GLASILO
TOVARNE VERIG LESCE
V S L ß 1 N A
stran
1« Proizvodnja v avgustu	2-3
2.	Pr ob le iantina obrata kovačnice	3-5
3	» Sklepi organuv upravljanja	5 -'7
4	»	Lkonomska enota	7-9
5«	Zgodovina tovarne	9-11
6« Počitniški dom v Crikvonici	11 - 12
7»	Predvideno kaarovanje	12 - 13
8.	obratni delavski sveti	13-15
9 o Vprašanja in odgovori	15 - 17
le«, Zabavni del lana	18 - 21
izdaja: Tovarna verig Lesce pri Bledu - Ureja uredniški odbor - Urednik Bulut Niko - Izhaja 15» v mesecu.
iLÀKòìTA JE BILA l'HòXZTOiiP JA
AYGÜStu.
V
Be 87.S >i> osnovnega količinskega plana ženo v mesecu avgustu.
roizvodaje je lilo dose-
Najnižja količinska proizvodnja je bila v obr. v kovačnico, kjer. je bilo narejeno le 52 p osnovnega plana po količini. .Glavni razlog je bil v izpadu proizvodnje traktorskih priključkov, kjer zaradi objektivnih zunanjih vzrokov ni bilo proizvodnje kljub temu, da bi po planu morala biti količinska proizvodnja samo traktorskih gosenic višja, kot je osnovni mesečni plan tega obrata, ludi zastoj v povpraševanju za odkovki gonilk in druga ladijska oprema . je vzrok, da v obratu kovačnice ne dosegajo količinske proizvodnje in s tem seveda tudi ne predvidenih dohodkov.
Obrat vijakarna je v mesecu avgustu dosegel količinski plan le z 83.5 k« Za slabše doseganje koliČinskegSTpl-SSia je bil predvsem vzrok v izdelavi drobnejšega asortimana vijačnih proizvodov po. zahtevah trga, medtem ko je bila proizvodnja po komadih zadovoljiva. Podobna situacija bo v tem obratu tudi še v naslednjih mesecih.
Verigama je v mesecu avgustu dosegla proizvodni plan s I06 vendar bo lootrebno, da se v tem obratu še pojaea proizvodnja elektrovarjenih in patent verig, ker so povpraševanja na trgu večja kot je naša proizvodnja. Posebno je potrebno, da se takoj poveča proizvodnja upogibanja patent verig, k or imamo že sedaj večje zaostanke naročil.
Ker stojimo pred zimsko sezono ter že posedujemo velika naročila za snežne verige, bo nujno v tem obratu povečati proizvodnjo na upogibalnih strojih, varjenju in ostalih fazah dela; s tem bo pa tudi količinska proizvodnja verijarne lahko močno presežena.
Obral sidrnih verig je sicer količinski plan v avgustu prekoračil za 4 cp, vendar kapaciteta tega obrata še vedno ni polno izkoriščena, Predvsem bo potrebno, da v avgustu realiziramo prva. naročila za rudarske verige, ter začnemo z racionalnejšo proizvodnjo sidrnih verig, kjer imamo sedaj veliko preveč nepotrebnih zastojev, procent izmetnih členov je nenormalno velik ter
delirio prenizka storilnosti zaradi tega je naša. lastna ceno. proizvodnje velilo predraga, tako da z ene strani težko plasirano naše. verige na trgu, po drugi strani pa ne dosegamo željene stopnje dobička, odnosno no.ša proizvodnja ni racionalna.
V celoti poslovanje v avgustu ni bilo zadovoljivo, predvsem zaradi slabili pogojev pa tudi zaradi pomanjkljivosti in slabega, poslovanja v posameznih, obratih.
Proizvodnja; januar - avgust 1961.
doseganje plana skupno
Sef proizvodnje;
Jože Ljubič
PilOBIü’ik’AŽEIKA ObilnTA KOVACìJlCb»
kot že večkrat omenjeno, je za produkcijo podjetja najbolj problematičen obrat kovačnica; to je zaradi tega, ker ni proizvod- , nja avtomatizirana in čestokrat tudi ne veliko serijska, kar povzroča večje zastoje in s tem tudi več izpada v produkciji.
Poleg navedenih vzrokov pa opravičuje ta obrat večkratno osvajanje notih artiklov kot na primer:
Do leta 1959 produkcija plugov, okopalnikov, bran itd. Zaradi, stagnacije in manjše potrebe na trgu je bila produkcija preusmerjena na leme že za traktorje, večjo serijo razne opreme za brodogradnjo in večjo serijo gonilk. Ker je bila krajem leta l95o delna stagnacija tudi po teh artiklih, se je začelo us-vaj ati polgosenice za traktor; po daljšem trudu z osvajanjem se je tudi na tem proizvodu delno zataknilo od strani kupcev, tako da bodo v naslednjem obdobju delali manjšo serijo mesečno kot pa dovoljujejo kapacitete obrata.
Navedenih je nekaj aktualnih problemov o produkciji tega obrata v zadnjih 3 letih, ki jih moramo vsekakor smatrati kot objektivne razloge za manjšo proizvodnjo v kovačnici. Vsekakor . pa je prav, da obravnavamo tudi drugo plat in sicer subjektivne razloge.
Vodstvo obrata dopušča, da še v enem mesecu dela osemkrat in tudi večkrat eni in isti artikel - konkretno mostički za sidrne verige v mesecu avgustu.
