EbuelTerbftnfspre!« RM 0.15
КдГдшапкепБо^е
l^erlag шмЈ Scbrtftleitimg: KJageofort, Blanwokrlmg M, Postfacb Ш / Вежи$врпШ (im ««raae WWbar) тапаШсИ RM 1— fM Ввт (cbiecbliefittoli RM 9.30 ZueteHgebm« ▲bfeeetelhiaeen der 2Mhmg fttr den omAfc^endeo Koaat wwhHb aw adutMWb mć aw Ma Ж. dw laufmden Mooate angeaoomten
Nr. lOL

Zimska bitka т Belgigi uspešna
Prekoračili smo na iirolii fronti cesto LOttidi-Bastogne-Arlon
Število ujetnikoT je prekoračilo 20.000 — Z bojnimi sredstvi тојпе mornarice je bilo potopljenih т V' /"i ustju Scheide šest velikih tovornih ladij —< Srditi boji med Blatnim jezerom in Donavo
^j_Jahrjaiij
Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. decembra objavilo:
V	zimski bitki v Belgiji smo včerai daleč za sovražno fronto uničili ali ujeli ameriško posadko v Schnee-Eifel. 7000 Amerikancev smo odpeljali v ujetništvo. Na sprednji napadalni fronti so naše čete vdrle * Ardene in na široki fronti prekoračile veliko cesto Liittich — Bastogne — Arion. Proti Maasi odtekajoče sovražne oskrbovalne kolone so nemški oklopnjaki dohiteli in pregazili, na novo pripeljane ameriške odrede pa razbili v posamezne skupine, ne da bi se tem posrečilo zadržati naš pohod. Število ujetnikov je prekoračilo 20.000. V včerajšnjih bojih smo uplenili 43 oklopnjakov in oklepnih vozil ter SO topov in uničili 136 oklopnjakov.
V	dosedanjih žariščih obrambne bitke na ■apadni fronti je sovražnik z manjšimi silami brezuspešno nadaljeval s svojimi na-
padi. Hudi obrambni boji so se razvili samo v prostoru severozapadno od Bitscha.
Daljnostrelno obstreljevanje Londona im Antwerpna še traja.
S pomorskimi bojnimi sredstvi smo v ustju Scheide potopili šest velikih sovražnih tovornih ladij z novimi pošiljkami s skupno več kakor 30.000 brt.
V Srednji Italiji je sovražnik uvedel svoj včerajšnji veliki napad severno od Faence z bobnečim ognjem 100.000^ strelov vseh kalibrov na širini odseka 10 kilometrov Kljub temu težkemu ognju je mogel do večera samo za dva kilometra potisniti naše hrabro boreče se čete nazaj. Severovzhodno od me sta so se sovražni napadi zrušili že pred našimi položaji. V prostoru pri Bagnacavallo so izvajale močno zadete kanadske skupine včerai krajevne napade, ki smo jih razen nekega malenkostnega vdora krvavo odbili.
Na Balkanu se odvijajo premikanja naših
čet deloma po zlomljenju silnega sovražne ga odpora.
Na Ogrskem so SOvjeti med Blatnim jeze rom in Г inavo prešli z močnimi silami in s podporo številnih bojnih letalcev v napad Tukaj se vrše srditi boji. Med kolenom Do nave in južno mejo Slovaške se je ojači) sovražnikov pritisk Ob reki Eipel, ob za padnih pobočjih gorovja Matra in na obeh straneh zgornjega Sejo so naše čete po tr dih bojih prestregle napade sovražnih sku pin. V prostoru južno in severovzhodno od Košic so se izjalovili ponovni napadi Sov jetov. Pri obrambi sovražnih zračnih napa dov nad severnim in južnim odsekom vzhod ne fronte smo včeraj zbili 31 sovjetskih letal, med njimi 14 po nočnih lovcih.
Severnoameriški zastrahovalni letalci so včerai podnevi odvrgli bombe na Jcraje v Južni in Jugovzhodni Nemčiji.



Dramalifiia nofna okl»im!a$ka vofna
Sevemoamerikanske elitne čete v prvem naskoku razbite
Horia Sima o položaju na Romunskem
Berlin, 22. decembra. Vlada romunske nacionalne vlad* je o priliki svoje'nove sestave dalo svojo izjavo. Vladni šef Horia Sima Je T uvodu opozoril na to, da je bila Romunija zapletena v srdit boj s sovražnikom, ki je šel ra tem, da razdre Romunsko kot državo in narod, in pri tem uporabljal me tode, ki jih ilustrirajo povsod usmrtitve največjega obsega, mnoštvene deportaciije in Izginjanje celih plemen. Sredi boja pa je zarota maloprldnežev in neodgovornih, elementov brez domovine, brez vere in brez Idealov, ki so samo % tempo in mnogoobe-tajočo pobratimijo z ložami prostozidarjev ppUU do visokih jnest v državi in politik; isdala junaški odpo>r im odprla sovražniku pot v src* države.
To, kaf se je zgodilo potem, |e mamo ponovitev sistema, ki so ga Sevjeti uporabljali v tako mnogih, po njih podiarmljenih državah in provincah. Romunija je bila v okviru trdno ustanovljenega načrta metodično podvržena procesu boljševizacije, če-gar končni cilj je pridružitev pošastnemu konglomeratu Sovjetov.
Pogoji premirja »o ustanovljeni tako ponižujoče, da morajo brez upora doveeti do 'podjarmljenje pod boljševiško gospostvo Tako zvane vlade v Bukarešti v resnici niso bile nič drugega kakor navadni komisariati sovjetskih provinc.
Tudi naivnežem in lahkovernim se že za 6ne, tako je izjavil Horia Sima, svitati gro la nad zmedo, v katero so neodgovorni pahnili državo. Zakasnela panika pa ne spreminja ničesar ne glede tragične situacije države nlH ne zmanjša njihove krivde. Tokrat pravice do odgovornosti za bodočnost naroda nt morejo imeti tisti, ki so se kot voljno orodje predali smrtnemu sovražniku, ampak samo nacionalne sile Romunije katerih izbor in zakonito zastopstvo je na efionalna romunska vlada. Ona predstavlja voljo naroda, da si sam določi svojo uso do in je, tako je nadaljeval Horia Sima, pri pravljena nadaljevati tam, kjer se s krvjo in železom oblikuje zgodovina narodov, z bo jem proti boljševizmu, da dA Romuniji zopet svobodo. Niti zasedba naše države nit premenljiva vojna sreča nas ne morejo« od vrniti od te poti in nam omajati našega pre pričanja.
Horia Sima je nato sporočil nemškemu Fuh rerju Adoltu' Hitlerju in vsem v boj zaplete nim narodom pozdrav romunskih sobojevni kov. V Romuniji, ki ne bo rešena samo so vražnih tolp, ampak tudi trinoštva izkori ičevaicev, prostozidarjev In Židov, naj st ustanovi vlada reda, dela in socialne pra vičnoiti.
Horia Sima je zaključil z izpovedjo za vo Ijo zmage Reichai »To je država zmage, no vega sveta, zmage, ki bo osvobodila Evro po in Romunijo.«
Nemiri na Siciliji so se razširili
MtUn, 22. decembra. Hudi nemiri, ki so ladnje dni pripetili v Cataniji, so se zde kakor poroča ameriška radiooddajna posta v Neaplju, razširili na nadaljnja mesta v S-ciliji, tako Zappferano in Ramacca. V Caste, di Judicl je množic« navalila na mestno hi io In davkarijo in obe poslopji zažgala Od delek policije karabinlerov, ki je poskuša' poseči vmes, j* množica razorožila Moral •e poslati ojačenja čet, da se zatrejo ne
Berlin, 22. decembra. Čeprav se poročilo oborožene sile še vedno izogiba, da bi označilo prostor in obseg po nemški ofenzivi izzvane zimske bitke, so kljub temu neke formulacij* zelo krepko izražene. Iz njih izhaja, da je bil dosežen že v prvih urah bitke tisti začetni uspeh, za katerega so se brezuspešno bojevali Amerikanci pri Aach nu s pomočjo dveh armad v štirih bitkah vač mesecev; namreč predor skozi fronto. Vojno poioCilo govori o »razl^iti in raztrgani prvi amerikaniki arm«-d i.« Mi vemo iz prejšnjih bojnih' dogodkov in izjav sovražnika samega, da ie bila sestavljena ta armada iz najboljših čet ameri-kanske vojske in da so jo prištevali k izrecnim elitnim četam Zedinje-nih držav. Ta je bila torej v hudem navalu razbita in nemški oklopnjaški oddelki so torej lahko predrli v globino bojnega pro-sto^ra.
V nekem nadaljnjem stavku nas obvešča poročilo oborožene sile o nekem dramatičnem dogodku, ki ga verjetno v tem obsegu v teku vse vojne- niso opazovali: o nočni oklopnjaški bitki. Verjetno so bili v vsej hitrici mobilizirani oklopnjaški napadalni oddelki nasprotnika z nalogo, da se zo-perstavijo vdrllm nemškim oklopnjaškim oddelkom. Na to je bila z nemške strani po nudena oklopnjaška bitka, ne ozirajoč se na čas dneva in uro, verjetno takoj sprejela in se je razvila nočna bitka velikanov na bojišču. Med vsemi vojnimi dogodki so bili nad bojnim prostorom oddelki nemških lov skih in bojnih letalcev, da bi zavarovali rremi4.^nia naših čet.
• Sovražnik je glede poročanja o zimski bitki na Zapadu Se bolj zamolčljiv kakor nemško vrhovno poveljstvo. Sovražno vojaško vodstvo je odredilo popolno zaporo poročanja, posebno za prvo Srmado Zedi-n j enih držav, dozdevno, da nemško vodstvo čet ne bi prišlo do kakšnih podatkov, v resnici pa radi pridobitve časa, radi izobliko vanja tiste izjave, ki je za presenetljivo nem-
Prispodobna beseda Eisenhowerja, ki je obljubil svojim četam, da ne bodo imele nobenega snega na glavah »razen mogoče pri vkorakanju v Ber lin«, učinkuje preveč fatalno v tej zimski bitki, ki vidi prav iste čete v težki stiski pred trdim nemškim udarcem. Z druge stra ni spđzna svet, kako važno in potrebno je včasih držanj' v tajnosti vseh vojaških priprav in kakšni uspehi se lahko dosežem nasproti presenečenemu nasprotniku.
Organizacija Elas je vdrla v britansiii glavni stan
Stockholm, 22. decembra. Kakor je Reu-ter v torek iz Aten poročal, so Elasine čete predrle žične ovire, ki so obdajale ozemlje britanskega glavnega stana pri Atenah. Tik pred tem je londonska poročevalska služba poročala, da so angleški bombniki odvrgli nove pošiljke nad obleganim glavnim stanom britanskega zračnega orožia v Atenah
Božične svečke so prižgane
Nevarno božično drevo
Ko so boljševiki uganjali protiversko politiko, so se tudi v Sovjetski zvezi z vsemi sredstvi bojevali proti božičnemu prazniku Iz poročila o dejstvih, ki ga je o tem spisal kijevski jurist profesor Nikodimov, zvemo o prostaških nasilnih ukrepih boljševikov proti domačim šegam o božičnem času.
