zveznega tekmovanja v Sarajevu in tudi tam dosegla prvo nagrado. S tem se je pričelo več kot uspešno udeleževanje učencev Glasbene šole Škofja Loka na tekmovanjih mladih glasbeni kov. Šolanje sta na glasbenem oddelku Pedago ške akademijue oziroma Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani nadaljevala dva učen ca. Dan 8. januar 1979 je bil za nadaljnji razvoj Glasbene šole pomemben. Z otvoritvenim kon certom v počastitev občinskega praznika so se odprla vrata obnovljene kapele Puštalskega gradu. Sicer majhen prostor s korom, a iz jemno akustičen in poslikan z dragoceno fre- DOSEŽKI UČITELJEV GLASBENE ŠOLE ŠKOFJA LOKA S SVOJIMI UČENCI NA GLASBENIH TEKMOVANJIH VRSTA TE KMOVA UČITELJ NJA Milenko Arnejšek harmonika Draga Ažman Bojan Erjavec Ivan Gorenšek Jasna Kalan Peter Kopač Uroš Lovšin Igor Maroševič flavta violina violina klavir klavir kitara trobenta Miloš Mlejnik st. violončelo Vera Mlejnik Davor Pecman Dušan Vodišek Skupaj solopetje klarinet violina 1 14 1 2 17 REPUBL.TEKM. nagrada 2. 3. 1 5 2 5 1 1 1 16 1 1 8 IV- lva- la 1 2 1 3 2 9 Pri zna nje 1 2 3 RADIJ. TEKM. ZVEZ. TEKM. MLAD. VIOL. 1. 11 1 12 nagrada nagrada 2. 3. 1. 2. 3. 2 1 2 1 1 4 11 1 MEDN. TEKM. VIOL. Fara ob Soči (I) nagrada Po- Pri- hva- zna- ŠTEV. 1 2. 3. la nje NAGRAD 1 34 1 1 1 5 1 10 1 1 2 3 1 60 PREGLED DOSEŽENIH NAGRAD, PRIZNANJ IN POHVAL UČENCEV GLASBENE ŠOLE ŠKOFJA LOKA NA GLASBENIH TEKMOVANJIH VRSTA TEKMO! ŠOLSKO LETO 1980/81 1981/82 1982/83 1983/84 1984/85 1985/86 1986/87 1987/88 1988/89 Skupaj /ANJA i. 1 3 1 4 1 3 4 17 REPUBL. TEKM. nagrada 2. 3. 1 3 3 3 1 2 3 16 1 1 2 1 1 1 1 8 Po- iva- la 1 2 1 2 2 1 9 Pri zna nje 3 3 RADIJ. TEKM. ZVEZ. TEKM. MLAD. VIOL. 1. 1 3 2 2 4 12 nagrada nagrada 2. 3. 1. 2. 3. 1 1 1 1 1 1 1 4 11 1 MEDN. TEKM. VIOL. Fara ob Soči (I) nagrada Po- Pri- hva- zna- ŠTEV. 1 2 3. la nje NAGRAD 4 1 13 6 11 3 1 8 11 3 1 60 200 SEZNAM UČENCEV GLASBENE ŠOLE ŠKOFJA LOKA, KI SO NADALJEVALI GLASBENO IZOBRAŽEVANJE NA SREDNJI (S), VIŠJI (I) IN VISOKI (II) SOLI ct Ime in priimek u-u, prehoda Predmet/šola Končna stopnja glasbene izobrazbe 1. ANTON RUP AR 2. MARIJA KOCJANČIČ 3. JANEZ PODNAR 4. JASNA KALAN 5. MILOŠ MLEJNIK 6. ALEKSANDER ZAGORŠEK 7. VLADO STANEK 8. MARIJA KREK 9. ANDREJ KRŽIŠNIK 10. ANTON POTOČNIK 11. rVAN STANEK 12. JANEZ PLANTARIČ 13. DRAGO AŽMAN 14. FRANCE ČUFAR 15. VERAŠTREKELJ 16. JANEZ JOCTF 17. JUDITAČARMAN 18. GORAZDJAN 19. VERONIKA PETERNELJ 20. POLONA BRVAR 21. POLONA DEMŠAR 22. TOMO DEMŠAR 23. MATJAŽ SLABE 24. MATEJA BERGELJ 25. JASNA JAN 26. VESNA JAN 27. PATRICIJA MIHELAČ 28. ANDREJA MOHORIČ 29. ALENKA ZAJEC 30. DARJA AŽMAN 31. BORUT BOGATAJ 32. LARISA ZURUNIČ 33. ANDREJA MARKUN 34. ALJAŽ MIHELAČ 35. JANMILJKOVTČ 36. ANDREJA PRAPROTNIK 37. UROŠRAKOVEC 38. URŠKA GROS 39. DENIS KOKALJ 40. ROKKRANJC 41. ALENKA MEZEK 42. MAJANASTRAN 43. ANAPREVC 1955 1956 1958 1960 1961 1963 1964 1966 1966 1966 1966 1969 1972 1973 1973 1974 1975 1978 1978 1982 1983 1983 1983 1984 1984 1984 1984 1984 1985 1986 1986 1986 1987 1987 1987 1987 1987 1988 1988 1988 1989 1989 1989 klar., fagot klavir klarinet klavir violončelo PA glasb. odd. klarinet teor. odd. flavta klavir trobenta violina teor. odd. solopetje solopetje PA glas. odd. teor. odd. teor. odd. PA gl.