'Da se na večkratno pripombo ni zganilo popolnoma nič. No, morda je tu kriv še kdo drugi, toda vodstvo obrata bi moralo vse negativne primere odločno odklanjati, česar pa ni bilo.
Prikazano je bilo kako naj se delno koristi člene za mostičke in sicer, da se samo odžaga ravni del člena. Vodstvo obrata pa je šlo na linijo gretja, ravnanja in kovanja. Način kljub opozorilom ni bil spremenjen, šele ko je bil dan nalog neposredno delavcem na delavnih mestih, naj prenehajo z delom, naj se vse dejo in bodo vseeno plačani in da s tem podjetje ne bo nič več izgubilo, se je prekinilo s to neekonomično produkcijo.
V kolikor bi se še nadalje tako delalo, bi bilo res vprašanje koliko časa bodo v tem obratu samo suhe plače prejemal^ ali ko liko časa bomo dajali takozvano dotacijo.
Pred mesec dni ni bilo po njihovem nobenega dela v kovačnici, in je romalo lo delavcev na zidarska in druga dela. Dan pozneje je bilo dela za vse dovolj itd.
Kes je, da ne smemo celotno krivdo valiti na vodstvo tega obrata, toda 'vsako neekonomično stvar bi moralo vodstvo..obrata zavrniti ali pa predhodno ugotoviti, pa če je potrebno tudi na najvišjem mestu.
Dokler se ne bo stanje popravilo, bi bilo res primemo, da se tedensko skliče kratek posvet s celotnim kolektivom posamznih delovnih mest oziroma grup.
Ko se omenja vodstvo obrata, bi bilo napačno, ako bi mislili na obratovodjo, pač pa celotno vodstvo obrata.
Tudi v tem obratu so pogoji, da kolektiv prejme razne dodatke in ne samo gole plače po obračunski postavki, kar pa zavisi od vodstva in kolektiva obrata.
M.Y.
SKLEPI ORGANOV UPRAVIJANJA.
Delavski svet in upravni odbor podjetja sta v času od izida zadnje številke glasila sprejela sledeče važnejše sklepe s
1.	Potrdi se predlog upravnega odbora za nabavo novih strojev iz SSSR in ÖSR in to; lo rezkalnih avtomatov, 2 dvoudarčni stiskalki do 3 mm, 2 dvoudarčni stiskalki do 5 mn, 4 avtomate za vrezovanje utorov in 1 stiskalko za izdelavo matic,
2.	Potrdi se predlog za izvajanje ukrepov za zmanjšanje izostankov zaradi bolezni in za preprečevanje neopravičenega izostajanja z dela na račun bolovanja, ki jih je predlagala, komisija higijensko tehnične varnosti, kateri so bili že objavljeni v prejšnji številki v poročilu te komisije.
3.	Hišnemu svetu stanovanjskega naselja za tovarno se zaradi nujne potrebe odobri posojilo za gradnjo garaž, ki ga bo ta v obrokih odplačeval.
Upravni odbor se pooblasti, da določi višino posojila, ki bo po predračunu potreben za to gradnjo in določi rok odplačila.
4.	Potrdijo se sledeče spremembe "Pravilnika o delitvi čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke:
a)	v 2. členu pravilnika se razmerje o delitvi čistega dohodka na sklade in sredstva za osebne dohodka spremeni od dosedanjega 36 io. % 64 io na 31 i° - 69 i° v korist plačnega sklada»
j) člen 11 istega poglavja se spremeni tako, da se c'Jo povprečnega enomesčnega osebnega dohodka, ki se vlaga v rezervni sklad zniža od 5o °]° na lo S tem se doseže, da se plače iznad tega procenta, ki bi se drugače stekale v rezervni sklad, takoj vsak mesec razdelijo kolektivu po posameznih e-komomskih enotah. Navedene spremembe veljajo od 1. julija 1961«
IIP HAYN I ODBOR;
1.	0 predlogu kadrovskega oddelka o rešitvi vprašanja zaposlitve. 12 delavk, ki jih je obratovodstvo vijačnega obrata zaradi racionalizacije delovnih mest dalo na razpoloženje, se sklene, da se navedene ženske ne odpusti, temveč se zadolži kadrovsko službo, da skupno z obratovodstvom verigarne in vijakarne to vprašanje reši ugodno za delavke s premestitvijo v verigarno,
2.	Na prošno nekaterih delavcev, ki stanujejo v tovarniškem samskem domu za prejemanje celodnevnih obrokov hrane v okrepčevalnici, se sklene, naj pristojni organi v podjetju proučijo možnost rešitve tega vprašanja na drugi način, nikakor pa ni celodnevna prehrana mogoča v okrepčevalnici.
3.	Komisija za izdelavo osnutka pravilnika za poslovanje obratnih delavskih svetov se zadolži, da ta osnutek pripravi do konca me seca septembra.
4.
Na predlog komisije za racionalizacijo in novatorstvo se podeli enkratne nagrade sledečim delavcem za njihove zboljšava; a) ŽAGAR Dovru za rekonstrukcijo ohišja stiskača na kaliber varilnem stroju	.	L -
d	Din 6,6oo.-
b)	N D 2MAH Antonu, 1ANGUS Severinu, 1IDBK Stanetu in BOGAČAR Branku za rekonstrukcijo mehanizma valjčnega stroja št. 13-04 (vsakemu po Din 12,5oo)
Din 5o»ooo»~
c)	. PBELIH Irancu za, preureditev ohišja za stiskanje ^onilk
Din 25.000.-
d)	GAČIČ Ivanu za spremembo tehnološkega postopka, iz ročnega kovanja in krivljenja elevatorskih
locnjcv na strojno krivljenje	Din 17.800.-
Skupno	Din_99«4oo.-
Iz pisarne sploš. odd.