Profesor Nikodimov piše o tem v svojem poročilu;
»V tistih urah, ko se je sicer na sveti večer vršila maša v cerkvi, ko so hkrati ж zvezdami na nebu vzplamtele tudi sveče ne božičnem drevescu, so boljševiki zbrali trudne delavce in jim rekli, da je božič lai, bajka, ki jo je treba razbiti. Namesto slavo-spevov, ki so o tem času zadoneli v cerkvah, so po dolžnosti slavili Lenina, Marxa in druge korifeje marksizma.«
»Spominjam se še, ko je neka gospodinja hotela peči kolače za praznike. Koliko razburjenja je morala reva prestati, ker se je bala, da bi vonj kolačev utegnil izdati njeno versko prepričanje; vrata, ki so držala k sosedu, je zaklenila in zagrnila. Moj znanec profesor I. je kljub vsemu strahu pred boljševiki postavil božično drevo. Skrival ga je pred sostanovalci, vrata do sobe, kjer se je nahajal, so bila skrbno zaklenjena in duh po svečah so morali odstraniti s prezračenjem.«
Med tem si je Stalin nadel krinko pobožnega svetovnega državljana in se gre zdaj poštenega, vedno že veri naklonjenega očeta svoje države. Za koliko časa še, to je še vedno v moči sovjetskega despota, ki, kakor vedno znova . potrjujejo izpovedbe mnogih vojnih ujetnikov, čaka samo še ugodnega trenutka, da bi zadal cerkvi smrtni udaree.
Vzhodni prostovoljci - revolucionarji
Berlin, 22. decembra. Reichsminister dr. Goebbels je sprejel odposlanstvo prostovoljcev vseh v boju proti boljševizmu udeleženih narodov Rusije. Prostovoljci, o katerih pričajo njihova odlikovanja za hrabrost, de so se izkazali v boju ob strani nemške oborožene sile, so predali dr. Goebbelsu zbirk* Igrač, ki so jih izdelali v prostem času z« nemške otroke v ozemljih, nad katerimi div-ia sovražni zračni teror. "
Dr. Goebbels je izrazil vzhodnim prostovoljcem svoj prisrčno zahvalo in je označil darilo kot znak sporazuma, ki se je pojavil v skupnem boju proti boljševizmu. Minister je izrazil svoje trdno prepričanje, da bodo po premaganju židovskega boljševizma narodi Rusije dobili mesto v novi skupnoeti narodov, ki jim pripada V boju za dosego tega mesta — tako je zaključil dr. Goebbels — so se izkazali vzhodni prostovoljci kot resnični revolucionarji svojih narodov.
V Poznu so se pripadniki narodov Ausij* zbrali k neki manifestaciji. Zastopnik osvobodilnega komiteja je prinesel pozdrave komiteja, Potem so govorili zastopniki Rusov, Ukrajincev in ruske mladine. Generalu VI*. sovu so poslali brzojavko,
Flihrer je ustanovil Warsdiau-Sdilld
Berlin, 22. decembra. Fiihrer je ustanovil v spomin na junaške boje v Varšavi Warschau-Schild (ščit Varšave) kot bojni znak za vse, ki so se častno udeležili bojev pri Varšavi v času od 8. januarja do 2. oktobra 1944. 1. Podelitev izvrši v Fuhrerjevem imenu Obergruppenfflhrer in General der Polizei pl. Bach. Šef vrhovnega poveljstva oboroženi sile je pooblaščen, da izda tapoqledne ix-▼rilhie predplttk
Oddelok met?.!cev mJn v pr>pravljeno«tl
fred vofi'i'o v bojno črto je motorl?.lian oddetp;: r 'tslcev dobil v neki vasi ob viiiožju Vopsiov novo m uničijo. S* so dobro shranjeni It/ki kcsi, ki naj pripravijo napad nemških grenadlrjev n« iovraine črt#.
sirarn ž. — *1*?. Ml.
KAKAWANKEN BOTK
Sobota, 23. decembra 194*.
Bitka v okviru celotnega načrta
Spremenjena tehnika vojne - Uspehi skrivanja
Berlin, 22. decembra. Obvestila vojnega po ročlla o zimski bitki na Zapadu «o *e vedno malobesedna, ali pomembna. Ona dajo jaano spoznati, da se razvija bitka še nadalje uspešno in ona že navaja bilanco prvih pre-dornih bitk; pri katerih je bilo nad 10.000 ujetnikpv, in uničenih ali uplenjenih 200 ^ oklopnjakov in sestreljenih 124 letal. Točno kakor urno kolesje se izvršujejo nemška ofenzivna premikanja, kar se vidi iz dejstva, da so nemške armade odprle tretji dan iz globine operacijskega področja napadalno fronto. To pomeni, da so bile kompaktno dovedene vse pripravljene skupine v vdorni prostor in da se je pri tem obdržala nad vse močna bojna sila tudi po predoru skozi sovražnika. S sovražne strani se da spoznali močna živčnost in neka nesložnost т nasprotnih premikanjih na tem, da v boj posegajoče rezerve prihajajo ▼ posameznih skupinah in da so tako) vržene v bitko. Z or.irom na ofenzivno nemško enotnost na bojiščih o usodi posameznih napadajodih sovražnih skupin ni nobenega dvoma.
Poročilo oborožene sile da razen tega spoznati, da nemški napad ni šel v obliki globokih predorov v sovražno zaledje, kakor se je to približno zgodilo leta 1940., ker je bila takrat izločitev prometnih križišč in dovoznih središč cilj težkih oklopnjaških oddelkov. Med tem se je vojna tehnika daleko sežno spremenila In nazori o praktični uporabi bitke v okviru celokupnega strategične-ga načrta so se menjali prav tako. Se leži ko-prena tajne nad bojnimi dogodki na Zapadfi in samo skopa obvejstila nam dajo slutiti o dramatičnosti nemške ofenzive presenečenja. V nekaj dnevih pa mora biti z ozirom na hiter razvoj položaj toliko razjasnjen, da bosta lahko objavljena namen in obseg nemškega ofenzivnega udarca.
Sedaj se ž* lahko ugotovi, d« M dejstvo ckrivanja naatop« velikih mnotic nemških čet in pomemtoega števila težkih rozil in letal pred očmi sovražnika in južno od nekega v nemško ozemlje štrlečega sovražnega loka, dalo izvrstno spričevalo o sposobnosti nemškega vodstva in za enotnost organizacije nemške oborožene sile.
Nihče na svetu ni mogel verjeti, da bo postavljena nemška ofenzivna armada baš v času, ko je sovražnik objestno in od veselja vriskajoč vedno spet najavljal zlom I^emčije. Obremenitve nemškega naroda ob tem času res niso bile male, ali obremenitev živcev, ki jih je prostovoljno in dodatno prevzelo nase nemško vojno vodstvo, meje že na nad-
človeške moči. Obvladati so se morali naj-težji obrambni boji in vedno hujši je posta! bombni teror proti nemškim kulturnim do brinam. Fronta i* sicer držala, ali neke nem ike vasi in meita so morala biti opuščena, in nevarnost sovražnega predora je bila ved BO pred očmi odgovornih. Kljub temu nemško vodstvo ni zgubilo živcev in na novo postavljenih divizij ni posamezno vrglo v boj, ampak' je v vsej tišini pripravilo najbolj opremljene napadalne armade, da bi zadalo silen udarec in bi istočasno omogočilo važne delne odločitve. Kakor mogočen stolp nadkriljuje taka ledenomrzla mirnost razburljivo samohvalo sovražnih vojskovodij, ki so, kakor Patton in Montgomery stavili, ali se bo zrušila Nemčija v oktobru ali decembru. Nemško vodstvo seveda iz razumljivih razlogov ni moglo povedati nemškemu narodu, na kaj čaka in zakaj naj zaupa. Zahtevalo se je edinole zaupanje.
CzitCAlLO
v izdajshn so si popolnoma enaki
Tudi Zedinjene države so Poljake popolnoma predale Sovjetom
9o svetu
750 milijonov črk j« postavil neki strojni
stavec v OsnabrAcku: jubilant je obhajal oni dan petdesetletnico svojega dela.
Stopetdeseti zavod za obsevanje rudarjev z višinskim soncem so odprli nedavno v su-detskem okrožju.
»Times« javlja iz Melbourna, da je avstralska vlada sprejela sklep, ki kaže, kaka resna zaskrbljenost vlada v Avstraliji zaradi konkurence ameriške umetne volne. Na vladno priporočilo so posamezne avstralske države izvedle ukrepe v zaščito avstralske volnene proizvodnje. Vsa dela iz naravne volne bodo morala imeti pri prodaji poseben znak, del iz umetne volne pa ne isodo smeli več prodajati kot »volno«.
Sedem Itiiogramov |e tehtal otrok, ki je prišel nedavno srečno na svet v Honings-vangu na Norveškem.
V občini KSmhlld ob Hinn iivi rodovina, ki se preživlja že dve sto let s popravo čevljev.
Na nekem starem egiptovskem papirusu
berei v posmrtnem izročilu o nekem egip tovskem plemenitaSu: »Bil je zdrav vse življenje, samo zobe so mu žrli črvi.« Kakor vidimo, niso samo v srednjem veku živeli ljudje v veri, da povzroča kljuvajoče bole čine v zobeh poseben črviček, ki mu človek z nobenimi zdravili ni kos, razen če bolni zob s škodljivcem vred izruješ iz čeljusti
Leta 1854. je stala ena kila alumlnifa še okrog dvajset tisoč RM v našem denarju in je bila torej tedaj cel6 dražja kakor zlato Leta 1935. se je pa cena aluminiju že precel uravnovesila, saj je tedaj stala ena kila te kovine okrog ene RM.
Stockholm, 22. decembra. Ko je angleško časopisje ▼ zvezi s Churchillovim govorom več dni pozivalo Zedlnjene države, naj zavzamejo stališče v zadevi Poljske, jt oddal zunanji minister Stettinius izjavo, ki poskuša pokriti prepustitev Poljakov usodi, kljub temu pa distanciiratl Zedinjene države od popolnega obsega angleške prostitucije.
Stettinius je rekel, da Zedinjene države »pod nekimi pogoji« podpiralo predlog glede spremembe poljskih mej. Prav za prav amerikanska vlada nasprotuje spremembam mej pred koncem vojne, če se pa doseže poljsko-sovjetskl sporazum, bo vlada Zedi-njenih držav čim najbolj podpirala takrat potrebna premikanja prebivalstva. Vlada Ze dinjenih držav nadaljuje s svojo politiko ne-vmešavanja in odklanja, da bi dala kakšne garancij* glede mej Poljske. Vlada Zedinjenih držav gre za tem, da ustanovi organizacijo svetovne varnosti, s katero bi Zedinjene države v d%wžbi z drugimi državami kot članicami prevzele odgovornost za ohranitev splošne varnosti.
V švedskih komentarjih ugotavljajo, da Stettinius sicer ni obljubil nič določnega, da pa njegov diplomatični način izražanja ven-
dar pomeni, da se je pridružil angleškemu stališču, po katerem Poljakom ne preostaja nič drugega, kakor podvreči se Sovjetski zvezi. Ker Stettinius niti ni hotel dati kakšnega jamstva za meje, je vse skupaj za Poljake popolnoma negativno in pripravno, uničiti njihove zadnje upe v pomoč Washing-tona.
V Angliji je Stettiniusova izjava zbudila veselo zadoščenje, kot znak »znatne merk anglo-ameriškega soglasja«. Londonska poljska vlada v pregnanstvu je s svoje strani reagirala z zelo ostrimi protisovjetskimi demonstracijami, Objavila je proglas, v katerem bbdolžujf Sovjetsko zvezo, da Igra dvojno igro Nadalje ostro polemizira z lublin-skim sovjetskim odborom. Po mnenju Amerl-kanctv je ta londonska izjava porušila zadnje upe v prijateljski dogovor. Ko sta se Anglija in Amerika zedinile, da prepustite Pollake končnoveljavno njihovi usodi, se v nasprotju z dosedanjimi prizadevanji pregovarjanja čutile zdaj tako rekoč olajšani, da se poljski emigranti kažejo tako nedostopne in s tem samim sebi naprtijo odgovornost za vse nadaljnje dogodke
Hasproinik jn hil popolnoma presenefen
Vojni dopisnik Zedinjenih držav o nemškem napadu
■•rlin, 22. decembra. Nemški napad, k! smo ga Izvedli Iz zapadneqa okopa I«, kako' dalo lasno razumeti poročila Iz nasprotni-škeqa tabora, sovražnika popolnoma presenetil. Anqlo-amerikanski volni dopisniki ne morelo utaliti učinka In udam« lile nem ikeqa napada. .
