m
Sergej Kraigher in Miran Goslar na obisku v Iskri
V petek, 16. aprila dopoldne sta bila na obisku v Iskra Commerce predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher in predsedn". republiškega zbora Miran Goslar, ki sta se v skoraj tri in pol urnem razgovoru s predstavniki ISKRA Commerce, delovnih organizacij ZP in predstavniki družbeno-političnih organizacij in vodstva ZP podrobneje seznanila z ustrojem Iskre in odnosi, ki vladajo na relaciji tovarne ZP in Iskra Commerce.
\ .soka gosta je najprej pozdravil predsednik delavskega sveta Iskra Commerce Julij Novljan in po pozdravu na-
prosil glavnega direktorja Iskra Commerce Metoda Rotarja, da je podal uvodno informacijo o organizaciji in
funkciji Iskra Commerce ter o združenem podjetju Iskra, njegovih dosedanjih rezultatih in predvideni rasti v prihodnjih petih letih. Metod Rotar je nato zares izčrpno predsedniku Sergeju Kraigherju pojasnil vlogo Iskra Commerce, ki ima in bo še zlasti v naslednjem obdobju imela dovolj dela in prizadevanj, če bo hotela plasirati za predvidenih 500 milijard starih dinarjev izdelkov Iskrinih tovarn na domačem in tujih tržiščih, pri čemer naj bi izvoz v letu 1975 narasel že na 100 milijonov dolarjev.
Nadalje je glavni direktor Iskra Commerce poudaril zlasti pomembno ekspanzijo Iskre na področju telekomunikacij, kjer ima Iskra močne poslovne partnerje in odjemalce v PTT, ŽTP in JLA. Hkrati je gostoma pojasnil tudi branžno ureditev organizacije Iskra Commerce in povedal, da je Iskra Commerce V svojem desetletnem delovanju dovolj jasno izpričala opravičenost svojega obstoja kot trgovska organizacija v okviru ZP. Prav njeni dosedanji poslovni rezultati vplivajo na to, da znotraj združenega podjetja vse #olj bledi-
PREDSEDNIK TITO:
Več besed d^Savcem
P-edsednik republike Tito se je 17. aprila udeležil sestanka niškega političnega aktiva. V svojem govoru je glede bližnjega II. kongresa jugoslovanskih samoupravljavcev med drugim dejal:
»Pričakujem, da bo na kongresu precej ostrih besed in kritik, toda vaši delegati bodo lahko govorili o zelo poučnih izkušnjah. Kakor veste,« je nadaljeval pred-j sednik Tito, »bomo kmalu sprejemali amandmaje, med , katerimi je posebno važen 22. amandma, ki govori c samoupravljanju in proizvajalcih. Zato je pomembno, da o tem spregovori tudi kongres samoupravljavcev.
V naših največjih mestih, v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in drugje bi moral bolj priti do izraza delavski razred in njegov vpliv. Slišati bi bilo treba glas delavskega razreda pri ustvarjanju socialističnega duha, da bi onemogočili škodljiv vpliv razrednih sovražnikov in drugih nasprotnikov našega samoupravnega socialističnega sistema.«
Predsednik DS ISKRA COMMERCE pozdravlja predsednika skupščine SRS Sergeja Kraigherja
jo nekdanja trenja med delovnimi organizacijami ZP, kar kaže, da se vedno bolj utrjuje zaupanje delovnih organizacij ZP do Iskra Commerce.
Po vseh teh informacijah je nato predsednik skupščine Sergej Kraigher postavil nekatera tehtna in konkretna vprašanja. Zanimala ga je na primer med drugim tudi organizacija poslovnih odnosov med tovarnami ZP in Iskra Commerce, kako je z akumulacijo, ki jo posamezna organizacija združenega podjetja Iskra doseže s svojo proizvodnjo, kako s proizvodnimi programi in podobno.
Prisotni predstavniki ZP in posameznih organizacij so na postavljena vprašanja odgovarjali s tem, da je delovnim organizacijam združenega podjetja Iskra po statutarnih določilih dano na voljo, da svoje izdelke prodajajo same, ali prek trgovske organizacije Iskra Commerce kot specializirane organizacije, ki si je v državi pa tudi v svetu že razvila učinkovito prodajno in predstavniško mrežo, s katero omogoča vedno večji prodor Iskre in njenih izdelkov. Statut združenega podjetja pa delovne organizacije obvezuje , da v vseh izvoznih poslih poslujejo izključno prek Iskra Commerce. Nadalje so predstavniki Iskre seznanili predsednika skupščine s tem, da vsi poslovni odnosi med delovnimi organizacijami ZP Iskra in med Iskra Commerce temeljijo na obveznostih po medsebojnih letnih in dolgoročnih pogodbah, ki delovnim organizacijam ob upoštevanju njihovih zmogljivosti in potreb, oz. možnosti plasmana izdelkov s strani Iskra Commerce regulirajo višino proizvodnje in celotni poslovni ciklus med organizacijo in Iskra Commerce.
Predsednik republiškega zbora Miran Goslar se je nato zanimal, če je med prisotnimi kateri izmed predstavnikov organizacije, ki svoje domače prodaje ne vodi prek Iskra Commerce. Na to vprašanje je podrobneje odgovoril gostoma direktor tovarne elementov za elektroniko, ki po svoji specifičnosti domačo prodajo svojih izdelkov vodi sama. Ing. Vladimir Klavs je pri tem navedel vse razloge, ki so narekovali doslej tak-
(Dalje na 2. strani)
27. april - dan
osvobodilne
fronte
Vsak narod, če ceni svojo zgodovino, ki v tokovih časa vedno objektivno zariše dobo in ljudi, se ob jubilejih s posebnim odnosom obrača do velikih dni in dogodkov, ki s svojo zgodovinsko pomembnostjo odkrivajo čas usodnih preizkušenj pred katere so postavljeni posamezniki in narod kot celota.
Tudi naš narod je že večkrat, odkar domuje na slovenskih tleh, doživel in preživel čas, ko je moral zbrati svoje elementarne moči in kljubovati silam, ki so ogrožale njegov obstoj.
Zaradi tega tudi naš narod čemi svojo zgodovino in dejanja, s katerimi si je v odločilnih trenutkih zagotovil ohranitev svoje nacionalnosti, kulture, svobode in domovine. Taka dejanja vedno puščajo globoko sled v zavesti ljudi in naroda; ostanejo del spoznanj, ki jih ne pokrije koprena časa.
Letos mineva 30 let, odkar se je sredii vojnega požara slovenski narod z' ostalimi našimi narodi odločil za upor. Sledil je klicu komunistične partije in združil svoje moči pod zastavo Osvobodilne fronte, ki je bila osnovana 27. aprila 1941. 27. april — dan ustanovitve osvobodilne fronte Je tako vstopil v našo zgodovino, saj pomeni združitev vseh upornih, poštenih in svo-bodnomisiečih ljudi, ki so sprejeli upor in boj z jasnim ciljem, da si kljub žrtvam utrejo pot v svobodno življenje in zagotovijo pravice, ki jih Ima vsak svoboden rod. Slovenski narod je bil v tistih zgodovinskih dneh resnično združen in zato sposoben, da organizira in vodi narodno-osvobodilni boj in vzporedno razvija politično oblast na novih osnovah. V tem je tudi zgodovinska vloga Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Prav je, da se ob 30. obletnici ustanovitve OF spomnimo na to. Predvsem je prav, da se tega spominja naš mladi rod, ki stopa v življenje svoboden in prost vseh spon. Vedeti mora, da je vsak posameznik in tudi vsak narod v življenju postavljen pred usodne odločitve. Takrat mora vedeti kam mora usmeriti korak in kam svoja hotenja.

Sergej Kraigher in Miran Lansko poslovanje tovarne Goslar na obisku v Iskri elektronskih naprav
(nadalj. s 1. strani)
šen koncept lastne prodaje, vendar pa je menil, da bo prihodnost najbrže na tem področju tudi zahtevala, da se bo tovarna elementov za elektroniko vezala na prodajo svojih elementov prek Iskra Commerce.
V nadaljevanju razgovora so predstavniki Iskre seznanili predsednika skupščine SRS in predsednika republiškega zbora s tem, kako Iskra sodeluje pri pripravi družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v branži elektroindustrije Slovenije. Prav tako so ju seznanili tudi s težnjo, da bi znotraj združenega podjetja Iskra čimprej sprejeli samoupravni sporazum in z njim čimbolj poenotili in vskladili nagrajevanje zaposlenih.
Pred koncem dokaj dolgega, a plodnega in živahnega razgovora s predstavniki Iskre, se je predsednik skupščine Sergej Kraigher pomudil še ob osnutku novega statuta združenega podjetja Iskra, ki ga je dobil v pogled. Menil je,
da v tem osnutku, čeprav razvoj samoupravljanja gre v smeri decentralizacije, ni govora o vlogi, pravicah in dolžnostih proizvajalca, delovnega človeka v organizacijah združenega dela. V pogovoru o tem vprašanju pa se je potem izkazalo, da vse to zajemajo statuti delovnih organizacij ZP Iskra, medtem ko sam statut ZP precizira predvsem pristojnosti in dolžnosti na ravni delovne organizacije — združeno podjetje.
Ob obisku predsednika Sergeja Kraigherja in Mirana Goslarja so na Iskra Commerce pripravili tudi manjšo, vendar lepo urejeno priložnostno razstavo naših najnovejših proizvodnih dosežkov, katero sta si gosta z zanimanjem ogledala.
Predstavniki Iskre so se gostoma zahvalili za obisk, ki bo nedvomno zelo koristen in izrazili upanje, da bo predsednik Kraigher kljub svoji prezaposlenosti, le še kdaj prišel na razgovor o Iskri, njenem delu in načrtih za prihodnost.