EKONOMSKA ENOTA
Mnogokrat slišimo o besedi ekonomska enota.. 0 ekonomski enoti so govori in ra.zpra.vlja. Toda prava, živa predstava o pomenu učinka, ekonomske enote še ni dobila, tistega, razmaha, ki ji pripada. Razmaha pa. ekonomska enota ne bo dobila vso dotlej, dokler no bo prešla v širino. Nepričakovan učinek ekonomske enote bo zaznamovan v pravem pomenu le na. podlagi dobrega, poznavanja vseh izvirnih einiteljev, ki lahko pripomorejo brez večjih umskih in fizičnih naporov gotovo uspehe.
Prodno preidemo na. pojasnilo vseh elementov, ki vpliva, j o na. do sego čim večjega, dohodka neko enoto in razdelitev istega, je potrebno ponovno ponoviti vsem dobro poznani izrek; na.jvočja denarna realizacija enote pri najnižjih stroških. Akorovno se pri nas marsikje že, dcl-jši ee.s nagrajuje po ekonomski enoti, . so doslej kljub na.grejevanju po enoti niti ni pričelo izkoriščati nebroj prilik, ki jih nudi to nagrajevanje.
Prav za.ra.di neštetih prilik, ki so nudijo vsepovsod v proizvodnji, so jo izkazalo, da jo učinkovitost tem večja, čim manj ši jo obseg enote. Ako primerjamo enoto z neko družino, koder smotrno uporabljajo surovine, da. jih po nepotrebnem no trošijo, da tekoče vzdržujejo inventar, ki ga posedujejo in ga no pusto propadanju, potom dobimo na.zorno primerjavo s delovnim prostorom oziroma, področjem dela. in vidimo, da je neizčrpen vpliv poedinca in celoto na znižanje stroškov proizvodnji. Naj na.vedom samo. nekaj v praksi neizrabljenih- možnosti;
j. Sistematsko je še neobdelano področje vodenja evidence nad izdržljivostjo vseh. vrst orodja. Evidenca izdržljivosti o- . rodj a non v primerjavi z normativi izdržljivosti doma in po-svetu predoči jasno sliko nivoja naše izdržljivosti in obenem že prekomerno porabo orodja, ki povečuje stroške. A-naliza o izdržljivosti orodja, katero napravimo na podlagi evidence o izdržljivosti, nam narekuje spremembe pri obliki orodja, izbiri jekla, tehnološkem načinu izdelave, termični obdelavi, enostavnejših oblikah, poboljšanju itd, le v celotnem stremljenju je možen v tem pogledu napredek,
2.	Docela še ni obdelano področje kakovostne dostavljene žice k osnovnim strojem. Prekomerna poraba orodja.
3.	Tečj a storilnost na posameznika.
4.	Povečanje izplena.
Poleg le nc-ka.terih bistvenih činiteljev za zmanjšanje stroškov obstoja še vrsta ostalih vsakodnevnih prilik vzporedno z delom, katero lahko uveljavljamo brez naporov samo, če mislimo na najboljšo rešitev.
Izračun ekonomske enote vijakarne je v mesecu Doseženi, dobiček pri realizaciji 7o,219.o48,- m 23,86 io Brutto vkalkuliranà plače VIII/61 Doseženi dohodek Till,
avgustu naslednji
16,754.265 lo,680,167 27,434.432
Delitev doseženega dohodka,;
Za skupnost 51,21 i° od dobička Za. ekonomsko enoto
Delitev čistega dohodka, ki ostane-ekonomski enoti:
Za skla.de 33 i°
Ostane za. plačni fond ekon. enoto 7 i prispevek od 12,126.795 Plačni fond
Za nagrajevanje po čl. 15 4 i rezervni sklad Dotacija za topli obrok
8,o67.753
19,366.675
6,391*oo2
12,975.671
848.876
12,126.795
4o2,44o
226.145
Plačo nad TP Počitniški dom Plačni fond
7.730
86.024
11,4o4*456	lo6,78 $>
Realizacija je znašala 7o,219.o48 din. Za toliko se jo proda- . lo v onem. mesecu vseh. vijačnih izdelkov. Ako od te -vsote odštejemo 76,14 $> za vse ttroške skupno s plačami, nam ostane doseženi dobiček 23,86 / ali 16,754.265 din. Temu prištejemo potem še Že vkaJ-kulirane plače, dobimo doseženi dohodek za avgust, ki znaša 27,334.432 din. Ako od doseženega dohodka odštejemo še 51,21 °]o od dobička za skupnost, dobimo čisti dohodek, ki ostane v podjetju in ako od tega, odštejemo še 33 Ì° za sklade kot n.pr.: investicijski sklad, sklad obratnih sredstev itd. nam ostane plačni fond. Torej vsak procent povečanja realizacije in znižanja, stroškov dviga, procent po enoti.
razvoja, in revolucionarnega, gibanja, delavstva Tovarne verig
Lesce od njenega nastanka dalje /1, 1922/
. /nadaljevanje/
Na pomlad lota 1935 je vodstvo delavske organizacije smatralo . za potrebno, da o razmerah, ki vladajo v podjetju obvesti glavni odbor SMEJ v Ljubljani in podružnico Železarne na Jesenicah. Kot posledica teh stikov je bila priprava stavke v Tovarni verig, če se stanje takoj ne zboljša,. Iniciativo za. stavko jo dal tov. Leskošek Prane, član strokovne komisije SMRJ V Ljubljani. Podružnica je pričela, s pripravami za. stavko. Y največ ji taj-. nosti se je osnoval stavkovni odbor, ki je imel nalogo pripraviti in izvesti stavko v določenem času. Stavkovni odbor so sestavljali: Petrač Lenart, kot predsednik in člani Magdič Pavel, Tripla,! Kati in Zupan Janez.. Na nedeljo dne 14. me.ja 1935 jo bil sklican sestanek vsegga. delavstva tovarne, kateremu, je bil dan namig, da se pripravlja širša, akcija. Najzaneslivejše. delavce pa. je stavkovni odbor sklical ponovno še isti dan zvečer, ter jim dal'konkretne naloge, za pričetek stavke.
