PREDSTAVLJAMO POBRATENE KRAJEVNE SKUPNOSTI - KS KOZJE
Naglih korakov k razvitosti
Pobratimi: KS Ajdovščina in KS Kozje Datum pobratenja: 9. september 1977
Doprvlh tesnejših stikov med Kozjanci in Ljubljančanijeprišlo leta 1971, obprvl mladinski delovnl akciji. LJublJanske ob-čine so takrat začele zbirati solldarnost-na sredstva za izgradnjoprvega večjega objekta, kl so ga gradili mladinci - prl-bllžno sto kilometrov dolgega omreija vodpvoda Fužlne - Sotla, kl /s zdaj, z Izjemo nekaj priključkov, v celoti kon-čan. Občina Ljubljana Center je prispe-vala še sredstva za mladinske delovne brigade. Vodovod Je povezal osem koz-jansklh krajevnlh akupnoatl, povezalpa je tudi Kozjance z Ljubljano. Takratsose namreč začell porajati predlogi, da bl kozjanske in Ijubljanske krajevne skup-nostl navezale tesnejše stlke, da bl se pobratile. Ob tem so potekale še druge akcije ir tej pokrajini, klje dolgo capljala za razvojem. V mnoge hiše Je posvetila elektrlka, mnoge vasi so dobile sodob-nejše ceste.
Izlet v preteklost
Našim bralcem želimo obširne-je predstaviti krajevne skupnosti, ki so pobratene z našimi krajevni-mi skupnostmi. Da bomo uspešno sodelovali, se moramo tudi dobro poznati. Kot prvo predstavljamo KS Kozje.
Ni mogoče govoriti o         Koz-
jem, ne da bi rekli nekaj besed tudi o njegovi preteklosti, saj je breme preteklosti za Kozje in sploh Kozjansko težko, ker so jih interesi razvoja družbe ved deset-letij zanemarjali. O prizadevanjih naše socialistične družbene skup-nosti, da popravimo krivico prete-klosti, pa smo že in bomo še pisali.
Kozjani o minulih časih Kozjega ne vedo kaj prida. Znano je, da je vodila skozi Kozje glavna pot med Šentjurjem in Krškim. Dolgo je bila središče teh krajev Podsreda, ki je nastala v 12. stoletju, kasneje pa je začelo pridobivati na veljavi Kozje, kar mu je prineslo tudi tržne pravice. O gradu Bredič, ki je stal na griču nad Kozjem, priča-jo le še ruševine. Nad Kozjem se dviga 773 m visok hrib Kozjak, skozi Kozje pa teče Sotlin pritok Bistrica.
Značilnost Kozjanskega je tudi to, da so večji kraji na obrobju te gričevnate pokrajine, tam so dan-današnji tudi občinska središča. Osrčje Kozjanskega pa ima dva večja kraja: Kozje in Planino.
Svoboda je prišla 9. septembra
Kot del spodnje Štajerske je na-cistični okupator tudi Kozjansko direktno priključil svoji državni tvorbi in to dokazoval z vojaškim in policijskim terorjem. Zato mo-ramo toliko bolj ceniti delo prvih aktivistov Osvobodilne fronte slo-venskega naroda na Kozjanskem, ki so organizirali množični odpor okupatorju in prve partizanske enote.
Kozjansko je bilo v stari Jugo-slaviji zelo slabo razvito, državne uslužbence pa so tja pošiljali po kazni. Med njimi so bili tudi poli-tično napredno usmerjeni, tako da je delovala y Kozjem močna pa-rtijska organizacija, ki je takoj po okupaciji ustanovila odbor OF. Kot žrtve izdajalcev jih je okupa-tor aretiral in nad njimi znesel svoj bes. Veridar osvobodilnega giba-nja to ni zlomilo, pozicije nacistič-nih nasilnikov so se kljub pomoči izdajalcev vse bolj krhale. V letu 1944 je Kozjanski odred beležil ve-like vojaške in politične uspehe, saj je pregnal Nemce iz vseh po-stojank, kot zadnja je padla še naj-bolj utrjena nemška postojanka -Kozje. Bilo je to v noči med 8. in 9. septembrom 1944. Kozjansko je bilo s tem dejanjem praktidno osvobojeno. Zdaj slavijo 9. sep-tember kot krajevni praznik Koz-jega, pa tudi praznik občine Šmar-je pri Jelšah.
Po treh mesecih svobode so Nemci ob podpori ustašev in hrva-ških domobrancev spet vdrli na Kozjansko, požigali stanovanjska in gospodarska poslopja, pobijali goloroko prebivalstvo in mnoge poslali v koncentracijska tabori-šča. Tako se je okupator znesel nad svobodoljubnimi Kozjanci slabega pol leta pred svojim konč-nim zlomom.