Tako le lavil Reuterlev dopisnik pri 11 se-veroameriški diviziji: »V varstvu težkega topništva so silne množice pehote In oklop niaški oddelki s težkimi oklopnjaki nenmdo ma predrli fronto 1. amerikanske armade nm mnoqih mestih.«
Dopisnik londonske poročevalske službe Robert Barr, ki oxnaiule nemški napad kol s!!?n, prizna prav tako, da le Nemcem uspel nek vdor v amerikanske črte «
V nekem poročilu iz štabnega stana 1 armade Zedinjenih držav poroča ameriVransk-vojni dopisnik Richard Hardelet, da so Nemci do nedelje opoldne vdrli m n o q •> milj globoko v amerikanske črte Nadille opisuje, kako so bile amerikanske čete popolnoma presenečene. Izvidniški od-
delki so pač ugotovili za nemškimi črtami v lutranlem mraku neko gibanje, ali niti število, niti vrsta udeleženih enot nista kazale na to, da je bila v teku neka večja operacija. V noči na soboto |e potem nemško topništvo položilo z obstrelievaniem do skrai-nosti težko zaporo ob vsej amerlkanskl ■troTitnl črti In težko obstrellevalo tudi naprej porinjene postojanke, dovozne črtf in zvezne črte mnogo milj daleč za fronto. V soboto zjutraj se je potem začela ofenziva z ostrim napadom. 2e po nekaj urah je bilo lasno, da so bili vsi napadalni sun ki gnani z veliko silo naprej Naprej porinjene amerikanske čete so bile ali pregažene, ali vržene nazaj, gnane po nemških oklopnjakih in pehoti.
Tudi Iz opisa nekega drugega severoame-riškega dopisnika se vidi, da ni bil sovražnik pripravljen na nemški napad. Poročevalec Richard Hollinar naglaša, da se le priče! nemški udarec s cela vrsto akcil, preden je bilo amerikanskim četam jasno, da le v teku nekaj večlega.
Angleži so iavili v ponedeljek iz Grčije,
da so vdrle v Severno Grčijo male bolgarske bojne »ile, kakor s* zdi, iregulame. K temu se dodaij«: »Ntč ne kaže na to, de M bolgarska vlada odgovorna za ta postopek.« Moskva poitlja svoje prijatelie k drugim pr$-iateljem ...
Sovietsk« zveza je začela s tem, da le od«
peljala v svojo državo en del vrtalnih orodij in tehnične opreme pri rumunski industriji petroleja. Le ta je popolnoma v rokah Sovjetov.
Iz atenskega dela mesta Thessium to, kakor poroča Reuter, čete Elas odpeljale 167 žen in otrok kot talce, da bi onemogočile Britancem, še nadalje ustreliti ujete ljudi organizacije Elas..
Manchester Guardian poroča, o odpuščenih angleških vojakih, da so prisiljeni, beračiti v londonskih ulicah. Ne gre morda za posamezne primere, ker se sedaj cel6 Spodnja zbornica bavi s temi razmerami.
Francoski glavni rezident v Maroku Po-ГОХ je v nedeljo obiskal mošelo v Parizu In pri tem izjavil, da prestaja Maro>ko zdaj težke čase, ker so srednje letine ustvarile vznemirljiv položai.
Vedno močne{e se izraža zahteva Avetr*-lije po popolni samostojnosti. In Curtinov* avstralska vlpda gre smotrno za tem ciljem. Nov dokaz za avstralsko željo po ločitvi od angleškega empira je zahteva javnega mnenja, naf avstralsko vojno ministrstvo J»-daja svoja lastna vojna poročila, v katerih bodo primemo priznani avstralslri vojni napori.
CangkajSek je izjavil inozemskim novinarjem: »Zavezniki so nam dobavili volni material, moram pa priznati, da je med obljubljeno in doslej dobavljeno količino velika razlika.«
Belgijska poročevalska služba obveMa, da le sprejela belgijska zbornica z veliko večino predlog o podržavljenju oboroževalne io-dustrije.
Prav sedal podpisan finsktf-sovjetski dogovor o stvarnih dajatvah kaže, da imajo Sovjetl namen, da popolnoma oplenijo finsko industrijo. Finska naj dobavi za 175. mil], dolarjev strojev, orodja, aparatov in ladij, аМ •amo za 125 milijonov lesnih Izdelkov, papirja In celuloze. Očlvidno Sovjetom ni za les ampak za stroje, ki jih potrebujejo za Izvršitev nadaljnjih osvojevalnih načrtov.
Iranska vlada je očitno pod najhujšim pritiskom Moskve stavila predlog, v katerem ponuja Sovjetski zvezi nakup v Severnem Iranu črpanega petroleja. Pri tem naglaša.
da ta prodaja petroleja ni v nasprotju s pred kratkim sprejetim zakonom o prepovedi oddaje koncesij za petrolej na druge države med vojno.
Kakor poroča Reuter ix toHfe, so saboter# zažgali 278 železniških vos za petrolei, ki mo bill napolnjeni % petroleteim, v	. «
donavski luki Ruščuk. Ogenj je ogrožal tudi tamošnjo rafinerijo olja.
Kakor poročajo amerikaniki Uati, te prišlo v državi Tennesse v zadnjih dneh do novega linčanja. Tednik »Time« je k temu pripomnil, da je bilo v kolikor obstoje uradne statistike, od leta 1900. do leta 1941. nič manj kakor 4699 ljudi, javno llnčanih, od teh 1291 belcev in 3408 zamorcev, večinoma ob udeležbi prlstoine oblasti.
V^rlau И1.1 Dnu h NS-()euv«rl»ir	Drnckeral
K4niifii DmhH Klmrenfnrt - Verlawleitmr: Dr MmII Heitur iMt bel der Wrbrmacbt) — Нч |т.1,,.ћг'Г1|«-1'р| Friedrtnb Horatmann ИпглеН ч,*	ynlimf"
Bojna bogastva ameriških miliarderjev
Posebno poglavje v življenju ameriških p'.ulokratov predstavljalo njihova'podeželska veleposestva, kjer se izživljajo dalečjod lav ne pozornosti Naši javnosti so znana raz ko.^na posestva časopisnega magnate Ran dolpha Hearsta, ker so bila že ponovno predvajana v raznih ameriških filmih. Največje med Hearstovlmi veleposestvl je San Simeon. Obsega 240.000 oralov. Hearst je zanj potrošil 25 milijonov dolarjev. Sredi posestva stoji ogromen grad, ki je stal 5 milijonov dolarjev. V gradu je ogromna jedilnica, opremljena t slensklml dragocenostmi in ogromnim gotskim kaminom Iz Chateau de Jura v Franciji Mize v jedilnici so pre nesene Iz starih italijanskih samostanov Najmlajša med njimi seqa v 16. stoletje V gradu je nekaj ducatov starih flamskih gobelinov ki jih cenijo na milijene dolarjev Posebnost spalnice samega Hearsta je postelja kardinala Richelleuja, ki jo oditopi Hearst samo najbolj odličnim gostom. Poleg glavnega gradu je na San Simeonu manjši »Klanski grad«, ki qa je kupil Hearst v Španiji In dal prepellati v kosih na svoje posestvo. Poleg »španskega gradu« je nekoliko večji grad St. Donats Castle, ki ga |e kupil H^4rst v Walesu v Angliji in prepeljal v dveh parnlkih preko Atlantika v Ameriko Na Hearstovem veleposestvu je tudi posebna železnica, namenlena njegovim gostom Na svo'em druqem veleposestvu v Wyntoonu je postavil Hearst popolno bavarsko gorsko vas. ki jo je kupil za časa nemške Inflaclle v Nemčiii in dal prepeljati v Kalifornijo.
George Vanderbtld le sezidal v Biltmoru grad ki je stal 15 milijonov dolarjev Med največje veleposestnike In posestnike gradov pa prištevajo družino Du Pontov, ki Ima jo danes več gradov, velepoeeetev, jaht, er gel, kopalnih bazenov te kopalnic kakor km t. '----11 IriH'na na svetu. V službi Du Pon"> ' ),	itii-' niev in name.^čenctv kuko' H'-
je imel pred drugo svetovno vojno angleški kfeiievski dvor. Du Poeti #e poeeetaikl
zemlllšč In nepremičnin v državi Delaware, ki je prav za prav njihova osebna domena Poleg leqa posedujelo ie lep del zemljišč v državi Pensllvanlll. Tako je v državi Dela ware vsa samouprava v rokah Du Pontov, ki so tudi vodilni člani federalne delawarskf vlade Du Ponti lo sezidali v državi Delaware toliko gradov, da jo Imenuje danes »deželo gradov«.
V okolici Wilmingtona imajo Du Ponti 24 veleposestev. Med njimi je najbolj sloveče Wintherthur, kjer so zgradili Du Ponti svolo poletno rezidenco. Tu Imajo Du Ponti grad s 30 sobami. Stal jih je 10 milijonov dolar jev v Longwodu je sezidal ief rodbine Du Pontov Plerr«y Du Pont svoj grad sredi tisoč oralov prostranega parka. V parku le s ste klom pokriti tropski vrt, ki meri 60 oralov Poleg tega Ima nad 100 oralov prostrane zim ske vrtove, kjer goje preko vsega leta oranže, cltrone, slive In drugo sadje. Grad Ima nad 200 sob. Posebnost v gradu so ogromne orgle z 10.000 piščalkami. Za prevoz orgel so potrebovali 14 železniških vagonov Njihov glas bi napolnil tri katedrale. Na orgle Igra sloviti belgijski mojster Firmen Swinnen Za pogon mehov je postavljen 12 konjskih sil močan električni motor. Orgle so name ičene v nalašč za to zgrajenem zimskem vrtu V Longwoodu je pozidal Du Pont tudi celo normansko mestece, ki ga je prepelje! preko Atlantika t parniki Ne manika tud! gledališča s 1200 sedeži.
Brat Plerra Du Ponta Henry je postavil v Wintherthuru na svojem posestvu novo cer kev v kateri ie namestil orgle z 9000 pištmi kami Grad Henry Du Ponta Nepurs slov 00 svojih portalih Največji med njimi je bU svoje dni glavni Vhod v palačo Katarine Ve like. Malo manjšega je kupil v Wimbledonu Posebnost nemourskega gradu so tudi šte vi!nl vn^An «'l V »o nn -"ponMi itrfikTmim icov 'eii 41 boll	'' i Ч' ':о ■I'lvilt ' ' )
meti v Sch6nbrunnu in Vers'lllesu V Ne жфжгег M tudi mejvetjl ameriški hlevi м
dirkalne konje. Nemours Ima lastno radijsko oddajno postajo, svojo pošto in telefonsko centralo s 300 številkami.