Celič Leon
ZGODOVINA
Naloge, onoga dela delavstva je bila zastražiti tovarno, drugi dol pa so je razmestil na vse ceste, ki vodijo v tovarno ter obveščal prihajajoče delavce, da se pričenja stavka. Dne 15. maja 1935 ob 6. uri zjutraj je s polno solidarnostjo delavcev pričela stavka. Za dnevno stražo je stavkovni odbor odredil v glavnem ženske, za nočno pa izključno moške. Nočne stražo so imelo poleg struženja tovarne tudi nalogo čuvati stanovanje ravnatelja Hienga,, Stavke se jo udeležilo vse delavstvo razen neka, j izjem, s katerimi pa, so obračunale kar ženske, ki jih ni so pustilo na delo, na kar so se še ti pridružili ostalim stavkajočim. Stavka je trajala polno 3 tedne to je od 15. maja do 5. junija 1935.
Razumljivo, da se je za,radi dolgotrajne stavke- gmotni polože. j delavcev izredno poslabšal. Vendar je vodstvo stavko pokazalo veliko organizacijsko sposobnost s tem, da je stopilo v stik š trgovci in delavskim konzumnim društvom na Jesenicah, ki so pristali na, kreditiranje življenjskih potrebščin za čas stavke. Konzumno društvo na, Jesenicah je dostavilo v Lesce potrebna, živila,, ki jih je stavkovni odbor razdelil med najbolj potrebne delavce, Istočasno so prejeli denarno pomoč iz Ljubljano od glavnega, odbora. SMRJ, Na. ta. ne.čin se je delno obla.žil položaj stavkajočega. delavstva.
Vos ča.s trajanja stavke je delavstvo izkalo stike za. pogajanja. Lo teh je sicer prišlo, vendar vselej brez uspeha,. Na.ročila. v podjetju pa. so dnevno ne.raščele. in odjemalci so že urgirali dobave. Iz teh razlogov jo bilo vodstvo podjetja, končno le primorano pogajati se, ker je videlo, da. delavstvo kljub težki situaciji vztraja, pri stavki, da si pridobi svoje pravico, Stav-'ka v Lescah pa. je dala veliko moralno pomoč tudi delavstvu v Zeloz anni na Jesenicah, ki je iz solidarnosti tudi stavkalo 1 1/2 ure, predvsem pa pri železničar j ih, ki so so dnevno vozili z vlaki skozi Lesce in videli sta.vka.jočo.
Po pretoku 16 dni stavke je upravni odbor d.d. v Ljubljani, poklical ravnatelja tovarne in mu dal navodila, da. tako stanje ne. moro več trajali dalje in da. mora. izvesti pogajanja za. vsako ceno* Le ta. je po vrnitvi iz Ljubljane pristal na, končna pogaja.-, nje,, ki so v splošnem rodila zaradi vztra.jnosti stavkajočih dober uspeh.
Rozuitat pogajanj je bil sledeč?
Obrtni zakon se je pričel izva.ja.ti.nRa nekaterih najbolj kritičnih delovnih mostih so se delno zvišale plače, priznan jo bil 7 dnevni planami bolniški dopust, priznam je bil lotni plačami dopust . (na lo 'let službo 3 dni itd), zgradila sc-je garaža za. kolesa, in uredile umivalnice s prho, ki jih-prejo sploh ni bilo.
Vodja splošnega, sektorja? Ješe Jože
POCITRTSICI DOM V CRIKVERICI.
Vsako loto je voc prijav za kcriščamje letnega, dopusta, v por čitniškom domu. Z a. to je sindikalna, podružnica podjetja, velikokrat v zadregi, ker ne more v poletnih mesecih ustreči vsem interesentom za. oddih na morju» kap emit et a. kuhinje in prostorov pa. jo izrabljene, popolnoma.
Upravnik doma so veliko trudi in tudi uspe, da. je prehrana., . postrežba, in skrb za. goste na. dostojni višini. Re.zlika med u-živomjom letnega oddiha prod loti in danes je očividna.
Clami kolektiva, z družinami vred lahko nemoteno uživa, j o dobrodejni vpliv okolja.? sonca., morja., zraka, in tudi re.zvodrile. ne manjka., ki je vsakemu delovnemu človeku na oddihu potrebno, oziroma, dobrodošlo, lahko trdimo, da. je počitniški dom v Crik-vonici velike vrednosti za člane kolektiva., ki so tu na. letnem dopustu.
lom Tovarno verig v Crikvenici je dostopen po lepi cesti. Vsi počitniški prostori imajo novo sodobno opremo. Gostje ima.jo na. ra.zpole.go ra.dio z gramofonom, manjka.jo lo rekviziti za. družabno igro, kot so? šah, badminton, kakor tudi časopisi, revije in podobno.