V primerjavi z letom 1969 so bili glavni rezultati gospodarjenja tovarne elektronskih naprav v letu 1970 takile:
(v 000 ND)
Elementi	1969	1970	Indeks 1970/1969
Proizvodnja	31.749	33.566	105,7
Fakturirana realizacija	38.697	38.841	100,4
Porabljena sredstva	21.589	23.757	110,0
Dohodek Pogodbene in zaken.	17.108	15.084	88,2
obvez.	3.986	2.945	73,9
Osebni dohodki Ostanek dohodka	8.742	8.394	96,0
(akumul.)	4380	3.745	85,5
Povprečno štev.			
zaposlenih	390	398	102,1
V primerjavi s planom za leto 1970		pa je bila	izvršitev za
leto 1970 taka:			(v 000 ND)
	Plan 1970	Realizacij 1970	a Indeks
Proizvodnja	38.288	33.566	87,7
Fakturirana realizacija Osebni dohodki	52.643	38.841	73,8
(masa OD)	10.527	11.022	104,7
Ostanek dohodka	7.475	3.745	50,1
Število zaposlenih Povprečni OD na	405	398	98,3
zaposlenega (mesečni)	1.401,91	1.518,61	1083
Na IS. kongresu samoupravljalcev bosta razpravljala dva delegata iz Iskre
Delegati za II. kongres sa-moupravljalcev iz Iskre — njihova Imena smo objavili zadnjič, so se 14. t. m. pri generalnem direktorju vnovič sestali s predstavniki druž-beno-poli ličnih organizacij in samoupravnih organov ZP ISKRA. Pogovorili so se o nekaterih pomembnih vprašanjih v zvezi s pripravami na bližnji kongres samouprav-Ijalccv.
Nadalje so se na tem sestanku domenili, da bosta dva izmed naših delegatov na kongresu v Sarajevu razpravljala v okviru predvidenih komisij. Delegat iz Iskra Commerce Julij Novljan, bo na kongresu razpravljal o temi: »Kaj v našem gospodarskem sistemu ovira inte gracijske procese«, delegat iz tovarne avtoclektričnih izdelkov v Novi Gorici Humbert Slejko pa bo v drugi komisiji razpravljal o temi: »O problemih samoupravljanja in organizacije dela v integriranih podjetjih«.
DOPISUJTE V ISKRO!
Pred kongresom, ki se bo v Sarajevu začel 5. maja, se bodo naši delegati najbrž še sestali in tako temeljito pripravljeni odšli na kongres.
Ce ocenjujem delo organov upravljanja, zlasti delavskega sveta ZP, menim, da je bila udeležba na zasedanjih kar v redu, zdi pa se md , da je bila premajhna koordinacija in premajhna povezava med delom organov upravljanja ZP in organov upravljanja organizacij v sestavu ZP. To povezavo bi morali vsekakor v naslednji mandatni dobi vpeljati, zlasti z občasnimi sestanki s predsedniki delavskih svetov naših organizacij in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Prav tako bi bila v določenih primerih zaželjcna večja angažiranost članov DS ZP pri reševanju problemov, ki se pojavljajo na DS ZP ali pa tudi ob drugih priložnostih pri delu v združenem podjetju.
Člani DS ZP bi morali seznanjati organe upravljanja v svojih organizacijah s problematiko, ki jo obravnava
Čeprav je obseg proizvodnje, dosežen v letu 1970, najvišji odkar jih je »Tovarna elektronskih naprav« dosegla v dosedanjem obstoju, so strokovni in samoupravni organi tovarne temeljito analizirali poslovanje preteklega leta, s tem pa ugotovili glavna področja, kjer je treba poslovanje še izboljšati, da bomo uspešno izpolnjevali sicer trezno postavljeni gospodarski plan za leto 1971. Gospodarski plan za 1. 1971 predvideva proizvodnjo v vrednosti
DS ZP, prav tako pa bi bilo tudi umestno, da bi člani iz organizacij od časa do časa poročali na delavskem svetu ZP o določenih problemh posameznih organizacij, zlasti tistih, ki presegajo pomen poslovanja organizacije in bodisi posredno ali neposredno vplivajo na rezultate celotnega združenega podjetja. Na vsak način je na področju povezave med osrednimi organi upravljanja ZP in organi upravljanja v naših organizacij alt še dosti dela in odprtih vprašanj, ki jih bo treba reševati in s tem se bo tudi tembolj utrjevalo neposredno upravljanje v združenem podjetju.
Menim, da je bilo delo odbora za poslovno politiko ZP v preteklem obdobju v bistvu uspešno. Poročilo o delu odbora za poslovno politiko ZP je obravnava! tudi DS ZP Prav pa bi bilo. da
42,180.000	ND ob povprečno približno 440 zaposlenih.
Faktorji, ki so najmočneje vplivali na doseganje gospodarskega plana za leto 1970 so bili:
1. preskrba proizvodnje z materialom in nesinhrono pošiljanje materiala, zamujanje dobavnih rokov s strani dobaviteljev — vse to je zelo zavrlo izpolnjevanje proizvodnega plana.
Na tem področju moramo v naslednjem obdobju izboljšati kontakte z dobavitelji.
bi v nekaterih primerih gradivo, tako za odbor za poslovno politiko kot za DS ZP, pripravljali z večjo strokovnostjo, četudi včasih to ni lahko, zlasti zaradi časovnih terminov, kompleksnosti obravnave problemov in ne nazadnje tudi zaradi okrnjenosti strokovnih služb ZP.
Na vsak način bomo morali tako v organih upravljanja ZP kot v kolegijskem izvršilnem organu ZP dosledneje vztrajati na realizaciji sprejetih sklepov. To je tudi ena izmed pomembnih nalog vseh organov upravljanja ZP in organizacij v sestavu ZP. Z novimi splošnimi akti podjetja, ki so v pripravi, bomo skušali zaostriti tako funkcijo sankcij, s čemer naj bi samoupravljanje postalo še bolj učinkovito.
Predsednik DS ZP:
ing. Zdravko Tckavec
Ocena dela organov upravljanja ZP v pretekli mandatni dobi
zahtevati terminsko vsklaje-ne in kompletne dobave in dobavitelje vezati s pogodbami.
Na »domačem terenu« pa prispevamo k sigurnejši preskrbi z materialom z uvedbo stroge planske discipline, z izboljšanjem povezave med prodajo, proizvodnjo in nabavo ter z izboljšanjem pregleda nad zalogami materiala, kjer si veliko obetamo od nadaljnjega uvajanja strojne obdelave podatkov;
2. z zvečanjem obsega proizvodnje in prodaje v letu 1971 in naprej je vedno večji poudarek na komercialni dejavnosti tovarne. Nove komercialne prijeme zahteva tudi spremenjeni krog kup cev. V tej fazi se nant zdi koristna povezava z ISKRA Commerce za tisti del proizvodnje, ki je namenjena civilnemu trgu, oz. za artikle, ki zahtevajo široko obdelavo trga (UKV program) ali pa se prodajajo v okvire širših prodajnih projektov (telefonija).
V tem prvem letu, ki mora pokazati ekonomski interes za sodelovanje obeh partner jev — tovarne in Iskra Commerce, pričakujemo od nove oblike komercialnega delovanja predvsem uspešno tržno analizo za leto ali dve naprej, resno angažiranje na našem programu v kadrovskem smislu ter financiranje na področju dopolnilnega programa, kjer tovarna s svojimi specifičnostmi proizvajal ne organizacije ne more biti tako uspešna kot specializirana organizacija — ISKRA Commerce.
Leto 1971 je v razvoju to varne prehodno leto, ko pp spešeno osvajamo novo branžo telefonije, pri čemer v tem letu ni mogoče realno planirati	previsokega zvečanja
proizvodnje, pač pa je pp udarek v tem letu predvsem na	konsolidaciji	notranje
organizacije tovarne, na pridobitvi finančnih sredstev za bodoči zvečan obseg poslovanja in na priučitvi oz. angažiranju kadrov.
Smo torej v položaju, ko moramo v vse naštete dejavnosti vlagati znatna finančna sredstva, a proizvodnja, ki bi morala nositi ta vlaganja, šp le nastaja.
Tak položaj nam seveda narekuje izredno pozornost predvsem na področju strp škov, kjer moramo z obsežnimi akcijami — med katerimi naštevamo predvsem zniževanje stroškov nabave, pregled in zniževanje nepotrebnih režijskih OD. budžetiranjc splošnih stroškov po sektorjih in stroškovnih mestih —■ pridobiti tista finančna sredstva, ki bodo zagotovila uresničitev vseh začrtanih ciljev poslovanja, zajetih v gospodarskem in perspektivnem planu tovarne.
Pred kongresom samoupravljalcev
Tujega nočemo, svojega ne damo
Delegate Iskre, njihova imena smo objavili zadnjič, smo naprosila, naj nam odgovorijo na dve naslednji vprašanji: 1. Kaj pričakujete od II. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije in 2. Kako ocenjujete delavsko samoupravljanje v združenem podjetju Iskra.
Julij Novljan
Za današnjo številko sta nam dva izmed njih, Julij Novljan iz ISKRA Commerce in Janez Čebulj iz ZZA, na zgornji vprašanji odgovorila naslednje:
Julij Novljan: Od kongresa samoupravljalcev ne pričakujem na področju samoupravljanja nobenih revolucionarnih sprememb. Tudi za problem, ki je v naši družbi najbolj sporen in se imenuje — odgovornost, verjetno ne bomo našLi končne rešitve. O odgovornosti vodenja in samoupravljanja je bilo prelitega že veliko črnila, v glavnem pa smo ostali pri starem. Kadar poslovanje teče v redu, je to zasluga vseh, ko pa pride do težav, takrat odgovornega ni mogoče najti.