-zbor. flavta teor. odd. AG gl. ped. PAgl.odd. klavir klavir flavta flavta PAgl.odd. teor. odd. klavir flavta flavta klavir violina kitara flavta kitara flavta kitara harmonika solopetje AG gl. ped. FF muzikologija I n ii n i n u i u abs. muzikol abs. AG I 1 S abs. abs. S s s 1 s sko Giulia Quaglia, je ponudil možnost nasto pov učencem šole in vrhunskim domačim in tujim glasbenim poustvarjalcem. Z veliko vnemo in požrtvovalnostjo je ravnateljica Schulzeva organizirala v kapeli koncerte, ki so jih kasneje dopolnjevale še razstave del slovenskih likovnih umetnikov (slikarjev in kiparjev). Uspelo ji je tudi, da je za šolsko in koncertno dejavnost pridobila od Slovenske filharmonije pod ugodnimi pogoji dobro ohra njen koncertni klavir Steinway. Pod simbolič nim nazivom »Loški umetniški utripi« so pri reditve v kapeli izredno kakovostno dopolnje vale loško kulturno ponudbo. V tem obdobju je bilo v večino grajskih prostorov napeljano centralno ogrevanje, stavba z zemljiščem (razen dela, ki je še v privatni lasti) pa prenesena v družbeno last in upravljanje na Glasbeno šolo. 201 1981/82 in naprej Vodenje šole je po eno leto trajajočih ka drovskih zadregah prevzel Valentin Boga taj. Število učencev se giblje med 209 in 235 pri individualnem pouku. In katere so značil nosti tega obdobja? Večjih kadrovskih težav ni bilo oz. ni, razen v oddelku v Železnikih, kjer je večina učiteljev vozačev. Pedagoginja za flavto Draga Ažman je uvedla novo obliko dela z učenci svojega oddelka - flavtistične tabore. Njih namen je v tem, da se učenci z učenjem instrumenta izven šole pripravijo na začetek novega šol skega leta. V prijetnem okolju različnih turi stičnih krajev razvijajo tudi družabnost in medsebojno prijateljstvo. Druge oblike delovanja šole so enake kot prej, močno pa se je razmahnilo komorno muziciranje. Učenci vsako leto pripravijo skladbe za snemanje oddaj Radia Ljubljana »Iz glasbenih šol« in »Mladi koncertant«. De lovanje šole je tudi izjemno povezano z oko ljem, saj učenci pod vodstvom svojih učiteljev pripravijo vsako leto od 60 do 80 nastopov. Kapela puštalskega gradu pa še vedno nudi prostor vrhunskim glasbenikom poustvarjal- cem v okviru glasbeno-likovnih prireditev Lo ški umetniški utripi. Velike uspehe so učenci dosegli na republi ških, zveznih in drugih tekmovanjih. Od leta 1981 pa do konca preteklega šolskega leta so poleg pohval in priznanj za udeležbo na tek movanjih osvojili 60 prvih, drugih in tretjih nagrad, od tega kar 34 v disciplini flavta. To kaže na izredno prizadevnost učencev ter stro kovnost in predanost delu njihovih pedagogov. Prvič med delovanjem Glasbene šole Škofja Loka smo uvedli dan šole. Ta dan, ki je vedno v prvi polovici junija, počastimo s slavnostnim sklepnim koncertom in podelimo najprizadev- nejšim učencem pohvale in nagrade. To obdobje je tudi značilno po intenzivnem usmerjanju in vključevanju naših učencev v nadaljnje glasbeno šolanje. Od leta 1983 do 1989 se jih je vpisalo na Srednjo glasbeno in baletno šolo, Pedagoško akademijo, Akade mijo za glasbo in na muzikologijo Filozofske fakultete kar 23. Z njimi bomo v okviru glas benega izobraževanja postopoma zapolnili vse kadrovske vrzeli. Nekateri poučujejo hono rarno na šoli že sedaj. Ves čas izboljšujemo tudi prostorske pogoje vzgojnoizobraževalnega dela v Puštalskem gradu. Ker je stavba stara, jo je treba nenehno urejati in vzdrževati. Pridobili in uredili smo pet učilnic, zamenjali dotrajana okna, nabav ljali šolsko opremo in glasbila. Grad je kot celota potreben temeljite obnove, saj ga je že krepko načel zob časa. V projektivnem biroju SGP Tehnik so izdelali projektno dokumenta cijo celovite obnove gradu za potrebe Glas bene šole. Pričakujemo, da bomo z deli čimprej začeli in s tem ustvarili pogoje za še boljše vzgojnoizobraževalno delo na glasbenem po dročju. Glasbena šola je prejela naslednja družbena priznanja: 1. 5. 1985 srebrni znak sindikata in 8. 1 1988 veliko plaketo občine Škofja Loka za leto 1987. Valentin Bogataj 202