Prva. in najvočje. pomanjkljivost je dnevni in družabni prostor. Za. lepe dni jo lahko dnevni prostor jodilnioa. Polo-tjo je pa tudi v Crikvonici muhasto. Večkrat nastopi takšno vromo, ki . zadrži dopustnike za krajši ali de.ljši čas v domu. Te.kro.t gostje močno pogrešajo zaprt prostor. Ob takih prilikah bi se dopustniki medsebojno spozne.ve.li, go j ili. družabnost in razprav 1 jedli o strokovni probloma.tiki, lahko bis se pa. tudi zehe.ve.li e.li pa. posvetili študiju.
Tudi otrokom ki kil takšen prostor dobrodošel, da so no ki lovili po ‘jedilnici in stopnišču* Takega prostora v domu mi.
Tako morajo gostje ok slokem vremenu in ok prostem času ostajati v svojih sokah ali se zadrževati v jedilnici, kjer po. so v no.poto osek ju zaraxLi čiščenja.,
Včasih so primeri, dr. nekateri gostje zvečer posoda.jo mrlo daljo kot okičajno. Seveda, če so družabno razigrani in motijo drugo goste pri spanju. To je hudo za ene in druge. Vsakemu so prileže na dopustu včasih posedati med veselo in prijetno družko pozno v noč, kjer zavest, da ni potrebno drugo jutro . zgodaj vstati, da daje takemu ponočevanju počitniško razpoloženje, ki je človeku na oddihu še colo potrebno, pa so gostje v domu za to prikrajšani. Mnogi iščejo zabave po drugih lokalih, seveda za oddih pripra.vljeni denar pa jim zaradi tega predčasno skopni. Večina gostov bi se zato raje zabavala v domu,
V	splošnem pa samo lahko pohvalim vodstvo podjetja, za. skrb, ki jo ima za. svoje delavce ob času njihovih letnih dopustov,. Prepričan sem, da so kodo vse navedene pomanjkljivosti iz leta v loto zboljšalo in s tem nudili delovnemu človeku še lepši dopust.
Dopustnik
PREDVIDENO KADROVANJE.
V	podjetju imamo lo2 članov kolektiva, ki imago urejeno dobo NOV, verjetno pa marsikdo toga. šo .ni uveljavil. Izmed teh jo 52 borcev, ki imajo svoj poklic, 6o borcev pa je brez poklica., Se vodno pa. ugotavljamo, da vsi ti za. svoja, delovna, mosta, nimajo potrebne usposobljenosti in strokovne izobra.zbe. Ni se trobe, bati težav, ki marsika.terega. borca skrbijo in so ovira, pri njegovih ciljih za izobraževanjem. Postopek sam bo. poenostavljen, prav tako pa bo sama organizacija učenca potekala. z boljšo pomočjo. K tem ciljem ka.drovske politiko je posegla v ne.jvečji meri Zveza, borcev NOV Slovenije in pripravo so v teku. V našem podjetju so prijave že zbrane; le tisti, ki so nevede izpe.dli, naj s prijavo pohitijo* V te toča.je in seminarje za. dosego kvalifikacijskega izpita, pa. se vsekakor lahko prijavijo tudi altivisti NOV.
Točaji za borce in aktiviste HOT, ki jin bodo nudili potrobno , izobrazbo za pridobitev kvalifikacije, se bodo pričeli še to jesen v našem podjetju, prav tako pa tudi v drugih podjetjih v Sloveniji. Smatrati je treba, da je to delo glavnega odbora ZB . HOT zajelo široko področje za dosego zboljšanja življenjskih pogojev borcev in aktivistov.
Polog toga. točaja za KT delavce borcev HOT, pa bomo v podjetju nablal j ovali še s tedenskimi tečaji za PK delavce. Do sedaj smo .imeli že 12 tekih tečajev in čim zaključimo s temi PK točaji, so nam potom dane možnosti za. pričetek KT teča.j ev za. vso tiste delavce v podjetju, ki so na. KT delovnih mestih, nimajo pa. te potrebne kvalifikacije.
Ha.da.ljovati hočemo tudi z na.da.ljevalnim strojepisnim tečajem..
Ta bi se moral pričeti že ta mesec, vendar nam dela težave zasedba. dvorano. Ha prvo mesto moramo postaviti teča.j za mojstre, ki ga. bo vodil "Organiza.tor" Ljubljana. Prijave so v toku, prav tako pa je postavljen tudi program učenja iz vseh potrebnih predmetov. Mojstrski tečaj bo zajel cca 2o mojstrov in oseb,. ki mojstre večkrat zamenjujejo. S tem si bo podjetje pridobilo ne le dober mojstrski kader, pač pa tudi zadostno število bodočega. ka.dra.i
Tsaka organiza.cija. toga. ali onega teča.j a ima vedno en in isti cilj, to je; dvigniti proizvodnjo in za.dovi.jiti človeka.. S tem mislim reči to: če s svojim znanjem dvignemo proizvodnjo, če z znanjem tudi la.že delano, če znamo ra.vne.ti s stroji, če znamo vo.rove.ti sobo pred nezgodami ali boleznijo, če stremimomza čim manjši izmeček, stremimo za tem, da. prihranimo na mo.tcrie.lih, . si končno z vsem tem ustvenjamo tudi boljši zo.služok, ki seveda vpliva, na. boljše življenjske pogoje.
OBRATNI DELATSKI ŠTETI.