Dokler pa bomo o skupnih sredstvih odločali drugače kot o svojih, pa verjetno izboljšanja ni pričakovati. Tudi trošenje iz rok v usta aK še čez to mero predstavlja pri nas splošen problem. Življenje brez rezerv pa zadaja skupnosti in posamezniku hude glavobole. Torej so problemi, po moji presoji, tako veliki, da ni pričakovati čudežnih rešitev od tega kongresa. Opravljeno pa bi bilo že precej dela, Če bi vsaj rekli volku volk.
Janez Čebulj: Pričakujem, da bo kongres samoupravljalcev realno ocenil sedanjo stopnjo razvitosti našega samoupravljanja in ugotovil, ali je to na svoji sedanji stopnji sposobno rešiti vsaj pomembnejše konfliktne probleme ter nakazati poti nadaljnjega razvoja. Bojim pa se številnih in kompliciranih resolucij, ki so po dosedanji praksi največkrat ostale le deklaracije. če bomo s to prakso lahko prekinili, potem bo kongres več kot uspešen.
Julij Novljan: Samoupravljanje v Iskri je po mojem mnenju dobro organizirano in daje najširše možnosti za razpravljanje in odločanje o vseh problemih. Samo delo organov pa je odvisno od ljudi, ki samoupravne organe sestavljajo. Zaradi organizacije združenega podjetja Iskra pa je pri odločanju delavski svet ZP v najslabšem položaju.
Janez Čebulj: Tega, o čemer tako radi kritiziramo navzven, doma največkrat ne vidimo. Prav gotovo je vrsta objektivnih razlogov, da marsikaterega skupnega problc-ne moremo rešiti, menim pa, da so naši različni parcialni interesi še vedno, ali pa celo
čedalje bolj prevladujoči. Žal se za te parcialne interese pogostokrat preveč izkorišča delavsko samoupravljanje, premalo pa spoštujejo sklepi centralnih samoupravnih organov, ki naj bi enakopravno zastopali interese delovnih organizacij in celotnega ZP.
Janez Čebulj
Tovarna »Avtomatika« zaključuje obdobje sanacije. Rezultati naporov preteklih let, pravilna politika samoupravnih organov in volja celotnega kolektiva, so omogočili trdne t j.nelje, na katerih želi vodstvo tovarne »Avtomatika« graditi in razvijati obstoječi in znani program tovarne.
Smo proizvajalci široko-potrošnih izdelkov, zabavne elektronike, akustike in nekaterih elementov. Dolžnost kolektiva tovarne »Avtomatike« je, da po svojih najboljših močeh ta program razvija in širi ter skuša najti tisto proizvodno obliko, ki bo optimalna v danih pogojih tržne orientacije gospodarstva.
Proizvodnja nekaterih naših artiklov, je prenehala že pred časom biti obrtniška, visokoserijski način dela pa zahteva modernizacijo, tako v mehanizaciji, kot v odnosih med ljudmi; in to tako znotraj tovarne »Avtomatika«, kakor tudi med organizaci-
jami ZP Iskra, ki so naši poslovni partnerji. Pri vseh artiklih se seveda proces organizacije danes še ni začel, dane pa so vse tehn.-ebo-nomske osnove ter pripravljeni elaborati o rentabilnosti, ki čakajo samo ustreznega partnerja, s pomočjo katerega bi lahko finančno akcijo začeli. Tu smo, pripravljeni na razgovore, kot enakopraven partner, sicer nekoliko siromašen, pač pa zdrav kolektiv.
Pričeli smo v preteklem letu graditi prostore, namenjene tisti produkciji, ki je bila dolga leta nazaj pastorek. Želimo ji dati poudarek in mesto, ki ji pripada v Iskri. Končna finalizacija pomeni za Iskro vsakodnevno reklamo v pristnem kontaktu s potrošnikom. Pomeni pa tudi, da postaja Iskra potrošnik lastnih elementov, za katere smo pred leti zgradili mnoge tovarne in obrate.
Tu je še dovolj kruha za vse, ki se ne bojijo vsakodnevnih težav, za vse, ki ljubijo aktivno življenje delavca, tehnika, inženirja, ekonomista in komercialista. Na dejanskem bojnem polju proizvodnje in komerciale naj se lomijo kopja sposobnih. Na konkretnih ekonomskih akcijah naj slone povezave med tovarnami in ostalimi organizacijami združenega podjetja. Moderno življenje ne trpi odiašanja, niti prenašanja odgovornosti. Moderna produkcija zahteva skrbne akcije komerciale. Tu se tudi mi v tovarni »Avtomatika«, v vrsti ostalih tovarn združenega podjetja, v polni meri zavedamo svoje odgovornosti do programa, ki nam je zaupan, katerega želimo v polni meri v cilju in interesu Iskre izpopolniti in razviti.
Andrej Pardubsky, dipl. ing.
Samoupravljanje - osnova nadaljnjega razvoja
Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije je organizirala 19. aprila v Ljubljani zborovanje mladih samoupravljalcev Slovenije. Pred drugim kongresom jugoslovanskih samoupravljalcev so mladi samoupravljavci združili svoja stališča glede dolgoročnega razvoja republike s posebnim ozirom na samoupravljanje kot ene izmed najpomembnejših komponent nadaljnjega razvoja naše družbe.
Predsednik CK ZKS Slovenije France Popit je v govoru o nekaterih aktualnih družbeno-političnih in ekonomskih vprašanj poudaril, da razprave o nadaljnjih poteh jugoslovanske socialistične samoupravne skupnosti in široke priprave na II. kongres samoupravljavcev vodijo k istemu cilju — zagotoviti delovnemu človeku takšen položaj v celotnem političnem in ekonomskem sistemu, v katerem bo lahko suvereno odločal o pogojih svojega dela.
............nuni........................................................................umnim..............im................................Mmimmiiutnimimmimii
Osnutek ustavnih amandmajev je v razpravi
Dne 29. marca 1971 je zbor narodov Zvezne skupščine sprejel osnutek,ustavnih amandmajev. Na podlagi tega sklepa so bili osnutki ustavnih amandmajev dani v javno razpravo. Po zaključku seje zborov narodov bo ta razprava trajala do 15. maja 1971. Mnenja in predlogi iz javne razprave o osnutkih ustavnih amandmajev XX. do XL. naj se pošljejo do 15. maja skupni komisiji vseh zborov Zvezne skupščine za ustavna vprašanja. Sedaj se je začela javna razprava o enem izmed zelo pomembnih dokumentov za naš nadaljnji družbenopolitični razvoj. Naše glasilo bo v nekaj nadaljevanjih na kratko povzelo vsebino posameznih amandmajev zato, da se tudi naši delovni ljudje seznanijo z njihovo vsebino in tudi, da se bodo lahko aktivno vključili v razpravo.
Že ustava iz leta 1963 je Poudarila načelo, da so republike osnovni nosilci držav-•uh funkcij, razen pravic in dolžnosti, ki so z ustavo prenesene na federacijo. Na tej Podlagi se je od leta 1963 razvijala samostojnost ropub-“k zlasti v političnih odnosih. Toda vrsta določb normativ-neEa dela ustave je prepreče-'ala razvoj samostojnosti in
državnosti republik, zlasti na področju ekonomskih odnosov in zakonodaje. Zaradi tega je bilo nujno omogočiti bistveno razširitev državnih političnih in ekonomskih tet samoupravnih funkcij republik in avtonomnih pokrajin v okviru njihove avtonomnosti, prav tako pa tudi njihovo osamosvajanje zlasti pri določanju in uresničevanju poli-
tike lastnega ekonomskega razvoja. V zvezi s tem je bilo potrebno, kot je rečeno v uvodu, zaradi popolnejšega uresničevanja enakopravnosti narodov in narodnosti ter krepitve vloge funkcij in odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin, ne le spremeniti nekatere določbe ustave o ekonomskih in političnih funkcijah federacije in republik ter o odnosih med organi federacije, republik in pokrajin, temveč je bilo potrebno izpeljati tudi ustrezne spremembe v zvezi z nadaljnjim razvojem družbeno-ekonom-skih odnosov z namenom krepitve družbenega položaja in vloge delavskega razreda in delovnega človeka. To daje nove elemente jugoslovanskemu federalizmu, v katerem se vrsta odnosov ne izraža
samo in predvsem prek državnih subjektov, t. j. prek organov federacije oziroma republik in pokrajin, temveč se izraža na samoupravni podlagi in prek aktivnosti samoupravnih subjektov.
Novi odnosi med federacijo, republikami in avtonomnima pokrajinama se izražajo v tem, da sc zagotavlja enakopravna udeležba in da se krepi odgovornost republik in avtonomnih pokrajin pri uresničevanju pravic in dolžnosti federacije prek zveznih organov. Republike in avtonomni pokrajini neposredno sodelujejo pri formiranju organov federacije ter pri določanju in izvajanju politike federacije. Ustava SFRJ dobiva značaj dogovora med republikami in avtonomnima pokrajinama, akti organov federacije, s katerimi se določajo osnove družbenega plana Jugoslavije ali določa politika in sprejemajo ukrepi s katerimi se bistveno vpliva na ekonomski položaj in medsebojne odnose republik, avtonomnih pokrajin na pod-
ročju ekonomskih odnosov, pa se izdajajo na podlagi usklajenih stališč z republikami in pokrajinama, s čimer se vzpostavlja soodgovornost republik in avtonomnih pokrajin pri opravljanju ustreznih pravic in dolžnosti federacije na teh področjih.
S predloženimi ustavnimi amandmaji se razširja in krepi vloga republik in avtonomnih pokrajin tudi na področju mednarodnih odnosov. Poleg udeležbe in odgovornosti republik pri določanju in izvajanju politike na tem področju se določa pravica republik in avtonomnih pokrajin, da dajejo soglasje za mednarodne pogodbe, ki zahtevajo izdajo novih ali pa spremembo obstoječih republiških in pokrajinskih zakonov ali iz katerih izhajajo obveznosti ene ali več republik. Predloženi ustavni amandmaji prav tako natančneje določajo vlogo republik in avtonomnih pokrajin, občin in delovnih organizacij na področju narodne obrambe.