Kozje danes
KS Kozje šteje 1350 prebival-cev, od tega jih živi v Kozjem 650, ostali pa v vaseh Zdole, Ješovec in Vetemik. Vse te vasi in del Kozje-
ga (Sonovo) je med vojno okupa-tor požgal, takoj po vojni pa so bile obnovljene.
Potem se dolgo let ni nikamor premaknilo, pravijo Kozjani. Do predlanskim je bilo v Kozjem vse-ga 9 stanovanj v družbeni lasti, lani je bilo zgrajenih 13 novih y bloku in enak blok je v gradnji.
Kozje ima tozd Konfekcija (celj-ske Metke), tozd Brusilnica (ste-klarne iz Rogaške Slatine), žago šentjurskega LIP, zadružno enoto žalskega Hmezada, osnovno šolo, zdravstveno postajo, postajo mili-ce, krajevni in matični urad (za več krajevnih skupnosti), 4 trgovine, gostilno, bife, kino (predstave so ob sobotah in nedeljah), pošto, ne-kaj obrtnikov, mesnico, bencin-sko črpalko in enoto Ljubljanske banke. Skupaj znese to 380 delov-nih mest, ki so jih večino pridobili zadnja leta in kar je še vedno pre-malo. Nekaj novih delovnih mest bo odprla za letos predvidena re-
konstrukcija žage, steklama pa naj bi letos začela tudi z gradnjo polirnice stekla v Kozjem.
Letos bodo dobili tudi 11 novih kilometrov asfalta med Podsredo in Lesičnim.
V  nadrtih velenjskega Gorenja je obrat v Bistrici ob Sotli, kjer bi našlo delo tudi nekaj občanov KS Kozje. Kozjani pa ob tem radi pri-pomnijo, da bi bilo smotrno, ko ne bi večja proizvodna središča rasla le na obrobju Kozjanskega, mar-več bi prišlo kaj industrije tudi v sosednjo Planino.
V  akciji popotresne obnove je bilo popravljenih ali na novo zgra-jenih veliko hiš. Pripomnili pa so, da hiše niso bile pregledane po popotresnih sunkih, ki so razširili razpoke in bi tako še marsikatera hiša prišla v poštev za obnavlja-nje, nekateri pa tudi niso prijavili škode - takih komisija pač niti obiskala ni. S popotresno obnovo je Kozjansko dobilo novo podobo in veliko upanja, vseh šocialnih problemov pa to še ni razrešilo. Zaskrbljujoč   je   bil   predvsem množičen pojav odliva mladih, ki pa ga je precej zajezila prav popo-tresna obnova.
Tudi v kmetijstvu se je marsikaj spremenilo. Veliko kmetov se je odločilo za usmerjeno proizvod-njo (živinoreja, prašičereja, jago-dičevje, vinogradništvo, sadjar-stvo).
Ohranjena domačnost
V Kozjem sicer ni hotela, v za-sebnih sobah pa lahko prenoči nad 50 gostov. Veternik na nad-morski višini 600 metrov je s svojo klimo primeren za turistično de-javnost, ki pa zaenkrat o njej le razmišljajo. Na Veterniku še rase ajda, iz njene moke pa delajo poti-ce, domač kruh in močnik. Na teh poljih raste tudi žitarica pira, ki dodana koruznemu in pšenične-mu   kruhu   daje  prijeten  okus. Kmetje še pripravljajo okusne do-mače klobase in koline ter kuhajo pristno slivovko.
Sožitje starega In novega v Kozjem.
Tukaj pridelujejo tudi cvičku podobno vino, zlasti znano je vir-štanjsko in bučensko, v novejših vinogradih pa raste sortna trta.
Pridobitev novega časa so stroj-ne skupnosti: več kmetov investi-ra v stroje za skupno porabo, s krediti pa jih podpre tudi zadruga.
Kako sodelovatl?
O sodelovanju s KS Ajdovščino nismo rekli ničesar. Štirje meseci,
ki so potekli od podpisa listine o pobratenju, so premalo, da biizre-kali kakršnokoli oceno. O oblikah sodelovanja se še dogovarjajo. Prepričani smo, da bodo občani obeh KS našli skupne interese. Veliko bo še treba storiti y KS Kozje, da bo razvoj odločneje po-trkal na njihove duri - k temu bo svoj delež nedvomno prispevala tudi KS Ajdovščina.
Vladimir Jerman