T kratkem so bodo vršile pri na.s volitve v obratne delavske svote. Tso priprave ža t«t pomembni dogodek so v teku. Priprav-. lja. se pravilnik, v katerem bodo jo.sno začrtane pravice in dolžnosti, kakor tudi delo bodočih obra.tnih delavskih svetov. Oglejmo si delo sedanjih delavskih svetov v našem vsakodnevnem družbenem življenju.
Vsi vemo, da imajo delavski.sveti z zakoni zagotovljeno obvozne pravice. To pravico jim zagotavljajo vso možnosti uveljavljanja v samoupravljanju. Ali to pravico uveljavljamo v vsakem primeru in v vseh okoliščinah? Ni malo zasedanj delavskih svetov, v katerih delavci ne razpravljajo preveč in ne sodoljujejo no pri oblikovanju sklopov. Svojo odločitev izražajo samo z glasovanjem. Ugotovitev v zadnjem času je pokazala, da na zasedanjih govorijo sano vodilni uslužbenci, v razpravah včasih polovico in colo tri četrtine zasedanja. In vendar so uslužbenci v manjšini in največkrat niti niso člani DS, so pa cinitolji, ki zavirajo delavnost, delavskih svetov. Sodimo, da sestanek ni dober, če so ga ne udeleži vsaj 5o do loo ljudi. Pri tem pa pozabljamo, da se možnosti za aktivno odločitev posameznika na sestanku zmanjšujejo s številom udeležencev. Polog toga so še druge okoliščine, ki zavirajo aktivno udejstvovanje. Velika večina članov se teže spušča v javno razpravo pri navzočnosti več ljudi. Zadržuje jih vrsto, pridržkov od nezadostno izobrazbe, nepoznavanja problemov do strahu. Strah šo povečujejo večji prostori v katerih so sejo. Zaradi tega se na takih sestankih uveljavljajo le poklicni diskutanti, ljudje ki govore na vsakem sestanku, pa naj imajo kaj povedati ali ne lo so pač tisti, ki jim je uspelo premagati strah pred razpravlja njem v velikih skupinah in velikih prostorih.
Vsem gornjim pomanjkljivostim so bomo izognili z'uveljavitvijo. obratnih delavskih svetov, za uporabo načela malih skupin. Večr ji dol pristojnosti delavskega sveta, bi prenesli na obratne de-, lavskc- sveto, To pa so proizvajalci sami in zato bodo bolj učinkoviti kot dosedanji delavski svet» Načelo v delu obratnih delavskih svetov je samo eno od pogojev za uspešno uveljavljanje posameznikov v naši novi družbeni ureditvi. Mnogo- globlje bi posegli v družbena dogajanja, ko bi uveljavili načelo o soodločanju članov pri prevzemu delovnih nalog in načina njihove izvršitve itd.
Tudi načelo o dobronamerni kritiki bi mogli v takih razmerah bolj učinkovito uveljaviti. Ni treba posebej omenjati, koliko je še pri nas posameznikov, ki kritizirajo samo tako, da kažejo na napake, zanemarjajo pa usmerjanje posameznikov.
Kekonstruktivno kritiziranje usmerja posameznike na napačno pojmovanje in iz tega se potem poraja nezadovoljstvo in se zmahjšu-je učinkovitost posameznika, kakor v razpravi tako tudi na delov-nom mostu, le samo to, da to mogoče z uveljavitvijo obratnih delavski! svetov vključiti vsakega posameznika .v sodelovanje, bo dalo v danih razmerah pomembne rezultate.'To načelo naj bi ne pomenilo, da se posamezniki omejujejo samo na svoja področja dela, temveč je člen v verigi, ki povezuje posameznika s celotnim sistemom samoupravljanja.
Ko pa bodo v našem podjetju izvoljeni obratni delavski sveti o-ziroma delavski sveti po ekonomskih enotah in ko bodo pričeli s. poverjenim jim delom, se bodo verjetno pokazale še druge pomanjkljivosti, ki jih bo treba že v samem začetku energično odprav-, ljati in delo usmerjati pravilno talco, da bo vsak posameznik občutil koristnost samoupravljanja neposredno v ekonomski enoti.
Predsednik delavskega sveta Dobnikar Bogo
VPRAŠiHJA IK ODGOVORI s
1.	VPEAŠAFJB s
Katere osebe imajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ne glede na delovno dobo?
ODGOVORs
Pravico do denarnega nadomestila pridobijo ne glede na delovno dobo tudi;
1,	dzučoni vajenci
2,	učenci,' ki dokončajo nižjo ali srednjo strokovno šolo
3* Študenti višjih šol ali fakultet, ki se po končanem čola-nju ne morejo zaposliti, to pa pod pogojem, če izpolnijo druge predpisane pogoje (da se najkasneje v enem mesecu po končani šoli prijavijo pristojnemu Zavodu za posredovanje dela).
Ob enakih pogojih se prizna denarno nadomestilo navedenim osebam tudi, če jim preneha delovno razmerje pred pretekom 12 mesecev od dneva, ko so končale uh ali šolanje.
I CM
. VPRAŠANJE s
'Katere osebe imajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po odpusti od vojakov in pod kakšnimi pogoji? ODGOVOR2
Pravico do denarnega nadomestila po odpustu od vojakov, če se takoj ne zaposle, imajo tudi skupine osebs ■ 1. Delavci, ki oddidejo neposredno iz delovnega razmerja k vojakom za odslužitev ali doslužitev vojaškega roka pod pogojiš
a)	da so do razveze delovnega razmerja zaradi odhoda k vojakom dopolnili delovno dobo t.j,, da so bili v de-, lovnem razmerju najmanj eno leto brez presledka ali o-somnajst mesecev s presledki v zadnjih dveh letih,
b)	da izpolnjujejo druge predpisane pogoje.