(Se nadaljuje)
Poslovanje ZZAv letu 1970
Prodajo storitev in izdelkov ZZA smo v letu 1970 povečali za 44,6% in presegli planirano vrednost prodaje za
13,5	%.
Celotni dohodek smo povečali v primerjavi s planom za 34,4% in je dosegel približno 100 milijonov din.
Za dosego celotnega dohodka smo porabili 65,4 % sredstev celotnega dohodka, kar je za 7 % več od plana.
Doseženi dohodek cca. 35 milijonov din je za 1,7 % večji od dohodka v letu 1969 in za 113% večji od planiranega. V primerjavi z letom 1969, ko se je dohodek povečal za 16,5 % oziroma za 19 %, je povečanje v letu 1970 minimalno glede na močno po' večanje vrednostnega obsega dela, izraženega v celotnem dohodku.
Doseženi dohodek se je na podlagi instrumentov gospodarskega plana in določil pravilnika o delitvi dohodka razdelili v % napram planu takole:
1. Pogodbene
obveznosti	117,0%
delovno mesto pravilno zasedeno ali ne.
Ne glede na vse to pa kvalifikacijska struktura zaposlenih ni povsem prilagojena zahtevnosti dela, ki je bistvo Zavodovega poslovanja, t. j. raziskave in razvojno delo. Pomanjkanje sodelavcev z visoko izobrazbo bomo v nekaj letih le deloma lahko pokrili s sedanjimi štipendisti. Precej več pa bi morali storiti za dopolnilno izobraževanje zaposlenih, kjer doslej nimamo zadovoljivih uspehov.
Tudi pri izrabi delovnega časa moramo spregovoriti nekaj besed. Primerjava fonda delovnega časa s planiranim oziroma doseženim se ujema z gibanjem števila zaposlenih. Vendar pa smo razpoložljivi delovni čas izkoristili slabše kot v letu 1969. Ne moremo mimo dejstva, da je odpadlo na enega povprečno zaposlenega
v letu 1968 1.148 izdelavnih ur v letu 1969 1.118 izdelavnih ur in v letu 1970 samo še 1.088 izdelavnih ur
ANA KRIŽAJ je v »Elektromehaniki« zaposlena od leta 1963. Čeprav je slepa, zavzeto dela na sestavljanju mostička za letvo ploščatega releja. Z delom je zadovoljna, težave pa ima i tem, ker je vezana na prevoz na daljšo relacijo
Proizvodnja
» Elektromehanike « v marcu
2.	Zakonske
obveznosti	87,8	%
3.	Osebni dohodki	103,3 %
4.	Skladi	148,9	%
4.	a) obvezni rezervni sklad	138,7%
poslovni	sklad	130,0 %
c) sklad skupne
porabe	125,0	%
Iz navedenih podatkov je mogoče nedvoumno sklepati o skrbnem razpolaganju z doseženim dohodkom, saj se je namenil znatno večji del za sklade, kot je bilo planirano.
Vprašanje kadrov nam daje v preteklem letu naslednjo sliko:
Redno je bilo zaposlenih povprečno 793 sodelavcev in to:
534 izdelavnih delavcev in
259 režijskih delavcev.
V celoti smo torej komaj dosegli število sodelavcev, ki jih je predvidel že plan za leto 1969, pri tem pa je razmerje med režijskimi in iz-delavnimi delavci zelo neugodno, saj imamo na 2 iz-delavna zaposlenega po 1 režijca. K temu v precejšnji meri prispeva izredna razdrobljenost enot oziroma oddelkov s primernim številom vodstvenega in administrativnega kadra, o čemer bi morali temeljito razmisliti!
Kvalifikacijska struktura zaposlenih še vedno ne ustreza zahtevanim kvalifikacijam, čeprav smo z razpisi večkrat vabili strokovnjake, da se vključijo v delo na zavodu, nanje ni bilo pravega odziva in pri izmenjavi kadrov smo pridobili večinoma nižje kvalificirane delavce.
Podatek, da le 73 % delovnih mest, za katera je zahtevana visoka ali višja izobrazba zasedajo delavci z ustrezno formalno kvalifikacijo, vsekakor ni razveseljiv. Res je sicer, da formalna kvalifikacija ne more biti edini kriterij za presojo ali je neko
medtem, ko je plan za leto 1970 predvideval 1143 izdelavnih ur na zaposlenega. Ce pa upoštevamo samo izdelavne delavce, bi morali ti po planu doseči 1647 izdelavnih ur, dejansko pa so jih 1.616. Podatkov za prejšnja leta žal nimamo. Ponovno je treba poudariti, da so izdelavne ure v bistvu zavodov »prodajni artikel« in da pomeni manj opravljenih izdelavnih ur pri enakem oziroma celo večjem številu zaposlenih slabše in dražje poslovanje ter manjšo produktivnost.
Režijske ure so porasle za 10 %, kar je veliko več kot
(Dalje na 6. strani)
Proizvodnja iz meseca v mesec narašča. To je bilo sicer upoštevano v planu, toda realizacija je plan občutno prekoračila. V marcu je mesečni načrt presežen za skoraj 21 % oziroma za 7354.984 din. Poprečna dnevna proizvodnja je zopet višja kot v februarju in sicer za skoraj 2 %. Poprečna dnevna proizvodnja v prvih treh mesecih je glede na tako močno prekoračevanje plana visoka in za 44% višja kot v istem obdobju lani.
Pregled izpolnjevanja mesečnega plana za obrate je naslednji:
Nada
Papež
Vse, ki smo te poznali, je pretresla vest, da si tako nenadoma zapustila svoje mesto med nami. Ožji krog znancev je vedel, da si krhka in da tvoje zdravje ni tako trdno, kot je kazal videz, zato je bilo presenečenje cb tej tragični vesti še večje in udarec toliko bolj boleč.
Draga Nada, začela si pri nas .kot vajenka in spoznala poleg prijetnih tudi neprijetne strani življenja. Prav ko si pričela urejati tvoje in življenje tvoje družinice si obnemogla. Od leta 1964, ko si se redno zaposlila pri nas, se je krog tvojih prijateljev močno povečal, zato
pa je izguba, ki nas je s tvojo prerano smrtjo prizadela, toliko večja. Ostala nam boš zgled in spominjali se te bomo kot vzorne tovarišice in prijateljice.
Prijatelji in sodelavci iz Iskrine tovarne »NAPRAVE«
Ljubljana
PROIZVODNJA V MARCU
DE	Izvrš. «/
Rotacijski stroji	136,8
Kinoakustika	156,8
Produkcija	182,4
EMI	143,9
števci	110,2
Stikala	122,8
Telefonija	115,2
Mehanizmi	131,4
Merilne naprave	853
Skupaj	120,9
DE »Rotacijski stroji« je
plan občutno presegla po vrednosti predvsem na račun čiščenja zalog, po asortiinanu pa so ostali precej pod planom. DE »Klinoakustika« je plan močno presegla predvsem zaradi realizacije plana za scanatron in pa zaradi proizvodnje zvočnih omaric in ojačevalnih naprav. Pri asortimanu pa so ostali pod planom zaradi nerešenih problemov pri vložku za ventil. DE »števci« je plan presegla za 10% zaradi presežka plana pri enofaznih in trifaznih števcih. Plan stikalnih ur so izpolnili tudi po asortimanu, dočim so imeli pri sinhronem motorju izpad zaradi neustrezne kvalitete ležajev, kar jim je povzročilo tudi neizpolnitev plana po asortimanu. DE »Stikala« so plan presegla za približno 23%, kar je posledica zmanjševanja zalog. Po asortimanu pa so plan dosegli z 89 % z i-radi izpada FID stikal. DE »ATN« je plan po vrednosti presegla, po asortimanu pa so ostali pod planom zaradi manjkajočih kondenzatorjev. DE »Mehanizmi« je plan močno presegla. Vse postavke so po vrednosti presegli razen pri tokovni varovalki, kjer niso imeli materiala in tudi premalo'ljudi. Po asortimanu se jim zelo razlikuje plan električnih ur od zahtev IC. DE »Merilne naprave« sa
angažirane predvsem v interni realizaciji. Pri eksterni proizvodnji pa niso imeli števcev za telefonske naprave, zato niso dosegli plana.
TRIMESEČNA PROIZVODNJA
DE	Izvrš. '/(
Rotacijski stroji	121,6
Kinoakustika	166,1
Produkcija	201,2
EMI	136,0
Števci	104,9
Stikala	133,3
Telefonija	111,4
Mehanizmi	1183
Merilne naprave	97,7
Skupaj	117,6
Največ sta v	kumulativi
presegla plan obrata »Stika-	
la« in EMI. To	je predvsem
zaradi čiščenja zalog iz lan-	
skega leta. Pod planom pa so	
zopet »Merilne	naprave«,
predvsem zaradi	nizke reali-
zacije v marcu.	
PRIMERJAVA	TRI.MESF.Č-
NE PROIZVODNJE	
(1970-1971)	
DE	Izvrš. Vi
Rotacijski stroji	190,7
Kinoakustika	90,7
Produkcija	63,0
EMI	131,8
Števci	135,8
Stika'a	160,4
Telefonija	139,6
Mehanizmi	192,2
Menine naprave	77,4
Gred terna	109,0
Vzdrževanje	102,4
Drure stox'ltve	1113
Skupaj	139,0
Primerjava je delana na podlagi stalnih planskih cen, kar pa glede na zastarelost cen oziroma na sprembmbo asortimana proizvodnje, ne daje prave slike, odnosno ne kaže več pravega fizičnega povečanja proizvodnje
r ^	»Elektromotorji« Železniki
Od zadrug® do podjetja
Slovesna otvoritev novega obrata — 27. aprila
»ELEKTROMOTORJI« ŽELEZNIKI — čedalje večja proizvodnja zahteva tudi več delavk, ki pa jih v Selški dolini že primanjkuje. Po zadnjih vesteh bodo ta problem rešili z »uvozom« iz celjskega področja.