Nič manj razkošno sta opremljeni kraljevski palači Wllliama Du Ponta. Družina Du Pon'ov ima ogromne palače še v New Yorku. Flladelflji, Washlngtonu in Parizu Nekaj družinskih članov prebiva tudi v najetih stano-vanlih So to možie In žene, ki jih le družina izključila Iz svoiega občestva, ker so se poročili svojemu stanu neprimerno. Skupna vrednost nepremičnin družine Du Pontov presega 250 milijonov dolarjev In neprestano raste
V nič manj ra/košnih palačah žive Van derbiltovci Družinska palača Vanderblltov stoji v Bllmontu. Palača Ima več stanovanjskih prostorov kakor vsi bajeslovni Hearsto-vi gradovi v Kaliforniji %kupa| Cornelius Vanderbild je posestnik vsega mehiškega mesta Obregon City. Poleg tega je še DOSMi-nik ogromne palače v New Yorku veliki veleposestev v Kentuckiju, lovskih gradov Kanadi in Kaliforniji Vsi Vanderblldi Imajo okoli 30 gradov In palač vrednih nad 150 millionov dolarlev
Bencin moc neiil od dinamita
Bencinski motorji spadajo med razmero ma ekonomične pogonske stroje. Prav majhna množina zadostuje, da razplinjena z frakom zmešana sproži po eksploziji zelo velike sile Kol las tenek curek bencina zadostuje za trajen pogon motorja z nekaj desetinami konjskih sil učinka. Izračunal' so da določena količina bencina lahko povzroči skdro desetkrat močnejšo ekipiozt jo. kakor enaka količina dinamita. Glavna prednost bencina pa je da njega zgorevanje obvladujemo, dočim so eksplozije razstreliv divje In časovno zelo samovollne. C* bi užgali v cilindru eksplozllskega motorja na-h'fip'n« d'n-iiri'i n"m oViploTll* n» h rji il'-nlla !i-lup 1)11 t K : I ni « ui''na4. energije, marveč bi v trenutku razgnala ves moto)
4li že veste...
... da orkan lahko doseže hitrost 220 m na sekundo? Pri tem ima takšno moč, da odraslega človeka kakor košček paplrla odnese v zrak.
da samo petina današnjega človeštva potrebuje kruh za vsakdanjo hrano. Tri p«, tine vseh ljudi se hrani v glavnem s rižem, ena petina pa s koruzo.
kako ljudje jedo? Tretjina ljudi na svetu i* še zdaj s prsti, druga tretjine s paličicami. (Kitajci, Japonci), tretja z žlicami, noži in vilicami.
. dale jelka najbolj razširjeno drevo na ■vetu?
. da se kolo (bicikelj) največ wporabHa na Holandskem?
. da rabiš za par ženskih nogavic (če jih delaš z roko), S Igel In 875 m bombaža z« nekako 47 000 petelj? Stroj za pletenje nogavic ima 600 Igel In porabi 4800 m niti ж« nekako 2 milijona peteH.
Anpkdota
Neki profesor zoologije na gčttlngentkl univerzi se je posebno rad bavll z raziskovanjem vseh vrst črvov. Njegovi učenci so prav dobro vedeli, da morajo predvsem to področje zoologije dobro obvladati, pa bodo pri izpitu naredili nanj dober vtis.
Nekoč pa profesor nekemu kandidatu nI zadal vprašanja Iz področja črvov, temveč ga te presenetil s tem, da mu je rekel: »Gospod kandidat, kaj veste o slonih*. Učenec, ki lega vprašanja nI pričakoval in le Imel samo znanje o črvih v mezincu se je skušal izmotati iz zagate s tem, da je pro le orlu takole odgovoril:
»Slon je eden izmed največjih iMalcev na svetu. Posebno omembe vrodn# #o mjoQov* male, ostre oči, ■ katerimi vkU coM črv#. Črve delimo ▼ lest družin...« Zdel bolol učenec brž stresli vse svole znanje o črvih 1Л rokave. A profesor je spoznal njegovo nakano, vztrajal pri svojem vpreiant« wg«t.

f'-

K
in
л
MISLI O BOŽIČU
Luč in tema
Ko smo v preteklem letu obhatall božične praznike, 4e nismo vedeli, kakšne trde preskušnje še bodo naložene Evropi Minulih dvanajst mesecev je tako globo ko poseglo v življenje vsakega posamez nega Evropeica, da danes, ko obhajamo "najprisrčnejši _ izmed vseh krščanskih praznikov, pač ni nikogar, ki ne bi bil na ta ali oni način potegnjen v vrtinec časa. Vemo, da bi bilo nam in vsem drugim marsikaj prihranjeno, če bi dovolj zgodaj verjeli našim svarilom. Izkustva pa so zdaj zopet trša od svaril, in tako si morajo mnogi pripisati samim sebi, če morajo danes obhajati ta večer stlačeni kje v kakšni boljševiški ječi, tresoč se od mraza, namesto da bi v krogu svoje rod bine prižigali lučke božičnega drevesa ali opolnoči šli k polnočnici; v pokrajinah, ki so zasedene po nemških četah, ga lahko praznujejo, čeprav ne z mirnodobnimi slaščicami in bleščečimi se darili vendar v miru. Ravno v takšnih dnevih sfi zavedamo, kaj pomeni mnogo obetajoča beseda »Mir na zemlji«. Oznanjenje pred dvatisoč leti je imelo vse čase svajo ve Ijavo. Nobena doba pa menda ni bo! hrepenela po zavetju vseh ljudi pod moč nim vodstvom kakor naša. Zdaj šele spo 7namo, kaj se pravi, uživati zaščito dr žave, ki sicer tudi ne more živeti brez zakonov, ki omejujejo eksistenco posa meznika, a vendar garantira človeku ta 'co življenje, ki poteka brez razkrajajočih rovarenj ivetovnih prekucuhov in brez neprekinjenih zločinov kriminalnih nago nov. Kakor si navadno vsak narod ustvarja svoje zakone proti zločincem, itori takisto dostojna in zdrava Evropa tudi proti boljševizmu, ki ne predstavlja nič drugega kot organizirano zločinstvo pod židovsko režijo.
Ne moremo si kaj, da ne bi cel6 o bo žičnem prazniku premišljevali o politiki ker smo brez nje samo orodja brez moč v rokah tujih sil, ki morejo le takrat ži vveti, če je svet v plamenih. Vprav zato, ker si želimo miru in ker smo spoznali globoki, preko stoletij resnični pomen Kristusovih besed, se tako strastno boju !emo proti rušilcem miru. Kakšno pa je I'vljenje, ki ga imajo zdaj možje v go rah, ki trdijo, da se bojujejo proti lati ranju,' dasiravno takšno ne obstaja, in se bojujejo za svet, ki bi pomenil pogin lastnega naroda In lastne domovine? Ne bilo bi več, o tem smo lahko prepričani, no henega božičnega praznika na Gorenj -«kem, kakršnega -poznamo danes, če ne bi stal tam nemški vojak, ampak kakšen drugi na njegovem mestu. Grški narod je moral zdaj spoznati, da ga Angležem pri jazno, da Angliji popolnoma podložno mišljenje ni moglo obvarovati pred tem d* mora zdaj prenašati trpljenje po bolj ševikih zadetega naroda, doživeti, da .nu njegovi lastni angleški prijatelji bombar dirajo stare helenske kulturne spomenike, da morajo stradati, ko so jim obetali mal paradiž, in da je jutri brez vsake ve 1'ave denar, ki ga danes zaslužijo. Takale !• pomoč, ki jo morejo poslati anglešk' prijatelji. Tako obhajajo Grki svoje božič In ne godi se jim pri ten? nič bolje iMkor drugim narodom, ki so tudi pO" korobačem židovsko boljševi 4kih komisarjev.
Trde so besede, ki jih moramo izreči In vendar boli v srcu vsakogar, če opa zuje stvari na svetu v trenutku, ko se je med evropskim svetom še pred leti raz llval, četudi samo navidezen mir. Ampak kipelo je že takrat podtalno. Grozeča vojna I# že vnaprej kazala svoje sence, In stranke so se začele formirati. Judje — že ponovno smo slišali njihove lastne besede — niso hoteli, da bi se stari častitljivi kontinent okrepil in to po okolnostlh ce-16 v taki meri, da se zaenkrat sploh ne bi moglo računati s kakšno vojno. Ko smo ml Se pokojno in v miru obhajali božične praznike, so sovražniki reda in mira že pripravljali grozovito vojno, in kapitalisti oboroževanja so se že veselili dobičkov, ki 30 se dali izvrtati iz krvi trpečega človeštva. Gradili so nove tresorje za svoje zaklade, ko smo mi bill zaposleni še s tem, da smo gradili nove 1ђ lepše hiše za naše delavce in kmete, gradili lepše ceste in pota, ustanovili morska kopališča za naše delavce In poslali ladje preko morij v daljne pasove, da so lepote te zemlje lahko spoznavali tudi rudar In kovač, kmet In branjevka. Ko smo ml po dolgih letih notranje krize in materialne ■;llske zopet v veselem pričakovanju pri iigall lučke, so si oni izmislili nova sred »Iva, da bi porušili evropska mesta in po tisočih in milijonih pomorili ljudi konti nenta. Ko smo mi praznovali zmaqp lu čl nad temo, so si izmlclill sredstva, da b' kbnčnoveljavno premagali luč s temo.
Človeka, ki pozna visoke FOhrerjeve -llje, boli, če mora doživeti, da še danes )0 tolikih letih z dokazi nihilističnegi mišljenja naših nasprotnikov, vstajajo ljudje In pravijo, da vse to nI tako hudo da, da bo DO zmagi onih drugih n«po čila doba svobode In pravičnosti, reči. k*
Bofiei fuautik ииеи tned иејм
Kakor pred enim letom |e tudi dane« it т«е т teku. Na nobenem meitu ni padla odločitev, najii so »e ironte tudi premaknile bolj proti aredini Evrope. Nem ika ofenziva na Zapadu, ki le |e te dni začela, katere cil| še ne poznamo In o katere poteku nemSko vrhovno poveljstvo strogo molči, |e zopet enkrat pokazala, da so brezsmotrni vsi upi v nemiki vojaški zlom. In z Nemčijo stoji in pade Evropa, čeprav si nekaj ianlastov domiiljuje, da brani evropsko kulturo Moskva ali cel6 Washington. Ta Sesti vojni boiič obhajamo s trdno gotovostjo, da bo v tej vojni zmagal samo nemški vojak in i njim mlada Evropa in da je ni sile na svetu, ki bi mogla zlomiti zmagovito silo Keicha. Najboljši Evropejci ao se uvrstili v fronto Relcha proti boljševizmu in plutokraciji. Prepričani smo o tem, da bo tudi drugim v ne predolgem času postalo jasno, da je pot Nemčije edina, po kateri more hoditi Evropa. Sele po nemški zmagi bomo v bodočnosti v pravem miru zopet lahko obhajali praznik miru in se bomo zavedali, da lahko samo močna sila premaga sile razkroja, ki bi rade z# vse večne čast spremenile шЛг na zemlji т neprestano zatiranje.

5^
% Ж #



i:%л:


Na lamotBi itraii * božič*
m^^dJee bož^^ ...
Glej zvezdice božje migljajo lepo, odprto široko je sveto nebo. Duhovi nebeški se 'z raja vrste, prepevajo slavo, na zemljo hite.
Bogu na višavah naj slava doni, naj mir osrečuje vse dobre ljudi. Ti zemlja presrečna veseli se zdaj! Nocoj se ti bliža vsa milost in raj.
tih pri njih niimo čutili ne v mirni dobi ne v času vojna. Ali mora vandar ima rom bill tako, da šala kruti nauki rat ničnoiti prepričajo ljudi* AH la na mo r^amo Izogniti tamu, da ta рокоЦајо na doltna tena In otroci, lamo zaradi tag# ne, kar nalcaj političnih puhloqlavcav na razume ^nakov utode in te punta tam kjer naj bi pomagali izgraditi; »Tetko je, otračlti ljudi«, le nekoč rekel avttrijikl ceiar Joaef II., in to spoznanje je še dane« v veljavi. Zdi se da )• treba nekale-rim Hudem arečo vsiliti, preden sporna

■niiiiMiiiiiiiiMiiniiimiiiiiiMmiliiiiiMimiMimimtimiiiimiHiMMHiimiiiHiiiiiiiHiimiiiiiiiiniHiiiiimHiHiimiimMimiiimHHimHiHi
to, da I« vendar tako, kakor |* pritlo, živ liani« boljše od dos«dan|«qa.