2« Če so odšli k vojakom v 12 mesecih po končanem uku ne
glede na to ali so bili v tem času v delovnem razmerju ali ne, pa imajo to pravico s
a)	izučeni vajenci
b)	učenci, ki so končali nižjo ali srednjo strokovno šolo
c)	študentje višjih šol ali fakultet.
3.	VPRAŠANJEs
Ali pripada denarno nadomestilo za čas brezposelnosti tudi delavcu, ki je vpoklican na orožne vaje?
ODGOVOR?
Kadar je delavec na orožnih vajah ima pravico do denarnega nadomestila in sicer do tolikšnega, zneska, kakor ga je dobival do vpoklica na orožne vaje.
Delavcu se izplačuje med orožnimi vagami samo razlika med denarnim nadomestilom, ki ga je dobival do vpoklica na o-rožno vaje in plačo, ki jo dobiva v vojski, če je ta plača manjša.
4.	VPRAŠANJE s
Ali ima delavec za čas brezposelnosti tudi pravico do otroškega dodatka?
ODGOVOR;
Dokler dobiva delavec denarno nadomestilo dobiva tudi stalni otroški dodatek, če je imel po predpisih o otroških do-
datkih pravico do tega dodatka, dokler 30 bil v delovnem razmerju.
če se delavcu* ko dobiva denarno nadomestilo rodi otrok, ima pravico do podpore za opremo otroka in do stalnega otroškega, dodatka, če bi imal pravico do teh prejemkov, ko bi bil v delovnem razmerju.
5* VP BAŠ M JE s
Kako delavec uveljavi pravico do denarnega nadomestila za Čas brezposelnosti in od kdaj gre delavcu nadomestilo? OEGOVOBs
Pravico do denarnega nadomestila uveljavlja delavec z zahtevo, ki jo vloži pismeno ali da ustmeno na zapisnik pri pristojnem organu posredovanja dela.
Pravico do denarnega nadomestila, ima delavec od dneva prenehanja delovnega razmerja, če zahteva izplačilo denarnega nadomestila v 3 dneh, ko mu je prenehalo delovno razmerje; če zahteva nadomestilo po tem- dnevu, mu gre denarno nadomestilo od dneva, ko ga je zahteval.
Vodja, splošnega sektor j as Ješe Jože
IZ ZANOVEGA KABIBAMIKA.
Čeravno sera vedno na zadnji štreni, me v spominu do naslednjega .meseca vsak ohrani. Nekateri se jezijo, drmJ se smejejo, pač kakor je kdo razpoložen. Jen osebno sem dar s bolj slabe voljo, pa bom zato tudi iznesel oziroma povede !, vso, kar moti
mene, druge in mogoče tudi vas. Mene osebno moti predvsem to, da nikakor ne morem vedeti koliko članov šteje naš uredniški od bor. Za trdno vem, da postoji glavni urednik, ki je možakar ne, mestu, samo, če me no bm vsak me soc priganjal in stresal "šobo" za toga, ubogega Zena. Potem je nadalje tovariš od "cenzuro". No, te, je pa rosen, hecov no pozna, in iz tehtnih razlogov od njega pisal no bom. Tehnični urednik tovariš Spacal pa je na, sejah težek, drugače pa si oglejte njegove sličice pa ga sami presodite. Takole nekako jo s člani uredniškega, odbora in bi lahko zaključil. Včasih še kdo drugi pride, pa ne vem, če je tudi član u -redniškega odbora, verjetno da pride le po pomoti. Skupno menda bi nas na sejah uredniškega odbora moralo biti sedem, vendar številka sedem le zaradi številke, ta v stvari ne predstavlja nič resnega.
Na splošno se s funkcijami muje. Če za določeno stvar obstoji odbor ali komisija (več ljudi), se ne sestajajo, če pa je samo eden n.pr. upravnik, ga pa "raja" ne upošteva. Vzemimo na primer nekega upravnika samskega doma. Materialno in ne vem kako še odgovarja za red itd. v samskem domu. Godijo pa se čudne stvari. Kar čez noč se znajde v samskem domu povsem tuja oseba in to brez vednosti upravnika. Saj to je kriminal! Kriminalu pa je treba narediti konec. Saj to ni preseljevanje Starih Slovanov pač pa se je v samski dom mogoče vseliti le na osnovi odločbe.
Te dni sem povsem službeno šel preko dvoripča, mimogrede pa sem pogledal po vremenu. In......?! Postalo mi je nerodno. Imel sem
občutek, kot da sem na razstavi za umetnost pričesk. V prvem nadstropju sem videl v vsakem oknu po dva obraza. Bil sem sto od stotno prepričan, da razpravljajo o moji naravni frizuri.
Poznejša analiza pa je pokazala, da so se učenjaki zanimali le za	1
nove in stare konstrukcije avionov nad letališčem. Torej po vsej verjetnosti v bližnji prihodnosti bo nov model aviončka.
Bumsk! In je že bilo lsO za bru-silnico. Ne vem, za kaj orodjar-, na pošilja v brusilnico tako slabotne ljudi, da jih vsak namlati.