OB 25-LETNICI KOVINARSTVA SELŠKE DOLINE
Dne 27. aprila 1946 je bila v Železnikih ustanovna skupščina produktivne zadruge kovinarjev imenovane NIKO. Ustanovno listino je podpisalo 15 zadružnikov, ki so sprejeli pravila, izvolili upravni in nadzorni odbor ter izbrali Nika Žumra za predsednika. V proizvodnem programu so se odločili za pisarniški pribor.
Ta ustanovitev je vzeta kot začetek kovinarstva v Selški dolini, ki zato letos slavi četrt stoletja obstoja. To kovinarstvo je nekako nadaljevanje železarstva, v katerem imajo Železniki že večstoletno tradicijo, ki sega prav v konec srednjega veka. Ko je leta 1909 ugasnil zadnji ogenj v vigenjcu, je bilo konec nekdaj tako razvite in slove-
VpBiv stroškov na uspeh posSovartja in na osebne dohodke
Nedvomno je osnovni cilj vsakega podjetja oz. tovarne doseči čim večji ostanek dohodka. Vodstva podjetij si stalno belijo glave, kako organizirati podjetje in poslovni proces, da si s tem zagotove osnovne pogoje optimalnega gospodarjenja.
Stroški imajo pri tem odločilen pomen, saj so glavna odbitna postavka od celotnega ustvarjenega dohodka. Od višine stroškov je odvisno kolikšen je ostanek dohodka in posredno tudi višine oseb-
nega dohodka vsakega posameznega delavca.
Na višino stroškov vplivajo notranji faktorji v podjetju in zunanji faktorji. Med notranje pogoje bi lahko šteli: gospodarjenje s sredstvi, organizacije deia in poslovanja, primerna izbira proizvodnega programa ter učinkovitost dela strokovnih služb in neposrednih proizvajalcev. Zunanji faktorji so predvsem: cene, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje, položaj stroke na trgu, instrumenti
ISKRA —
center za avtomatsko obdelavo podatkov LJUBLJANA
razpisuje
prosta delovna mesta za:
1.	2 ORGANIZATORJA sistemske avtomatske obdelave podatkov
2.	2 OPERATERJA na luknjačih in verificirkah POGOJI:
pocl L: VS šolska izobrazba ekonomske ali strojne smeri, znanje vsaj enega svetovnega jezika in nekajletno prakso v proizvodnji.
Zaželene so konkretne izkušnje v zvezi s sodobnimi metodami krmiljenja in obračuna proizvodnje.
NUDIMO:
—	samostojno kreativno delo na sistemskih rešitvah integrirane obdelave poslovnih podatkov;
—	strokovno izpopolnjevanje za aplikativne rešitve na računalniškem sistemu CDC 6400 izredne zmogljivosti;
—	ugodne finančne pogoje;
pod 2.: dokončana osemletka in vsaj eno do dve leti prakse na luknjačih in verificirkah.
Vse kandidate prosimo, da pošljejo svoje ponudbe na naslov:
ISKRA — CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV 61001 LJUBLJANA, Trg prekomorskih brigad 2/1.
sekundarne delitve dohodka (obresti, davek ipd.) in položaj podjetja na trgu (npr. monopolni). Tržišče ne priznava vedno vseh stroškov, ki so bili vloženi v določen izdelek, ali drugače povedano tržne cene niso skladne z družbeno potrebnim delom. Trg priznava le cene (stroške) poprečnih proizvajalcev in ne najvišjih. To pomeni, da bo moralo podjetje z visokimi vloženimi stroški v svoje izdelke, prodajati pod lastno ceno in bo tako poslovalo z izgubo. Zato je namreč odločilnega pomena za podjetje, proizvajati z najnižjimi stroški.
Stroški so v splošnem produkt cen in količin vseh materialov in uslug določenega izdelka oz. celotne proizvodnje; kar pomeni, da je višina stroškov odvisna od cen in količin vseh elementov poslovnega procesa (delovna sredstva, delovna sila, predmeti dela). Pravilno vskla-jeni elementi poslovnega procesa omogočajo, pri določeni velikosti podjetja in proizvodnega programa, doseganje minimalnih stroškov. Prav tu je eno izmed osnovnih težišč, ki vpliva na uspeh podjetja in prav temu mora vodstvo podjetja stalno posvečati pozornost in elemente racionalno vsklajevati. Naloga ni vedno lahka, saj nastajajo primeri, ko posamezni elementi (obrati, stroji, delovna mesta idr.) niso polno zaposleni, oz. kapacitete niso racionalno izkoriščene. Vzroki so zato zelo različni, predvsem prodajne možnosti, kot
(Dalje na 7. strani)
če železarske obrti. Mnoge je ta kriza pognala s trebuhom za kruhom, v Železnikih pa je zavladala revščina.
Po osvoboditvi razmere niso bile nič boljše. Železnikarjem so ponujali delo na Jesenicah, v Kranju, Škofji Loki in drugod. Toda ljudje so hoteli ostati doma in znova obuditi železarsko tradicijo. Sprejeli so pobudo Nika Žumra, ki je imel manjši kovaški in ključavničarski obrat ter se mu pridružili.
Ponovno obdobje je nudilo malo možnosti za hitrejšo krepitev materialne osnove. Prizadevanje zadružnikov s prostovoljnim delom in nenehnimi vlaganji pa je zadrugo tako razvilo, da se je leta 1954 preimenovala v tovarno kovinskih in elektromehanskih izdelkov, obdržala pa ime NIKO. Tudi tradicija delavca — kovinarja je hitro prerasla začetno obrtniško dejavnost in osvojila nove metode sodobne tehnologije.
NOVA TOVARNA
Ker so prostori stare delavnice in kasneje preurejenega hleva postali pretesni, so leta 1958 zgradili novo tovarniško poslopje. Proizvodni program, v katerem so bili najprej risalni žebljički in sponke, je bil postopoma dopolnjen z drugimi pisarniškimi pripomočki (luknjači, šestila, mehanizmi za registra-torje), analitskimi tehtnicami, laboratorijskimi napravami (centrifuge, mešalniki) ter magnetnimi vžigalniki in elektromotorčki.
V novo tovarniško poslopje so preselili obrat za fino in elektromehaniko, v starih prostorih pa je ostala proizvodnja pisarniških potrebščin. Iz obsežnega programa so izločili tehtnice in to dejavnost razvili v novo samostojno podjetje TEHTNICA, šestila pa je prevzelo podjetje KLADIVAR v Žireh. V novem obratu so se vse bolj usmerjali v velikoserijsko proizvodnjo elektromotorč-kov.
PRIPOJITEV K ISKRI
Leta 1962 se je NIKO pripojil k ISKRI in spremenil naziv v Iskra-tovarna elektromotorjev, Železniki. Leto dni kasneje se je stari obrat za pisarniške' pripomočke odcepil od ISKRE in pričel poslovati kot samostojno podjetje pod imenom NIKO. Tako so iz prvotne produktivne zadruge s 15 člani v Železnikih zrasla tri podjetja, ki danes zaposlujejo okoli 1000 ljudi (Iskra 650).
ISKRA — TOVARNA
ELEKTROMOTORJEV
ŽELEZNIKI
Najvažnejši izdelek ISKRE so elektromotorji. Tisto leto.
ko se je NIKO priključil ISKRI, so jih izdelali 214.000, kar je po vrednosti predstavljalo polovico celotne proizvodnje. Že dve leti kasneje se je delež teh izdelkov povišal na 91 odstotkov, njihovo tc-vilo pa na 463.000. Zaradi velikih naročil kupca iz ZDA so naslednje leto izdelali kar
768.000	elektromotorjev. Zatem je nastopila dveletna kriza zaradi preklica naročil; količina izdelkov se je zmanjšala na 571.000. Položaj se je znova popravil leta 1968, naslednje leto pa so prvič izdelali več kot milijon elektromotorjev. Lani se je ta številka povečala le za 5 odstotkov.
Zelo naglo se v zadnjem času povečuje proizvodnja gospodinjskih aparatov. Na to je precej vplivala omenjena kriza, v kateri se je utrdilo spoznanje, da je za finančni položaj podjetja precej bolj ugodno in zanesljivo, če pospešuje proizvodnjo končnih izdelkov. V NIKU so sicer že izdelovali loščilnike, sesalnike, mešalnike, kalorifer-je in ventilatorje, vendar so to kmalu prepustili prilepske-mu MIKRONU, zato v letih 1964 in 1965 gospodinjskih aparatov niso izdelovali. Znova so se jih lotili naslednje leto, ko so izdelali prvih 890 električnih nožev. Tem so se nato pridružili kavni mlinčki, mešalniki, aparati za sušenje las, mesoreznice in ventilatorji. Vse to so izdelovali v kooperaciji z italijansko firmo GIRMI. Lani je stekla kooperacija z zahod-nonemško firmo BRAUN, letos pa z angleško firma HOOVVER. Lani so izdelali že
237.000	gospodinjskih aparatov, od teh devet desetin v kooperaciji s firmo GIRMI. Delež gospodinjskih aparatov v celotni proizvodnji se je lani povzpel na 41 odstotkov. Pomembnejši izdelek so še sirene, ki jih izdelujejo že več kot deset let. Do konca leta 1966 so jih prodajali le doma, odtlej pa skoraj vse izvozijo v ZDA. Lani so jih izdelali 52.000, kar je po vrednosti 5 odstotkov celotne proizvodnje.