Obhajamo boilčn« praznik« v trdem ča-*u. Vemo pa, da bo nekega dne zmaga naša. Kakor je nemška oborožena sila pred nekaj dnevi prešla v nov napad, da zopet osvobodi nemško zemljo, tako le bo tudi nekega dne začela velika olen živa Relcha, po kateri bodo veliki napo rl te vojne nagrajeni s končnoveljavno nemško zmago. Takrat bomo т pravem pomenu b«e#d« lahko praznovaH zmago lu6l nad temo.	—o.
<1
IZ VOJNIH KNJIG
Božič na fronti
»...Sedaj se je zgostila pred nami sku plna senc v nekaj nizkih hiš, ki so, ob dane z redkimi drevesi, stale na malem povsod od vode obdanem otoku Prišl smo skozi pohojeni zelenjadni vrt in sme stali v senci nizkega hišnega zida; šepe tajoč so nas sprejele šele iz bližine vidne straže. Trkanje na lesenih vratih — v no tranjosti polglasno povelje: »Proč z luč jo — za vraga.« Potem so se odprla vra ta, ali samo za malo špranjo — zlezli smo noter drug za drugim, in šele ko smo bil: vsi notri In so bila vrata spet zaprta, se zasveti električna žepna svetilka, nek or donans nas pelje skozi prazen predni prostor v po petrolejki medlo osvetljeno sobo, začasno stanovanje častnika, ki tu kaj poveljuje straži. Okna so gosto zastrta z blagom,- v oknom nasprotni sten; vidim mnogo lukenj: to šo sledovi kro gel, ki so udarjale skozi okno. V ostalem je prostor vsaj nekam opremljen za sta novanje z nekaterimi stoli, posteljo, mizo In pečjo. Na mizi je majhno božično dre vesce, komaj za čevelj visoko, kakor jih od doma pošiljajo v paketih pojne pošte
Tako je ljubki simbol našega nemfkegs božičnega praznika prispel le do tu sem do skrajnega roba železnega zida, ki danes zaključuje nemško zemljo, nemško bistvo in nemško moč proti svetu sovražnikov
To je seveda tu vse, kar se tukaj lahko opazi od božičnega praznika, vse drugo je skrajna napetost in bojna pripravljenost Georg Wegener,
»Okop iz železa In ognja« 1915
Točno opolnoči smo prižgali sveče in smo gledali, kakor dolgo je gorelo teh pe' plamenčkov molče v svetlosti lučk. Potem smo se mi trije vsedli na posteljo, ki je predstavljala mizo, častnik je Iztočil ste klenico vina, ki jo je prinesel s seboj. Pili smo. Jedil suh vojaški kruh In mislili na dom In na pretekle čase. Nobeden nI bil razpoložen, da bi kaj govoril. Sa mo peč v njenem kotu, dobro naložena je predla kakor zadovoljna mačka. V jarku, po lesenih letvah je štorkljala straža gor in dol, in strojnica, ki je ropotala ne- ■ kje T daljavi, je bila odgovor na sporočilo angela.
Oskar Wehrle, »Knjiga bojevnikov«.
Na sveti večer niso skoraj prav nič streljali. Ne ml, pa tudi ne Francozi. Por poldne smo šli na kolodvor »Črna Marija« DO male jelke. Tam zadaj je bilo še ne-k&j gozda; pri nas je bilo vse uničeno, višine so bile popolnoma brez drevja. In tu pa tam je stalo samo kakor zdrobljeni okel razstreljeno drevesno deblo. Snega nI bilo, ali bil je dež, skoraj vso zimo je deževalo pri nas. Ako bi bili I-"' -all dve zimi T mokrih postojankah, nam bi bile, nikar se ne smejte, med prsti zrasle plavalne kožice.
Počasi se je začelo mračitl, prišel je somračnl čas, vse je postalo v gozdu senčnato In sanjavo, čeprav nI bilo pri nas nobenega gozda. Mogoče si sedaj samo domišljujem, da je bilo sanjavo, mogoče le bil temu kriv sveti večer, da je postalo vse tako tajlnstveno In bajno. Da. bajnol V staniščih so prižgali male jelke. Na vsako drevo so prišle tri sveče, ena bela, ena rdeča. In ena rumena.
Oberleutnant Pileiderer je poklical k sebi vse četovodje in korporale v četi. Z raztegnjenimi nogami je sedel na stolu, čepico je Imel na glavi In kadil svoje večne cigarete; rekel nam je:
»Dajte ljudem kolikor mogoče prostega gibanja. Danes ponoči naj tudi častniški sluge stražljo; drugače bodo bratje po polnoma pozabili, kako je pri duši bednemu pravičnemu vojaku. Upajmo, da bo ostalo vse mirno. Lahko pojete, samo boli tiho. Poučite moštvo. Ali so vino In cigarete že razdeljene?«
»Kakor ukazujete, gospod Oberleutnant pošta In darovi so tudi že pripravljeni!« je odgovoril četni narednik. »Da, potem le vse v redu. Povejte ljudem, da jim želi Oberleutnant In KompanieiUhrer iz vsega srca prav zadovoljne božične praznike Obhajali bomo božič skupno pozneje, ko bomo v miru. Hvala vam. Odstopitel« Max Barthel,
»Božič Y Argonskem gozdu«.
►Pretresljivo krasno se je bleščalo nebo v tem res pravem božiču nad tiho zimsko pokrajino v predgorovju Voge zov. Čarobna tišina je, tako da čujem, ga njen, svoje srce mirno In pravilno utrijja-tl pod uniformo. AH pomenijo njegovi utripi res to, kar si tolmačim: ,Božič — božiči — božič?
Tega ne vem zagotovo. Ali popolnoma sem o tem prepričan. Takega božiča pod milim nebom še nisem doživel.
Mogočno, v večni svetlobi se blešči nad menoj ogromna zvezdnata slika »Orlona« Svetovje pozdravja sporočilo svetlosti v tej noči osamljeno In tiho stoječo stražo velike nemške armade svetovne vojne ob e«stl.
Eiioh HolaklM, »Tihožitje kontnih bojevnikov« v knjigi »Moštvo«.
/A
Џ



Ф
w


i
Š

I S
s
4
Итаи I. — Ает MM.
ШАЋЛШЛМЖШт Ш o TI
#oboW. * deewnbm mt
PRAZNI PROSTOR/—-"—
Mati in hči, samotno nastanjeni v zasilnem etanovanju v tujem mestu, nista spregovorile niti besede o tem, da za ta božič ne bosta okrasile božičnega drevesa, niti izmenjale daril. To se je razumelo samo ob sebi. Ali ko se je začelo svitati jutro 24. decern bra, sta pomislile obe istočasno, zbujajoč se It negotovega, večkrat ogroženega sikanja, df bosta morale biti močni, da bi nastopajoči dan preživele kakor kakšen drugi Izmed ostalih 364 dni v letu. Ali tega druga druga nista priznale. Vsaka obeh teh žensk je šla PO vsakdanjem opravilu, ali delale sta bolj tiho, premišljeno, tudi bol1 počaei kakor navadno. Kajti včasih sta nekoliko prestale; ali ni mogoče zašuštel papir, kakor sta bili iz otroških let navajeni tega dne, ki f* poln skrivnosti? Ali se ni razširjal vonj po poticah skozi sobo? Ali ni nekdo trkal na vežna vrata? AM se j* moglo zamisliti, da bi Mansovo bridko pričakovano pismo It fronte prispelo baš na sveti večer k materi in •estri? Pri takih mislih sta pozabil« druga na drugo. Hči je nekoliko ponosno vzravnala lepo glavo, da bi bila videti vesela. Mati 1« nagnila že osivelo glavo, da se ne bi zapazilo, da se je т trepalnice Twikradla solza hrepenenja.
Pismonoša bfl še) mimo. Napetost j* popustila, ure so se začele vieči. Redkobesedno sta sedeli pri kosilu ob okrogli mizi, kjer je po starem običatv stal prazen stol, kakor da bi domači sin lahko vstopil ob vsaki uri in bi bil vedno dobrodošel. Jedli sta brez volje. Dekle je mislila: t« nra se pač še prenese. Ali danes zvečer? Prazno mestt) bo zijalo kakor prepaid med menoj in materjo. Kako bi odvrnila staro ieno od spominov na dopust prejšnjih božičev т vojnem času? Mati je mislila; saj ne gre samo M sina. Vem, moramo biti zadovoljmi, — т tem letu velikih naporov, še bolj voljni kakor doslej. Gre samo za dekle. Poleg dela In napora nima drugega kakor to samoto ж menoj, staro ženo. Njen cvet ovene. Tudi za »jo je prinesel Hans v hl$o svežost In razposajenost. Prazno mesto jo bo danes zve вег &e bolj opominjalo, kako zapuščeno Ц naše življenje.
Po kosilu ste se druga drwgl faoglbale. Predčasno je utonil zimski dan v megli. Nobena zvezda se ni zableščala т ranem večeru, ki smo ga svojevoljno črtaN iz koledarja. Tudi priroda se je odela v molk.
AM ob uri, ko so zadonele nad hišami cerkveni zvonovi, se je javil tudi zvonec т ve-*. Zena je Sla odpirat. Soseda tz višjega nadstropja fe stala pred vrati. »Zelo je lepo, d* me je vaša hči povabila za danes zve- • der T goste, ke^ sem še bolj zapuščena kakor vi, ki imate sina in hčer. V moijem žalovanju sem sicer »žalosten gost«. Stara gospa se je zavedela; »Potrudile se bomo, da vas nekoliko razvedrimo. Seveda nimave njč posebnega ...« — »Sprejela sem povabilo tudi samo za to, da prostor ne bi ostal prazen.« — »A tako...« Je odvrnila presenečena in raztresena. V tem trenutku je stopil v stanovanje drugi gost. Tokrat je odprla hči. Bil je v vojni pohabljeni trgovec s pisalnimi potrebščinami iz stranske hiše, ki le odje-malki enkrat potožil, da živi v mestu brez znancev, »Bilo je zelo lepo od vaš* matere da me je povabila, in si dovolim motiti, da pač ne bi — prostor ostal prazen.« Dekle se je nasmehnilo — nekoliko razposajeno, a hvaležno. Hvaležno, ker je nad tumornim sivim dnevom zavladala domačnost medsebojnega presenečenja in sta se našle mati in hči pri poskusu, da druga drugi prihranite pogled na prazni prostor na sveti večer. Zato se pač nista mogle ogniti zadregi. Zadrega ni bila tako huda, kakor bi se pričakovalo. Mati je
imela za svojega gosta pripravlien dober domač čaj kn nekaj peciva, hči je spekla za svojega gosta jabolčni zavitek. Ko so sedaj v štirih sedeli pri mizi, ki so jo hitro pogrnili še za dva človeka in so se spominjali odsotnega bojevnika, čigar prostor je bil kar dvakrat zaseden, je odvila ženica gornjega nadstropja svečnik v obliki angela, ki ga je vzela iz žepa in prižgala lučko. Svečano se je svetlikala v prostoru, kler so btll ugasnili luč. Zraven te postavile božično rožo. Ona je nadomestila božično drevesce. Trgovec je odšel in prinesel goeli in je zaigral stare napeve, ki so nam domači iz otro-
ikih let in j« igral osrečen po globoko se svetečlh-očeh slušajočega dekleta. Liea ;o ti zažarela. Tuj človek, ki ga |e komat poznala pičlo НГО? Godba bolj razkrile notranjost človeka, kakor besede. Materini pogledi so počivali na hčerki. Res so počivali. Po tolikem nespokoju nemirnega življenja ... Videla je v besnenju uničenja, kako se pojavljajo novi temelji. Žalujoča žena je imela slične misli in veselila se je angela in rože. »Več ni božič«, je šepetala predse.