Zadnjič v opozorilo vsem neprevidne žem. Kadarkoli boš imel kaj brusiti, če nisi fizično dovolj, razvit, si raje predhodno sposodi na reverz na blejskem gradu, viteški oklep, ter se šele nato podaj v brusilnico. 7 nasprotnem slučaju za varnost tvojega ogrodja ne bo odgovarjal nihče. Gornje opozorilo naj velja tudi za ostale obrate.
Vsled visoke živčne napetosti v brusilnici oziroma v kovačnici pa še tole. Opažam, da vsi zaposleni v tem obratu, že par mesecev precej mrko gledajo. Pomen njihovih pogledo/ oa se mi je
nekako odkril šele pred kratkim časom. Pravijo, da kljub vsem naporom, ne morejo in ne morejo priti na zeleno vejo. Je že "hu-Jič", Z naročili in nalogi nas. zasipajo, dela čez glavo, materiala na pretek, orodje odlično itd, Mi pa nikamor. No, vidiš in ne gre drugače, ker ni in ni procentov, Yeš Zana, če bo to-, liko dela bomo pustili vse skupaj , saj ne moreš .....
Delaš in delaš, pa se nič ne pozna. Kako naj se dokoplemo do procentov?. Z delom ne gre, ne uspemo! Veš, saj smo mislili, da. bomo uspeli z novim avtomatom, ta hudič pa nam je v zadnjem času tudi čisto odpovedal. To pa samo zaradi gosenic. Ja, ja či-. sto samo zaradi gosenic, veš ta "laufa" samo če ga polniš z gosenicami, sedaj pa je še teh zmanjkalo. Tako sedaj še s tem ne bo nič. Ker nisem vedel in še sedaj ne vem, kaj bi odgovoril možakarju, ki mi je to pripovedoval, upam da se bo nekdo že spomnil in mu daljnasvet, ter nakazal pravo pot do zelene veje,
V .zadnjem času se je raspasel po tovarni neki čuden pojem in sicer.
Neki obratovodja je pred kratkim
«s'hK poslal že tri ljudi na kadrovski
oddelek "na raspoloženje".s pis-.
mom pod pazduho: tega in tega dar
(y	n-	jem kadrovskemu oddelku na raspo-
ws
loženje, ker je bolan oziroma noče
delati itd......
V kadrovski"pisarni pa "so* medda zadnje dni imeli monterje in "Cimpermane" velike drene, da so postavili stojala, da .lahko vse ljudi, ki jih je vsevedni šef dal na raspoloženje, obešajo
		—Ù	
za kravate ter, da pokorno čakajo kadrovik še dejal: "Ni vse zlato, vem, kaj to pomeni.
Ko nastopi čas malice imajo po. nekaterih delavnicah zelo olajšano delo, če ne več saj za pol ure. Ker nas je za jedilnico vseh naenkrat preveč, smo razde-, ljoni v dva bloka in sicer severni in južni blok. Med tem časom, ko je južni blok na malici v jedilnici pa zvočniki po delavni- . cah severnega bloka in menze razgrajajo na vse grlo, V zvezi z glazbo, kot je to znanstveno dokazano, jo priporočljivo, da delavci po taktu pilij o,tolčejo,
na lepše vreme.V slovo mi je kar se sveti!" Ampak res ne
žagajo itd. Vmes pa se najdejo še interni pove.... ki se bahavo postavijo prod zvočnik in mu vneto pomagajo, mogoče celo konkurirajo. Ko pa jo v menzi severni blok, pa slika spremeni. Iz zvočnikov so slišijo zelo tihi glasovi kavbojk in meksikanskih pesmi iz plošč, vmes pa se mešajo še presunljivi zvoki in akordi preludija, iz radio-aparata. Torej glazba po želji. Nič čudnega pa naj se vom ne zdi, če zvočnik včasih tudi trdovratno odpove in molči.
V jedilnici pa je sicer po starem. Večina je z enolončnico kar za.dovoljna, neka.j pa jih godrnja, la to pustimo, vsem ne ustrežeš nikoli, pa. delaj kakor hočeš.
Torej "postrežba" dela brezhibno, prostori odločni, hrana dobra, pijače močne itd.Pri "bešteku" pa postoj! Vilice in žlice so v zadnjem času dobile fantastične oblike. Nekatere so zverižene, druge so zopet sumljivo nalom-ljenc, tako da. je izbira pestra.. Za tako širokogrudno st in izbiro pa skrbe posebno izbrani abonenti, ki mislijo, da. se mora vse kar ni osebna, lastnina uničiti kot koloradski, hrošč. No, med takimi " sulci " pa so se v zad-, njem času pojavili tudi falcifi-katorji blokov "enolončnica".Iz tega sledi parola "zlikovci na delu". Na.pra.ša se vse abonente,
.da budno parijo na. svoje sosede, mogoče se ravno pri njih skriva.
tič, ki lomi vilice in žlice, ter ponareja bloke. Vsako sumljivo osebo prijavite šefu menze, vsled obračuna amortizacije in ostalih finančnih stroškov. Za ta mesec se od vas poslavljam, ker moram še malo pogledat, kako se v dežju da zidati. Namreč že mesec a.li malo več je zidovje ravno nastajočega stan.bloka peklo sonce in se zanj nihče ni zmenil. Sedaj pa ko je začelo deževati, so so dela zopet začela. No saj hudo ravno ni, delavec tudi v vla.žnom stanovanju vzdrži, -cena stanovanja pa jo itala ista, naj bo suho ali mokro. Gradbeno podjetje Bled pa se za talce malenkosti nič ne meni.
Do prihodnjič lepo pozdravljeni !
Z a n