27. APRILA — SLOVESNA
OTVORITEV NOVEGA
OBRATA
Ker so ob tako naglem povečanju obsega proizvodnje stari prostori postali pretesni, so predlanskim začeli graditi novo tovarniško poslopje v podaljšku sedanjega s površino 3000 kvadratnih metrov. Namenjeno je proizvodnji elektromotorčkov in nekaterih sestavnih delov, montaža gospodinjskih aparatov pa bo ostala v starih prostorih. Novi obrat, v katerem je delo v glavnem že steklo, bodo slovesno odprli 27. aprila, na dan petindvajsete obletnice kovinarstva.
P^oizvodsija v marcu 1971
šif- ra	ORGANIZACIJA	IZPOLNITEV v 000 din			ODNOSI v		%
		I,—III. 1970	te-1 »—4 »—* te-< G" IS te-*	03 C >o d) . (O (U s	Odnos do plana	Odnos do pl. trim.	rn rt
i	2	3	4	5	6	7	• 8
30	ELEKTROMEHANIKA	79.471	104.944	38.284	118,5	115,6	132,1
40	ELEMENTI	45.716	34.261	12.865	88,7	84,7	74,9
50	AVTOMATIKA	24.277	26.839	11.119	105,0	84,6	110,6
59	SPREJEMNIKI	13.266	21.667	7.497	100,2	108,5	1633
60	APARATI	22.249	33.645	12.540	110,1	99,0	151,2
70	AVTOELEKTRIKA	46.053	52.516	16.316	88,0	107,3	114,0
71	ELEKTROMOTORJI	10.776	14.405	4.874	85,2	97,4	133,7
72	NAPRAVE	5.184	7.402	2.926	111,9	103,4	142,8
73	ELEKTRONIKA	4.430	3.279	1.118	62,7	85,6	74,0
74	KONDENZATORJI	15.861	19.030	7.447	100,4	933	120,0
75	INSTRUMENTI	7.837	8.826	3.224	85,1	94,8	112,6
76	POLPREVODNIKI	5.085	4.947	1.767	52,4	52,7	97,3
77	USMERNIKI	4.565	6.422	2.341	106,4	973	140,7
97	ORODJARNA	1.817	1.848	717	1133	973	101.7
	SKUPAJ TOVARNE	286.587	340.031	123.035	100,6	1003	118,6
11	ZZA	22.639	15.422	6.257	104,3	93,5	68,1
20	COMMERCE — proiz. dej.	5.873	11.037	4.164	109,2	103.4	187,9
20	COMMERCE — inženir.	32.948	42.833	16.989	104,8	94,4	130,0
98	C AOP	488	680	250	100,0	90,7	139,3
	SKUPAJ ORGAN.	61.948	69.972	27.660	105,3	95,5	113,0
ZDRUŽENO PODJETJE		348.535	410.003	150.695	101.4	99.4	117,6
Poslovanje ZZA za leto 1970
(Nadaljevanje s 4. strani)
bi lahko pričakovali. Zanimivo pri tem je. da so naj slabši rezultat dosegli v delavnicah, ki so dosegle le 1.278: izdelav-nih ur na zaposlenega. Imajo pa skoraj 1/4 vseh razpoložljivih ur evidentiranih kot režijskih. Razloge za to bi lahko ugotovili le s posebno analizo. Domnevamo pa, da je v delavnicah več zastojev zaradi vzdrževanja že dotrajane opreme.
Ne moremo tudi mimo nedokončanih nalog, saj so sc v letu 1970 zaradi njih vezave sredstev stalno povečevale in to za 15%, kar je istočasno tudi rekord vezave nedokončanih nalog v zadnjih štirih letih.
Poudariti moramo tudi tole:
V	poslovnem procesu so obratovalna sredstva oziroma bolje zadostna količina obratovalnih sredstev tisti faktor, od katerega je v precejšnji meri odvisna uspešnost ali neuspešnost poslovanja.
Medt. m, ko smo obseg poslovanja, merjen z doseženim celotnim dohodkom, povečali za 27,6%, smo za to poslovanje uporabili za 22,8 % več obratovalnih sredstev.
Pri tem se je delež lastnih virov sredstev povečal za 18 %, delež drugih virov pa za
26,5	%. Povečano vezavo obratovalni]! sredstev smo torej krili pretežno iz tujih virov (predvsem dolgoročna in kratkoročna posojila).
V	delež lastnih sredstev so pri tem všteta tudi posojila iz drugih skladov (rezervni sklad, znanstveni sklad.
sklad skupne porabe) ter denarna sredstva osnovnih sredstev. Ta sredstva, ki predstavljajo skoraj polovico lastnih virov obratovalnih sredstev, smo bili odtegnili njihovemu prvotnemu namenu, da smo vsaj deloma lahko krili povečane potrebe po obratovalnih sredstvih. To pa pomeni, da nismo mogli obnavljati dotrajanih osnovnih sredstev, finansirati raziskovalnih nalog ter širiti stanovanjskega sklada v tolikšnem obsegu, kot bi sicer to lahko storili. Poslovni sklad, v katerega vsako teto vlagamo precejšnja sredstva pa moramo istočasno uporabljati za kritje izgub pri prodaji nekurant-nega materiala in odpisu neuspelih nalog. Vsa ta dejstva nam nazorno prikazujejo problem naše likvidnosti.
Pred kratkim se je poslovil Andrej Penček zaposlen v GPP obrata ATN v kranjski tovarni. Lepa darila ga bodo prav gotovo še dolgo spominjala na sodelavce, prijatelje in znance, ki so mu ob slovesu zaželeli čimveč zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
*♦
*♦
♦♦
♦♦
♦♦
KRATKE VESTI
FLUIDIKS TEHNIKA
Na simpoziju o najnovejših napravah za mazanje na Bledu so razpravljali o sistemu, ki je pomembna novost na tem področju. Gre anmreč za fluidski sistem ki sicer ni povsem nov, ker ga že uporabljajo v ZDA in SSSR; za druge dežele pa je noviteta, ki jo bo potrebno šele uvesti.
Pod fluidiksom je treba razumeti tehniko vseh krogov upravljanja in vodenja, pri katerih se vgradijo stični elementi, ki delujejo na bazi dinamičnega kroženja. Ti elementi lahko rešujejo naloge vodenja in upravljanja tako, da sprejemajo tehnične informacije, jih spreminjajo, seštevajo in pošiljajo dalje. Fluidiksi omogočajo več načinov vezave, ki so jih sicer realizirali na elektronski način. Pri fuidiksih je bistveno to, da se proces upravljanja izvaja s pomočjo upravljanja določenega tokovnega medija, ponavadi zraka, v tako imenovanih »fhiidiks-elementih«. Ti elementi tvorijo temelj nove tehnologije, ki se hitro razvija in prekašajo konvencionalno elektroniko v pogledu zanesljivosti in enostavnosti.
♦♦
♦♦
Uporabnostno področje so pogoni, v katerih so do-sedaj zaradi lahko vnetljivih in eksplozivnih plinov ter tekočih ali trdnih goriv morali uporabiti električne po-strojbe. Drugo pomembno področje je strojegradnja.
Dosedaj uporabljana pnevmatična upravljanja z normalnimi pritiski bodo zamenjali s fluidiks-elementi, ki so po velikosti manjši in porabijo manj komprimira-nega zraka, medtem ko bodo ohranili pnevmatične delovne elemente.	Mi-
TRI MILIJONE IDEJ
V ZDA so leta 1967 prijavili okrog 64.000 izumov, Jugoslavija pa je imela v istem letu 881 izumov. Čeprav so ZDA po številu prebivalstva približno desetkrat večje od Jugoslavije, je ogromna prednost ZDA več kot očitna. Seveda pa se v ZDA ne opirajo samo na znanstvene inštitute, raziskovalne organizacije v podjetjih, posamezne raziskovalce, izumitelje, novatorje in racionali-zatorje, marveč načrtno razvijajo tudi zelo množične izumiteljske pobude. V ZDA imajo že dolgo posebno organizacijo NASH. ki bi ji po naše lahko rekli nacionalno združenje za sugestivne ideje. Samo v letu 1968 je ta organizacija dobila približno tri milijone idej in pobud, ki jih je dalo okrog 700.000 ljudi. In če smo že pri ZDA, naj. še omenimo, da so v tej deželi že leta 1790 osnovali prvi patentni urad, leta 1910 pa so v ZDA že zabeležili milijon potentiranih izumov. Vsekakor številke, nad katerimi bi se lahko tudi pri nas resneje zamislili.
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, Kotnikova 6
sprejme
v redno delovno razmerje več novih sodelavcev na naslednja delovna mesta:
DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA
za sestavljanje in sklepanje pogodb v zunanji in notranji trgovini
—	aktivno znanje angleškega, nemškega ali francoskega jezika
—	zaželena praksa
—	odslužen vojaški rok
KADROVIKA
za dela na področju kadrovanja
—	končana filozofska fakulteta — smer industrijska psihologija ali višja šola za organizacijo dela
—	zaželena praksa
—	odslužen vojaški rok
INOKORESPONDENTA
za dela na področju izvoza
—	končana upravno administrativna Šola
—	znanje nemškega oz. angleškega jezika
—	aktivno znanje strojepisja
INOKORESPONDENTA
za dela v našem predstavništvu v Stuttgartu
—	končana ESS oz. upravno administrativna šola
—	aktivno znanje nemškega jezika
—	znanje strojepisja
Osebni dohodek v naši organizaciji določa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
Cenjene ponudbe prosimo pošljite na naslov: ISKRA COMMERCE, Ljubljana, Kadrovska služba, Masary-kova 15.