Večni božič! je odmevalo v vseh dušah. On ostane. In ako ga izruvaš iz srca, odstraniš iz hiše, spet se splazi skozi vse odprtine topel, božajoč in mogočen nazaj.	•
Pozvonilo j« v tretjič. Brzojavni sel je prinesel Hansov božični pozdrav »Večni lx)žič«, t# brzojavil, — »tttdi v časih stiske«.
SVETA NO(. BLAŽENA NO(
Pm*m prapotvj* — Napisal hmkidy A. Zathan
Кј»г s* T teh dneh prepevajo božične pesmi, gotovo ne manjka stare pesmi o blaženi noči. »Sveta noč, blažena noč«, je postala za mlado in staro najlepša božična pesem. Kdor ni mogel v tem letu peti, ta jo bo, čeprav morda ne brez občutka tihe boli, pel na božični večer. Božiča brez pesmi si mi Nemci ne moremo zamisliti. Kralja Friedri-cha Wilhelma IV., »romantika na kraljevskem prestolu«, t* presrčnost te pesmi o katere nastanku kroži marsikatera legenda, vsako leto znova tako prevz^a tako, da si je dal to pesem vsako leto zapeti od pevskega zbora stolnične cerkve. On je bU tudi ki je dal povod, da so začeli raziskovati od kod izvira ta pesem, ki jo ljudje vedno tako radi slišijo. Šele zbiratelj narodntti pesmi Ludwik Erk in pisatelj Otto Franz Gensichef sta pojasnila io ugotovila, da je spesnil to pesem pomožni pridigar Josei Mobr v Ober-dorfu an der Salzach, ki fe tu deloval leta 1818, v na novo ustanovljeni župniji Sv. Miklavža. Potem ko je on nekega december-skega večera napisal skromne, o nemški duševni globini pričajoče kitice, jih j« dal svojemu prilatelju Franou CrtAienju k sosedne va^ Amsdorf, ki te deloval kot učitelj in organist, s prošnjo, da bi našel kiticam primerno mel^ijo. Ker tiste dni orgle v cerkvi niso bile v redu, je uglasbil Gruber to pesem dveglasno ob spremljevanju kitare. Tako nastalo pesem, ki je po besedilu in melodiji harmonična enota, sta zapela na sveti večer leta 1818. Gruber in njegov prilatelt Josef Mohr pobožno poslušajočemu
ob6in«tvu in je pri tem pevski zbor ponavljal zadnjo kitico. Ko je izdelovatelj orged Kari Marcacher iz Fflgen v Zillertalu, ki je popravljal orgle, slišal o tem, je bil tako navdušen, da je vzel prepis pesmi s seboj т domovino. Tukaj je po tirolskih trgovcih hitro postala znana. Štirje bratje in sestre Stra-Ber iz Laimacha т Zillertalu, ki so bili na glasu kot izvrstni pevci so »prejeli to božično pesem v svoj razpored. Imeli »o navado, da so o'biskovali lipski velesejem. Tako te prišla pesem v Leipzig. Tukaj so jo prvikrat zapeli na nekem koncertu leta 1831. Leto po-zneije najdemo objavljeno besedilo v neki tirolski pesmarici pod naslovom: »Božična pesem iz Zlllertala«. Kmalu potem se je pojavila tudi v drugih pesniških zbirkah, enkrat celd pod imenom Michael Haydn, brata velikega komponista, ki je navedra kot avtor. Končno j« prišla pesem čez nemške meje v Francosko.
Ali ne samo tukaj pojejo »Douoe nuit, lainte nuH«, ampak tudi т Angliti, o kateri pravi že Goethe, da je to dežela, v katwi je največ hinavcev In avetohlincev, s»do«i »StlH night, holy nigt«.
Franz Gruber j« zmagoslavno pot svoje melodije lahko še doživel, ne pa pesnik Josei Mohr, ki je umrl leta 184Д. v kraju, kjer je deloval. Vedno spet nas privlaći т svoj čarobni krog, kakor dolgo bo obstojal nemški božični prnnik, praznik skupnosti in se bo praznoval najbolj nemški praznik vseh praznikov.
SVETLI TOLAR
Dolgo je ž« od tega, ko je pripovedoval oče to zgodbo. Takrat smo se še prekopi-cevali ob boiičnih drevesih »em in tj« po sveilo poribanih tleh, in naša srca so blU še uglašena na bajne stvari, kakor so pač pločevinaste trobente in izbe za lutke. Novi dan ae je že začel z obetajočim snom noči in če so v prvem jrutranjem mraku nage noge hitele po tleh, pazljivo, da se mati n« bi zbudili, se hitele samo v njegovo nadaljevanje.
Ob taki uri je imel oče navado, da je vsem trem za nekaj časa dal pozabiti te krasote in jih je zbral ob kolenih.
In potem se je začela zgodba.
Nekdaj je bil mal deček, njega je njegov tovariš pri igri zasmehoval, ker si je želel za božič tako neumne stvari, skladovnico, slikarske šilke, konjsko zaprego — т tem primeru je srebrni tolar le nekaj drugega, z njim se lahko kupi kaj pravega, vse, kar se hoče, vso trgovino.
Pa se je zgodilo, da je mali deček napisal tokrat na svoj listek želja samo obe besedi »srebrni tolar«, ga zložil in položil pred
" Na svetT ve?er pa, to so о^УопШ feožlč-ni zvonovi, je peljala mat: enega otroka za drugim do svoje mizice, kjer so bile vse male krasote pestro in tajinstveno pripravljene. Samo čez zadnjo mizico je bil pogrnjen samo bel prt, in na krožniku je ležal popolnoma nov svetel tolar.
Kmalu potem se je začelo v božični kb! veselo življenje. Iz enega ogla je trobil Fric, bratec se je plazil z zibajočo račko sem in tja in sestra je mešala na novem štedilniku nekat posebnega. Samo Hans je še vedno stal pred svojim krožnikom in je molče obračal tolar med prsti. Naenkrat se je tiho splazil skozi vrata in zginil na balkon pred kuhinjo, pod katerim je žuborel potok veselo kakor vedno. Ko je šla mati čez nekaj časa za njim, ga je našla naslonjenega
Božična pravljica petdesetega polka / Spisai waiter пех
Nimaio le pokoja, kaifl *e vedno traja božja vojna z dušami živih. V notranjo-•H zemlje leže mrtvi nemški vojaki po božji ▼olji na straži in opravljajo na zemlji službo v njeqovi »Ivi vojski, preden smejo odri niti k svetlim nebeškim vojnim četam, ki napolnjujejo prostrana nebesa.« »Ne razumem te«, je šepetala uboga žena in tesnoba ter strah sta ji prevzela prsi. »Le, pusti«, je odgovoril sivi, »kmalu boš vse bolje vedela. Kdor ■e, kakor ti, v sveti noči poda na pot, najde tisto pot. ki jo išče Pojdi zdaj za menoj I«
Stopal je pred njo, in fantiček vdove je mirno spaval v njegovih rokah. Njegov jasen obraz se je svetH nad temnim možem kakor blag lesk zvezd in spolzel naprej kakor luč na temnih potih. Za svitom je stopala uboga žena, vedno globlje v meglo, k! se je zgoščala bolj in bolj in se nazadnje valila pred njenimi očmi kakor s4v zastor.
Naposled je vodnik obstal, dvignil svojo desnico in ž njo razgnal meglo, kakor da bi odgrnil zaveso. Takoj se je Siril pred očmi žene svetel, lesketajoč se svet. Dolgo so iskale njene oči vir* dobre in blage svetlobe, ki jo j* obdajala. Kajti nad njeno glavo je bila samo pohlevna, temna sapa, ki j* nt moglo prodreti nobeno oko Ne sonce, ne luna ne zvezde niso razsvetljevale globine In nad dnom niso gorele ne bakle n* luči.
Sijaj je bil nad ko diamant čistim jezerom kakor nežen, rožnat, dih in je napolnjeval vse dno ter se samo lahno iskreč aaganjm! proti temnemu bregu. Sivi čuvaji, ki so sli čili na vodnika knkor bratje, so sedeli in stali molče 6krog vode, kakor da bi stražil' breg svetih vodovij
»Tu si zdaj pri mrtvih vojakih«, je reke vodnik ženi. »Poglej, če boš našla tistega ki ga iščeš Ce to zmoreš, ga nagovori, on ti bo odgovoril Na sveti večer j* mrtvim dano, da lahko govore s človeškim glasom, »ker se prikažejo živečim 1# kot mani#, misli •H sence.«
Uboga žena se je osrčila in iskaje gledala v obraz* sivih mož, ki so stali v njeni bližini. Tu |e zapazila, da so si bili obrazi nemih čuvajev nenavadno podobni. Kajti vse je obsenčila globoka resnost, ki je sijala tudi iz oči njenega vodnika. Ta resnost j* bila sveta In hkrati smrtna, in v njenem tam nem blesku so se odražale obrazne poteze mož liki sence pod somornordečo baklo. Uboga žena ni mogla zaslediti ljubljenega obličja svojega rajnika, in njene oči so blodile tesnobno In brez pomoči preko svetle vode v onstranskem bregu, kjer so se dvigal* iz teme sence mnogih tisočev mož.
Tu je zapazila tudi rožnate vir* dvomne svetlobe, ki j* milo in blago ležala nad vodami. Nešteto svetlokožnih otrok je drselo nad tihim vodovjem sem In tja. In iz njiho vih nežnih telesc je Izhajal rožnati blesk, ki je napolnjeval globin* dna. Kdo so ti malčki?« je vprašala žena vodnika, in on je odgovoril: »To so duše nerojenih otrok tvojega naroda. Gospod Bog j* postavil mrtve vojak* za njihov* čuvaj*, dokler n* sto pi|o v življenje.« »In kakšno |*z*ro j* to nad katerim se igrajo, kakor na senenem travniku, tako da s* jim zmočijo komaj glež nji nog?«
Tu te j* obličj* sivega vodnika še bolj stemnilo, in jI je odgovoril: »Vedi, ti reva, v to jezero se stekajo neštete solze, ki jih pre jočejo živeči za umrlimi vojaki. V to jezero solz so stekle tudi tvoje solze. Nas pt je postavil Gospod Bog ob vodovju bolečin v najnotranjejši globini zemlje za čuvaje nerojenih, da se kopljejo njihove duše v solzah njihovega naroda, preden stopijo v življenje. Od tega postanejo krepki In ostanejo čisti, tudi če bo pihal nanj* prah zemlje.«
»Kaj pa delalo tile tu?« je vprašala žena m zgrozeč se pokazala na neka) sivih k so taborili ob bregu in ki so, kakor je bilo videli, pasli trumo nerojenih dušic, ki so se »redi sivih stlakal* kakor ▼ l»pi, bleščeč' qr*dl cvetov.