Vpliv stroškov na uspeh poslovanja in na osebne dohodke
Slika je vredna več kot tisoč besed
Letos praznujemo petu-»vajset let obstoja našega podjetja. Četrt stoletja Iskre. Koliko se je v tem času zgodilo. Bili smo priče veselih dogodkov, poslovnih uspehov, razočaranj, novih odkritij in še in še. Marsičesa se še živo spominjamo, marsikaj smo pozabili. Da, pozabili, ker se nam včasih enostavno ni zdelo vredno zabeležiti kak navidezno še taka »nedolžen« dogodek, bodisi fotografsko ali drugače.
Pa poizkusimo to sedaj. Ob naši obletnici se nam je rodila misel, da do konca leta zbiramo fotografije, črno-bele in barvne, ki bi se nanašale na našo dejavnost. Prikažite našega sodelavca, naše izdelke v proizvodnji in uporabi, naše delovno okolje, skratka vse, kar ima zvezo z Iskro, čeprav neposredno. Sprejemamo vse, samo izvirno in duhovito mora biti. Lahko je to napr. delavec, ki uporablja iskrino električno orodje visoko na neki novi zgradbi ali pristanišču, lahko je to gospodinja, ki uporablja nek gospodinjski aparat Iskre, ali pa otrok, ki telefonira z Iskrinim telefonom.
Morda ste podobne posnetke že kdaj napravili? Tem bolje. Pošljite jih. Amaterji ali profesionalci, meje ni. Uspela in odkupljena dela bomo široko uporabljali. Vsako leto nastopa ZP Iskra na številnih mednarodnih komercialnih sejmih in tehničnih razstavah, kjer takšnih fotografskih prikazov nikoli ni dovolj. Imamo številne trgovine, kjer bi taka dela lahko s pridom uporabljali za dekoracijo notranjosti in izložbenih oken. Tudi v naše komercialno-tehničnc publikacije bi lahko uspešno poživljali s takimi ilustracijami. Kot že rečeno, tudi na dokumentacijsko vrednost ne smemo pozabiti. Fotografije bomo sprejemali do 31. 11. t.l. in jih bo ob začetku decembra letos ocenjevala strokovna komisija.
Slike naj bodo nekaširane, vendar pa tehnično obdelane in v formatu 18 x 24 cm ali večje. Neodkupljenc oz. nenagrajene posnetke bomo avtorjem vrnili do 15. jan. 1972. Slikam priložite tudi ustrezen negativ. Slike pošljite zaščitene in priporočeno. Podrobnosti bomo še objavljali na tem mestu.
Dela bomo seveda nagrajevali in sicer po duhovitosti in po dokumentarni ter umetniški vrednosti.
Nagrada za najbolj uspeli posnetek 2.000,00 N din
Druga do 4. nagrada po	1.000,00 N din
Peta do petnajsta nagrada po	500,00 N din
Fotografije oddajte na naslov: Iskra Commerce, sektor marketing, Ljubljana, Linhartova 8a.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 5. strani) tudi nabavne idr. Odločilno vlogo imajo delovna sredstva (stroji, naprave ...), ker predstavljajo stalne stroške podjetja ne glede na to ali se uporabljajo ali ne. Neizkori-ščanje delovnih sredstev vodi k spremembi razmerja elementov poslovnega procesa in dalje do spremembe ravni proizvodnih stroškov. Stopnja zaposlitve vpliva na skupne stroške, ki se spreminjajo z obsegom proizvodnje (variabilni), delno pa ostanejo nespremenjeni (fiksni). Poznavanje razmerja med stroški in obsegom zaposlitve je zelo pomembno za poslovne odločitve. Ce se poveča obseg poslovanja, se povečajo tudi . stroški, toda samo variabilni, dočim ostanejo fiksni nespremenjeni. To pomeni, da se znižajo stroški proizvodnje, oz. izdelkov, in da je za znižanje skupnih stroškov zelo pomemben tudi obseg proizvodnje. Za podjetje je torej zelo važno, da pozna svoje fiksne stroške m da prilagaja obseg proizvodnje mejnim stroškom. Taka proizvodna politika omogoča elastično prilagajanje prodajnih cen izdelkov. Seveda mora upoštevati tudi modernizacijo proizvodnih naprav, kot tudi specializacijo in avtomatizacijo. Le višja produktivnost in znižanje poslovnih stroškov, predstavljajo lahko realno osnovo za boljši uspeli
Strokovnjaki svetovnega slovesa so pojasnili to svoje stališče približno takole: če sc lotimo modernizacije kot nekakšnega političnega cilja, potem vlaga podjetje vsak svoj prosti dinar v zamenjavo starih strojev z novimi in v nabavo nove tehnologije. Pri tem pa večkrat ne razmisli o tem, kakšen dobiček naj bi prinesle takšne naložbe, Posledica tega je, da se tla novih strojih proizvajajo stari izdelki. Resda hitreje in produktivneje, toda za ta stari sortiment ni novih kupcev. Takšna modernizacija prinaša s seboj namesto dobička — presežek delovne s:le, polna skladišča in odplačila kreditov za nove stroje, ki ne zagotavljajo ustrezen dohodek.
Mednarodni strokovnjaki So pridali še čisto načelno Ugotovitev: najprej je treba modernizirati proizvodni pro-Eram, najti blago in sorti-rocnt, ki ga tržišče sprejema, Potem šele prideta na vrsto tehnologija in modernizacija k°t nekakšna noderadnia. za
poslovanja podjetja ter stabilizacijo gospodarstva.
No in kakšno je stanje v naših tovarnah oz. podjetjih? Značilen je pojav, da se vse premalo razmišlja, kako gospodariti v podjetju. Dobički, ki se lahko dosegajo na špekulativen način, usmerjajo njihovo miselnost v iskanje, kje bi lahko izkoristili hibe instrumentov. Vodstva podjetij relativno dobro poznajo principe dobrega gospodarjenja in jih tudi uvajajo v svoje poslovanje. Brez dvoma pa slehernemu manjka teoretičnega znanja, kot praktičnih izkušenj, saj ritem razvoja zahteva neprestano izpopolnjevanje. Moderna delovna sredstva si podjetja nabavijo, tudi kadre si pridobe, toda prav kadri so najbolj delikaten faktor poslovnega procesa, ki so nenadomestljivi. Delovna mesta moraja zasedati primerno izobraženi kadri. Toda v praksi ni vedno tako in razlogi so zelo različni. Neustrezno in nestrokovno zasedena delovna mesta povzročajo velike težave v poslovnem procesu, ki se v končni fazi krona z neuspehom kolektiva. Pri tem ni važno le to, da npr. ekonomist zaseda ustrezno nazivno delovno mesto, ki je sistemizirano v tovarni ali obratu in prav tako tudi tehnik, temveč je pomembno vprašanje ali je delovno mesto prav sistemizirano, t. j. ali je
novi proizvodni program. Povedano s strokovnim jezikom: proizvodni koncept v razvoju (ki temelji na možnostih obstoječe tehnologije in strojev v lastni tovarni) je treba nadomestiti s konceptom marketinga. Izhodišče za marketing pa je kupec, tržišče, tržna privlačnost izdelka, če se ravnamo po teh načelih, se proizvodnja v moderniziranih podjetjih povečuje: namesto, da bi prišlo do odpuščanja delavcev kot »nadštevilnih«, sprejemajo nove.
Statistični podatki
ki jih je zbral Zavod za raziskovanje tržišča v Beogradu za preteklo leto, potrjujejo »diagnozo« mednarodnih svetovalcev. Industrija in večji del ostalega gospodarstva dejansko vlaga čedalje več razpoložljivih sredstev v modernizacijo, ker je pač takšna »klima«. Toda statistika ne spremlja v zadostni meri rezultate teh naložb, ker o njih
(Dalje na 8. strani)
predvidena prava izobrazba. Vedno to področje dela v tovarnah ni najbolje urejeno. In tako so tu vzroki, ki vodijo do naraščanja stroškov. Vse preveč se že kažejo mojstrska in tudi tehnokratska gledanja ter odklanjanje strokovnih kadrov ekonomskega profila, čeprav so le-ti še kako potrebni podjetju in tudi obratom oz. enotam.
Povsem napak ravnajo tudi vodstva podjetij, ki smatrajo, da neposredni proizvajalci ne morejo bistveno vplivati na znižanje stroškov. S podatki o stroških, ki jih zbirajo ustrezne službe, je treba seznanjati kolektiv, predvsem s tistimi vrstami na katere lahko kolektiv vpliva. Z nazorno prikazanimi stroški kolektivu se dosega večja zainteresiranost za gospodarjenje ter vzbuja zavest in odgovornost. Vsak član kolektiva mora imeti predstavo o tem kaj stroški so, kako nastajajo, koliko stanejo posamezni stroji, naprave, material in usluge, kaj je amortizacija, s kakšnimi stroški delajo posamezne delovne enote idr. Odločilnega pomena je pri tem, da vodstveni delavci z dobrim zgledom vzgojno vplivajo in s tem ustvarjajo ugodno razpoloženje. Informiranost kolektiva ima lahko pomemben delež pri znižanju stroškov oz. gospodarjenju, ki mora biti stalno. Občasne akcije za znižanje stroškov imajo sicer trenutni učinek, prav gotovo pa niso kazalec dobrega gospodarjenja. Informacije morajo biti sestavljene v taki obliki, da so za oko privlačne, s kratko in jedrnato vsebino, ker jih le tako člani kolektiva radi čitajo.
Vpliv stroškov na dohodek je torej očiten. Zavedati se je treba, da znižanje stroškov v enem obratu ne sme povzročiti zvišanja istih v drugem obratu oz. enoti podjetja. Vsakdo si mora biti na jasnem, da je in mora biti enoten skupni cilj podjetja. Od celotnega dohodka podjetja je torej odvisen osebni dohodek vsakega posameznika.	Leban

SKLEPI 22. SEJE POSLOVNEGA ODBORA TOVARNE (9. aprila 1971)
• Poslovni odbor je sprejel na znanje poročilo o izpolnitvi plana proizvodnje v marcu letos, po katerem je bil plan tovarne dosežen s 120,9 %.
© Poslovni odbor je obravnaval poročilo tehniških služb o doseganju norm in o izpolnjevanju programa, k'; ga je bil PO sprejel na svoji seji dne 6. 11. 1970.
a)	V letu 1970 je bilo p8-prečno doseganje norm za vso tovar no 136 %. Dogovorjeni nivo 130 % poprečnega doseganja norm se je dvignil ■v letu 1969 na 132,5 %, v letu 1970 pa na 136 %.
b)	Pri pregledu izpolnjevanja programa je poslovni Qd-bor ugotovil, da večina n a Tog ni izpolnjenih, ker tehniške službe nimajo ustreznih kadrov. Poslovni odbor vztraja, da se nalogo iz programa morajo izpolniti m ponovno naroča kadrovski službi, da izpolni sklep PO in zagotovi 'ehničnim službam ustrezne
kadre. Ker so nekateri roki že zamujeni, naj jih tehniške službe določijo nanovo.
Poslovni odbor je bil seznanjen s poročilom organizacijske službe o uvajanju avtomatske obdelave podatkov s tekočim in perspektivnim delom računskega centra, prav tako pa tudi s težavami, ki se pojavljajo pri osvajanju posameznih stopenj obdelave podatkov. PO je ugotovil, da se večina problemov pojavlja zaradi netočnosti, neažumosti in poslovne nediscipline. Za odpravo problemov je PO sprejel zadevne sklepe.
Elodernizacija ne pomeni brezposelnosti
Strokovnjaki neke svetovne »consulting« (svetodavne) družbe so dejali v svojih priporočilih gospodarstvenikom in politikom glede načina, kako čimpreje odpraviti organizacijsko m tehnološko zaostalost, naslednje: čimpreje prenehajte- govoriti o modernizaciji gospodarstva kot o nekem političnem cilju!
»Elektromotorji« Železniki
Program prireditev ob 25. obletnici
kovinarstva
SOBOTA, 24. 4. 1971
Slavnostna seja delavskih svetov vseh treh podjetij (Iskra. NIKO in Tehtnica) ob 10. uri v dvorani kina Obzorje. Na njej bodo podelili plakete in priznanja za 20, oziroma 15 let vestnega dela
Dramska predstava »Kolesa teme» ob 20. uri v kino dvorani.
NEDELJA, 25. 4. 1971
Promenadni koncert godbe na pihala ob 11. uri na Trgu v Železnikih.
Mladinska prireditev pod naslovom »Moj domači kraj« ob 16 uri v dvorani kina. Pred prireditvijo bo razglasitev rezultatov športnih tekmovanj in podelitev pokalov posameznikom in ekipam.
Ob 20. uri ponovitev predstave »Kolesa teme«.
PONEDELJEK, 26. 4. 1971
Prireditev pod naslovom »Večer ob plavžu« ob 20. uri. Povorka z baklado od Iskre do plavža, v kateri sodeluje godba na pihala. Prireditev bo v obliki recitala. Celotni program bo potekal v znamenju zgodovine Železnikov Z vezano besedo bo prikazana zgodovina, vmes pa bodo z recitacijami ah skeči predstavljena posamezna obdobja (začetek železarstva, kovaštvo, prenehanje kovaštva, prva svetovna vojna, druga svetovna vojna). Če bo vreme ugodno, bo tudi zabavni del prireditve. .
TOREK, 27. 4. 1971
Osrednja proslava ter zaključek prireditev in otvoritev novih proizvodnih prostorov Iskre ob 10. uri. Ob tej priložnosti bodo podeljena odlikovanja predsednika republike ustanoviteljem zadruge.
Ob 13. uri piknik pred plavžem.
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
Končano sindikalno šahovsko prvenstvo Ljubljane
V prejšnjih številkah našega glasila smo na kratko spremljali letošnje sindikalno moštveno šahovsko tekmovanje Ljubljane, v katerem je letos v III. ligi sodelovala iz Iskre samo ekipa šahistov iz tovarne »Aparati«. To prvenstvo je zdaj končano in v zadnjem kolu so šahisti tovarne električnih aparatov izgubili srečanje z najmočnejšo ekipo »Pavel Morgan« z rezultatom 4 in pol : 1 in pol točkami. V končnem vrstnem redu se je ta naša ekipa v
III.	jakostni ligi uvrstila na 6. mesto s skupno doseženimi 15 in pol točkami.
OBVESTILO
ISKRA — tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica, obvešča vse poslovne partnerje, da tovarna ne bo obratovala zaradi kolektivnega dopusta v času
OD 26. APRILA DO VKLJUČNO 3. MAJA 1971
Uprava
Modernizacija ne pomeni brezposelnosti
(Nadaljevanje s 7. strani) verjetno ne razmišljajo dovolj niti sami vlagatelji naložb.
Nekaj statističnih paberkov: od 649 anketiranih podjetij jih je imelo 435 razvoj-
Letovanje na Rabu
Počitniška skupnost ISKRA sprejema rezervacije za letovanje na Rabu v sodelovanju z Ugostiteljskim po-duzečem »IMPERIAL«.
Cena za VII. in VII. mesec 50 din in 2 din tur. taksa Cena za VI. in IX. mesec 45 din in 2 din tur. taksa Prenočevanje je v privatnih vilah, sobe so druge kategorije s tekočo vodo in skupnimi sanitarijami. Prehrana je v restavraciji »BANJOL« v neposredni bližini plaže. Vse sobe so v okolici 300 m te restavracije. Kapaciteta je do 100 ležišč.
Kolikor bo dovolj interesentov — vsaj 20 skozi julij in avgust je lahko rezervirati ležišča.
Prijave sprejemamo pogojno do 15. maja 1971.
UPRAVA PS
PRIJAVA ZA LETOVANJE
Priimek in ime ______________________
Zaposlen v organizaciji _______________
Naslov bivališča ____________________
želim letovati v Počitniškem domu ......
...........1......od ................
...............- kraj ...................................-..........
__________________________ tel. št..........................____
...... do
1971.
Število odraslih oseb _______________ številc otrok do 10 let ....;___,..
V kolikor ne bo možna rezervacija v navedenem domu, želim letovati še v domu
Datum prijave:
... 1971
Podpis prijavljenca:
Potfdiio rezervacije za letovanje v Počit, domovih ISKRA
Potrjujemo rezervacijo za tov......................................
iz organiz. tovarne ............ ........... kraj .........—......
v počitniškem domu ISKRA _________________________________________
.;..............................od ................—... do ....
1971 v sobi štev.
.....štev. ležišč
Potrdilo služi kot napotnica, s 'katero se prijavljenec izkaže ob prihodu v dom. Obenem mora predložiti potrdilo o vplačani akontaciji.
V kolikor prijavljenec nima obeh potrdil, izdanih od PS ISKRA ga upravnik doma ni dolžan sprejeti.	UPRAVA PSI
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame
ANGELE LOČNIŠKAR
se iskreno zahvaljujem vsem Sodelavcem proizvodne delavnice obrata »Merilne naprave v . tovarni »Elektro-mehanika« Kranj za izraze sožalja in denarno pomoč.
Sin Filip z družino
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega dragega očeta
ANTONA KRALJIČA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem na liniji žičnih oblik v obratu ATN za izraze sožalja in finančno pomoč.
Ivanka Gorjup
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj.
Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
ne programe še pred reformo, več kot tretjina pa ne. Po reformi je 418 podjetij spremenilo svojo orientacijo ali pa je odstopilo od dotedanjih programov. Rezultat tega je bil tak, da se je odstotek tistih, ki so imeli točno določeno razvojno pot, zmanjšal na nekaj manj od polovice. V preteklem letu je celo manj od polovice teh podjetij uresničevalo svoje razvojne programe, nad 50 odstotkov jih je izpolnjevalo samo delno, manjše število pa sploh ne.
Odgovor na tak pojav je bil, da tržišče ni zadostno preučeno, da za programe ni dovolj sredstev in strokovnih kadrov. Z drugimi besedami, programi so bili izdelani na stari način, brez podatkov o tržišču in položaju podjetij v njem: odstopanja so bila po sili razmer nujna.
Zastavlja se vprašanje: zakaj delamo na tak način in kaj bi bilo potrebno storiti, da se obstoječa praksa spremeni. V tolažbo lahko navedemo, da se v Britaniji šele zadnjih pet ali šest let občuti povečana orientacija na marketing, kajti to delo je zelo kompleksno, uresničevanje pa drago — v finančnem in kadrovskem pogledu. Ravno tako je težko spremeniti mentaliteto ljudi in namesto nazora, ki je dajal do danes absolutno prednost tehnologiji (pri nas na žalost stan in primitivni), sprejeti stališče, da razvoj kreira nekdo drugi, namreč tržišče.
Skušajmo si razlagati to1 pojave tako ali drugače, toda podatki gospodarskih zbornic so ob začetku izvajanja reforme odkrili čudno resnico: namreč, da so sc v razdobju uvajanja drobnih racionalizacij v podjetjih največkrat ukinjala delovna mosta raziskovalcev tržišča!
Tržišče pa postaja čedalje pomembnejši člnitelj in samo tisti, ki je v stanju predvideti obstoječe, še bolj Pa bodoče potrebe kupca, lahko opravlja smotrne naložbe v modernizacijo. Kako doseči ta cilj?
Pomoč, ki jo na tem področju lahko nudi časopis, je omejena samo na načelne ugotovitve, da je treba spremeniti odnos do razvoja 'n modernizacije. Zadostuje že, da vzpodbudi nekoga k razmišljanju o jutrišnjem dnevu.	M*