Vodnik j* udušll svoj glas, kot da govori v cerkvi, In rekel: »Glej, mrtvi vojaki se pogovarjajo z dušami nerojenih. Ko bodo poslani v živlienje, bodo nerojeni pozabili besede svojih čuvajev, toda Iz njihovih duš bo puhtel živečim nasproti duh teh pozabljenih ur, kakor Izpuhteva Iz brušenih kozarcev še leta in leta vonj rožnega olja, ki so ga nekoč ohranili.«
Vtem ko sta tako govorila, je vzdihoval otrok v naročju vodnika v otroškem veselju In se mu skušal Izviti. Mati je videla, kako je hrepeneče ciHl proti eni Izmed svetlih dušic, ki se je bleščeče igrala nad vodovjem kakor na kakšnem dišečem travniku.
Tu je vzela uboga žena svojega malčka v lastno naročj* in proseče vprašala: »Ali •• sme za hipec igrati z lepimi otroki?« Vodnik je pritrdilno pokimal. »Da«, je rekel dobrotljlvo, »pusti tvojemu malčku, da se Igra s čistimi dušicami nerojenih I se bodo njegove male roke vse življenje rahlo In blago svetile, in tistemu, čegar ceia ali rok se bodo dotaknile, bo začela kri lahno in ljubko valovati in moč se mu bo pretakala po telesu.«
Tu je uboga žena dvignila noge In skušala hoditi po vodovju svetlim otročičem nasproti. Toda kakor hitro so se njeni podplati oroslli v tihih vodovjih, je čutila, d* so se njene noge pogrezale v globino kakor težki kamni in jo hotele potegniti :a seboj »Ne gre«, je rekla žalostno in stopila nazaj na breg. »Ne«, je rekel sivi vodnik sočutno, »tebe ne nese Živeči bi morali v teh vodah utoniti In miniti. Toda nerojeni drM s #vo jimi rožnatimi nožicami lahko preko njih in stoji nad vodovjem lepo in pobožno kakor svetla luč, ki pošilja svoje žarke v globino. Vdihava vonj solz kakor vonj cvetk ki napravi kri jasno in čisto « Nato je molče pomignil dušici, k| jo je takoj kakor bleščeč cvet gnalo proti bregu. 2e je stala kot ljubek gol človeški deček ob bregu, stisnila svojo svetlo roko v temtiejšo ubogega sirotka, in oba sta veselo skočila v svetel krog sovrstnikov v otroških igrah, ki eo sedeli ob bregu med itvlini čuv." in jih pes-
na ograi* in bridko jokajočega. In ko ga hotela nekaj vprašati, je vzdignil roko in vrgel doii v šumečo vodo nekaj svetlega, popolnoma novega. Potem je pazljivo potegnila k sebi malega dečka v božično Izbo in ga jf peljala še enkrat k isti mizi kakor preje, in glej, krožnik je bil hipoma zginil in mesto njega so ležali tu prav tako tajinstveno povezani zavojki, na njih vejica ia rdečellčna zabolka, kakor so bili pri bratcih in sestrici.
Mati ie stresla Hansa *a čop 1«« in Ц imela veselo lice.
Naše srce je utripalo hitro in glaeno ob tej pripovedki, tudi še potem, ko je oče prenehal s pripovedovanjem in je bilo v*# prav za prav dobro.
Mi emo prvikrat reeno razumeli, kako Ц 1 obdarovanjem in »prejetjem daril, tokrat mnogo preje, preden smo šli v svet, Id Л želi za božič mnogokrat denar te k ka*#» rega nas redkokdaj še popelje n^a maM nazaj k utežno pripravljeni mi#!.
Jabolko v božičnih običajih
Splošno je pri nas razširjen običaj, da lepijo na sveti večer fan tie in dekleta iabolkt tako, da se ne pretrga olupek In m^iejo t« oiupke preko ramen. Is lege olupkov 6it«fe potem začetnice svojih »bodočih«. C* pre-režemo jabolka in preštejemo pečke, pravi naša narodna vraža, t« enako število pešk ▼ obeh plateh dobro znamenfe. Drugod držtlo jabolčne pečke na igil пл^ plamenom: 6# pečke s prasketom počijo, se izpolni žetta. ki io gorimo. Dekleta izpušča io med kazalcem in palcem spolzke pečke te verjama-jo, da bo prišel bodoči mož od tiate atrani. kamor ie pečka zšetela. Tako prorofeovan^ na eveti večer )e običajno na sveti večer dandanes na aevernem Nemškem te ▼ An-gliit.
Tudi na božičnem dreveecH se bltičtjo pozlačena ali poerebrene iaboHca kot znak sreče. Na Jugu je badniak prav tako okrašen X jabolki.
Jabolka in orehe so uporabljala poganska 1-judetva pri pomladnih ргазп1к& te svatbah kot znake rodovitnosti zemlje te ienak. P*, gosto se uporablja jabolko tudi aa snak I}«-bežni. Ze v starem veku je značHo nap*« ved ljubezni, če je vrglo dekle fantu ko. I^i Grkih In Rimljanih je bilo joboBce poavečeno boginji ljubezni Venah. Zato najdemo pri vseh poganekih narodth božanstva Ijubemi upodobljena z jabolkom v roki kot znamenjem lepote te ljubezni. Naff M bOo tudi v teh težkih časih ljudske sablode )a • sovraštva jabolko na sveti večar mamam## Mubeanl, sloge te sreče v druiM.
Misli
Vsakdo bt Л rad podaljšal МуЦаифа. Ma v# pa. da le vsa skrivnoet v ima, al oa ne Bkraliuno.
Sela ve izgubi, 6* м	амп
*
Msrnkicio t*š# pMOflAa tm*o шпђо kahor
lemtoo n««r*čo.
*
lahko tzšarev# v#6 top&o*# Мммг ogemi т peči.
*
Kader začnejo >ei1ubl)enal mIeWU, talni
napravijo največjo neumnoal.
*
Mariikdo je prepričen, de )» i#Moif w#. iej dovoli obruie«, ako ime ne кш pvetaa z diamantom.
Hivo poelušali, kakor na aemlfi vU6«to otroci na uieea, če jtai n^lbove metaee pi(> povedujeio pravljice.
»G^lej«, je rekel vodnik ienl, Ие eti'alne služba mrtvih vojakov pri nerojenih j* *ehO »veta, kakor preje njihove etreie « mečem pred vrati ce»aria.«
»Kako dolgo morejo mrtvi TOjeki ta apo* daj »tražltl?« je vprašala iena. k* M «tr«-»lo. »Dokler ne ueahne јежего жо%#, Ц рД. govoril vodnik le «» žaloetno nasmeSmM. »Potem bo Bog postavil namesto njih druge 6в» vale nad zemljo, modrega кгаЦ* жМ trumo duhovnikov, mi ne vemo hoge. Tode o tem zdaj ni treba govoriti. SajM nepreMano *e pritekajo »olze vdov In sirot, m«tar Im nevest kot vretel k potoki in večejo eveto vodovje.«
Ubogi ženi so blodile o6i, le menil« je, da sHei rahlo žuborenje In eurljemje hator od neštetih tajnih vrelcev, in videti je bilo, kakor da se biserne kaplje vodovja vedno više poigravajo proti bregu. »To jezeeo ne bo nikdar usahnilol« je vzdlhnila uboga Sena ta. zgrozeč se, zatisnila oči. »Nekoč bo tudi ono usahnilo, kakor vse, ker prihaja od cemlje*, je odgovoril vodnik resno. »Toda mi moremo še dolgo čuti in čakati. Sele če ee bo lezero izsušilo, bodo sivi čuvaji š$i т drio-vo s tisočimi čuti in bodo rešeni uboge aero-Ije.«
»Kaj je to, država a tleočimi čuti?« Ц v*»r* šala žena, 1« »Ivi vodnik je odgovoril. »To je tisto, kar vi ne zemlji lmenui#e nebeem. Vi na zemlji smete samo s svojimi petimi ubogimi čuti bogastvo svete četMi, vldeM, slišati, vohati In okuša*. Potem pe pridete v državo s tleočimi čuti In obdemjeni boete ■ močmi, ki se ne dado povedati s človeškimi besedami. Nad tem )e še tleoč držav, v katerih bodo stanovale duše na svojem potovanju do Boga kakor v gostilnah ob poti. hi vsaka hiša, ki jih sprejme pod etreho, bo imela več svetlih oken ko prefšnte. Toda liho o tem, kajti ti me ne moreš popolnoma razumeti. Kar vi živi imenujete umiranj«, imenujemo mi mrtvi rojenj«, ia H i* nM rojen«. Pojdi »daj ta роМШ Itataga. U дл
f ohola. И. decembra
KAHAWANKIW lOTl
Игаи I. — #1ev. ћМ,
Razvoj božičnega praznika
Prvi božični praznik so praznovali dne 28, decembra leta 353. y Rimu. V srednjem veku so praznovali božič štiri dni. Omejitev na dva dneva praznovanja se je začela leta 1773. na Pruskem.
Najstarejšo nemško božično pesem so našli v nekem eriurtskem rokopisu i% trinajstega stoletja. Do takrat so poznali samo latinske pesmi.
*
Prvi po listinah oevedočenl doka: o božičnem obdarovanju vsebuj* neko pismo presbitra Alsa, ki opisuje ta običaij sledeče: »Navada je, da si ljudje na večer Kristusovega rojstva pošljejo »božični večer« in sicer kaj prijetnega, okusnega in sladkodiše-čega. Pri tem j« običa<ino, da se poslano božično darilo sprejme, pošlje zahvala pošiljatelju in zahvali tistemu, ki je darilo prinesel, potem se pa darovalcu po drugem slu pošlje »božični, večer«. Ali ta navada je bila ob koncu srednjega veka v mnogih mestih oblastno prepovedana, ker so videli v nje! podkupovanje. Prvi pesniški opis božičnega obdarovanja najdemo leta 1715. v Kottbusu pri Immanuelu Jakobu Pyra, ki j« zaslovel s »vojim spisom proti Gottscheidu.
Po izpričanih »poročilih je bilo prvo božično drevo v Straflburgu. Okrašeno j« bilo s papirnatimi cvetlicami, jabolki, sladkari-leml in loščem. Okrasitev sob z smrečjem ■e začne, kakor izvaja v svojem »Narren-echiff« (barki norcev) v Straflburgu rojeni humanist Sebastian Brant, v petnajstem stoletju. Toda cerkev je nasprotovala tem običajem. Videla je v njih vrnitev v poganske čase. Od Wa 1757. dalje okrasijo drevo i lučkami.
Slednjič naj bo omenjeno, da je bila leta 1744. po predlogu puritanske vlade izdana prepoved pramovanza božiča na Angleškem. 35. december M bil določen %a navaden tržni dan.
NaSI vojaki pozdravljajo domovino
Vee»l« In »rečna božične praznike ter ■rečno in blagoslovljeno novo leto voščijo svojim družinam, sorodnikom, tovarišem, Knancem in svojim ljubljenim dekletom sle-4)eči slovenski fantje vojaki:
Z Jugovshodn* Nemčilei Primoechitsch Anton, Erschen Paul, Petelin Leopold, Habi-an Blasius, Mali Anton, Sterlitsch Matheus, Daniel Verdel, Kosel Alfons, Kožar Franz. Antolitschitsch Otto, Ogrinz Konrad. Pliber-schek Josef, Pali Fran«, Mernik Franz, Fress Pranz, Stefan Sabo, Vukam Franz, Novak Emil, Sobetschan Franz, Serdinschek Johann, Dvor-schak Viktor, Kragl Pranz, Schibanz Stanislav, Kos Franz, Veber Stanislaus, Tschater ^^rtin, Klemen Franz, Germ Franz in Bisjak.
ht Danskei Gran. Hlebaina Alois, iz Kro naua in Gren Widltz Mois.
S Severa pa aledeM« Gefr. Tschimschar Johann, St. Martin Nr. 24 bei Zirklach; Gra-•chjtsch Anton, Codetz Franz, Saloschnik Jo-•ef, Schek Rudolf.
Z RAD Lager Hartberg voščijo vsem do-tnačim, sorodnikom im vsem gorenjskim fantom vesele božične praznike in srečno novo leto sledeče Arbeitsmaiden; Zvonka Kli-nar Iz Bimbaum pri Afiling; Helena Mubi. Predassel pri Krainburg; Vida Gaschper-schitsch. Wart pri Krainburg; Marija Kri-slan, Kamer Veiiach pri Aflling; Pavla Vod \nik, Sohutna pri Laak Zaier.
Rešilno božično dreiesce /
Večer je prišel z dolgimi sencami in modrim mrakom na zemljo. Večer kakor vsi večeri ali v njem je bilo nekaj tajinstvenega, ker bil je božični večer. Ljudi se je »pet lotil čuden nemir, ki *o ga navidezno povzročale vse retl.
Tudi revirnega gozdarje Valentina Мбвв-nerja je zgrabil ta nemir. Nt bil Se dolgo v gozdarski hiši, bil je težko ranjen in sedaj po okrevanju nesposoben la frontno službo.
»Grem še т gozd«, )• Izjavil staremu naid-gozdarju«, morda zasačim še kakšnega gozdnega tata, saj ob tem času kradejo najlepša drevesca...«
Nadgozdar je s tem soglašal. Mladi gozdar je stO'Pil v velik miren molk zimskega gozda, objet od spominov na prejšnje božične večere v hiši staršev tn med tovariši. Skoraj je pozabil na svoj namen, če ne bi bil zaslišal brezmočno ihtenje. Sel je v smeri glasu, in končno opazil nekega dečka, ki je no sii jelkino drevesce in je, kakor se je zdelo, zgrešil pot. Valentin Mdssner se je najprej razhudil radi mladega zločinca, ki je bil le nekaj starejši ko dvanajst let, аИ potem ga je ganila otrokova nemoč In postal je prijazen.
»Kaj delaš tukaj? Ali ti sam šel v gozd*« Otrok je požrl s polnim grlom.
»Hotel sem samo iti po božično drevesce«, je spravil iz sebe, »ker mamica je jokala, ker nI nobenega dobila .. .<
Valentin Mdssner je skušal pomiriti otroka
»Ni potrebno, da se cmeriš, saj ti ne bom nič storil. »Zakaj pa tvoj oče ni šel po drevesce*«
»Oče je mrtev. V vojni »o ge MetreliK«, odvrnil otrok kakor odraeel.
»Tako, tako«, je pokimal gosdar h* fe obstal n^ollko osupel. Ali potem |e zatrl po-
javljajoče se ganjenost in vprašal: »АИ d zašel?«
Boječe je potrdil otrok.
-»Le pojdi«, je odvrnil hitro Valentin Mčsc-mer In prijel dečka la ro'ko. »Pokazal ti bom pot.«
Čvrsto držeč otrota ze roko, je korakal gozdar proti izhodu iiz gozda. Zadovoljen je capljal deček poleg tujega moža.	»
»Mamica me bo hudo pokarala«, je menil v strahu. K temu bi bila vsekakor opraviče-»Potem pa pač moram Iti s aeboj, № se % mamico pogovoriti.. «
»Lepo«, se je oddahnil deček in je btl ee-daj popolnoma potolažen. Sedaj je gozdar sam vzel malo jelko pod pazduho sam sebi se smehljajoč, da ije pomagal pri tatvini drevesca. Tako je korakal neenaki par, dokler jih ni sprejelo malo, temno mesto.
№ se malo začudila Dora Eschner, ko je stal Gilnther, za katerega jo le že začelo skrbeti, hipoma pred vrati s nekim tujim moškimi Zadrega M je pordečila bleda lica. Z nekaij besedami je gozdar pojasnil xade-vo. Dor# Escher je pritisnila otroka k sebi, kakor da ji to da neko gotovost v negotovosti nasproti tujcu. Povabila ga je v stanovanje in v svetli toploti sobe je popolnoma zgv&ila svojo boječnost. V prijetnem razgovoru s« prešle ure in poglobile spoznanje. Gflnther je bil zelo živahen. Veselil se je novega strica, ki je z veselim smehom napolnil sobo, v kateri je bilo do sedaj vse tako tiho. Bilo je mnogo lepše tako, da mamica ni bila več sama. Stric je moral skupaj % mamico okrasiti tudi drevesce. Pri tem so se rahlo dotaknile roke In občutila sta, kako večni tok ljubezni obkroža tudi njiju, kako je vse živo močnejše od smrti in sile ločitve. Dolgo je ostal Valentin Mdssner in, ko je odšel ta stopil zunaj v molčečo noč, je vedel, de ga je povedla »soda na dobro pot.
Kako so slavni lindje praznovali boHt /
Božič, praznik Hubezni, ki vedno zdruil ljudi pod jelko, so obhajali tudi veliki pesniki, misleci in skladatelji, ki so iz domače korenine srkali sok svoje moči. 2e Goethe pripoveduje v »Werthers Leiden* (Vertherje-vem trpljenju) o Loti, kako pred božičem •pravi T red igrače otrok, ki naj bi bile % njimi na sveti večer obdarovani njeni bratje 1и sestre, in Werther se veseli trenutka, ko bodo nepričakovano odprta vrata in jih bo po#va okrašenega drevesa z vo&čenka-mi, sladkarijami in jabolki nebeško razveselila.
V poznejših letih j« Goethejev« gospa svetnika v Frankiurtu redno povezala božični zavoj za »Goethejeve v Weimaru«, in njen veliki sin je poslal na božični večer leta 1781. od božične potice, ki jo je dobil od svoje matere, tudi »dobršen del gospej pl. Steinovi« skupaj z bogatim darilom frank-hjrtskeqa marcipana in kratkimi suhimi vrsticami: »Najprvo bode obdarovan)* pri voj-vodinji, potem pridem jaz k Tebil« Bil |* dvojni praznik, ki ga je praznoval Goethe tega dne pri gospe pl. Stein, ker ona je imele tega dne tudi svoj rojstni dan.
Schiller se je vedno veselil božičnega praznika in je ljubil dišečo jelko iz vsega srca. Leta 1789. )e pisal svoji zaročenki Charlotti pl. Lengenfeld: »V četrtek pridem v Weimar. Upam, da bodete postavili v sobi zeleno drevo .. .1«
Polna ekrbi in bede lo bila otroška leta H e b b 1 a. V toliko bolj se je veselil pesnik ko je leta 1841. preživel pri Elize Lenzig vesel božični praznik. »Božične praznike sem spet lepo preživel pri nji«, piše in istočas-
no opiše darila, Id jih t* ona sama napravila za njega, ter konča pismo; »In kar me je najbolj spominjalo na moja otroška leta, ne ker sem takrat imel, ampak ker mi je takrat manjkalo — orehi, kolači in jabolka .. .<
Leta 1858. je stanoval gospod pl. Bismarck kot pruski poslanik т Frankiurtu a'M. Nekaij tednov pred božičem je pisal: »Preljuba Malla; pravilno si videla naprej v svojem pismu Johanni, da bomo tvojo dobroto še rabili pri božičnih pripravah. Rad bi podaril Johanni zapestnico, vrsta, ki bi jo rad podaril in ki mi je pred očmi, sestoji iz širokih, ploščatih, kakor jeklene plošče upogljivih, kakor šahovnica sestavljenih malih, štl-rloglatih komadov zlata, brez dragocenih kamnov, čisto zlato, tako težko, kakor se dobi za 200 tolarjev.« Ni 11 to pismo značilno za jwsne zahteve poznejšega državnega kanclerja, za njegov skromen način in soliden okus: »Brez dragih kamnov, ftsto zla to . . .1«
Mislec Schopenhauer je bU znan Itu-domrzec, posebnež in čudaški hipohonder. Ali tudi on je praznoval božič. Lucia Franz-Schneider, katere starši so stanovali v Frank-hirtu skupaj s Schopenhauer jem r Isti hiši, pripoveduje v svojih spominih, da jo je kot otroka nekega božičnega večera povedel Schopenhauer k njegovemu »dreveščku«. Za staro Ohristino, njegovo gospodinjo, ki mu je podarila vsako leto par neverjetno dolgih nogavic, ki jih je sama spletla, je ležalo na mizi staromodno krilo in velik kos sladkorja. Zraven tega ji je podaril en louisdor (francoski zlatnik), »da bi se lahko ogrela In si posladkala In olepšala žlvljeraje.« Lu-
liub4iU In itne ши M, uspavana po njegovih temnih besedah, iledila »kakor mesečnik hi kakor т tanjah.
Storila 1« nekaj plahih korakov za svojim mračnim vodnikom in čutila, kako je stlel rožni ivit la njo. Stala je kakor prej v temi, ki t* je kakor etema dvigala pred njenimi očmi. Pretipala te je s svojimi rokami naprej in sledila rahlo prisluškajoč temnemu šum* nog svojega vodnika. Cez nekaj časa le ta obstal in tiho rekel: »Tu stojiš pred srčnim pr*k*to«n senlje, v katerem vlada tajni kralj k
»Kdo je ta tajni kralj?« je vprašala lena, 1b sivi je odgovorili »Vsak dan je drug in vedno isti. On Cule na svojem prestolu v srčnem prekatu zemlje, kamor se stekalo vsi ivml »gornjega sveta; tam prisluškuje tiso-čerai godbi glasov živečih. Gospod Bog mu ie ukazal, da pa*' o® da zveni godba glasov njegovega nar^a čisto, močno in pobožno kakor mogočne orgle. Zato sedi na svojem prestolu k prisluškuje. Vsako nesoglasje mnogovrstne godbe povzroči, da »neč T roki tajnega kralja rahlo zažvenketa Takrat stopi nepozvan eden izmed sivih bratov, ki tukaj, ne da bi .jih ti v tem! videla, ležijo in stifžijo pred njegovimi vrati, k nje govemu prestolu, in tajni kralj mu tiho šepetajoč da povelje in nalog. On sliši vse, kar
\PrežlveSl njegovega naroda tam gori na Zemlji mislijo, govore in pojejo, vsak vzdih vsa.k aboten smeh, vsak krik in vsako pe *em. In če hoče zatreti kakšno neubranost tošlje svoje sire sile ponoči, in ti potujejo (kosi gradove in beraSke čumnate, skozi Zemeljske rove bojišč in do miz kralja Hodijo In ugasnejo lahkomiseln smeh, ka4oi ugasnejo luči pri razuzdanih omiziih Kjer Dožrešujejo sebičneži in zapravljive!, se use de sel tajnega kralja kot sivi gost msd ude Uženo« pojedine In vrže svoje sence čez »vetlo omlsje, dokWr jim ne postanejo srca težka ko svinec, ko so pravkar ie pe" ka kot Ptice v poletju. Tajni kralj nimn nohr Imen-t V'.^k dan se v. :'l fliug. Ic.iko; *• zamenjajo čuvaji pred sivim gradom va-*4» 0M«riA- VsAk dan nastajal drv4li 1* kr-
dela mrtvih volakov v srčnem prekatu zemlje in se usede na prestol tajnega kralja, da opravi službo za dušo svojega narodi in jo neguje kakor kakšne stare, svete orgle.
Vtem ko je tako govoril, je lahno odpr neka temna vrata, porinil ženo v čudovito svetlobo, ki se ji je razlivala nasproti, in le rahlo zopet* zaprl vrata za njo:
»Glej«, ji je šepetal, »zdaj stojiš v srčnem prekatu zemlje in pred tajnim kraljem Ne , moti ga! On čuva nad zemljo, tvoj glas b! ga razjezil. Noben posameznik ga ne smp nadlegovati s svojimi prošnjami «
Toda uboga žena ga je komaj slišala. Srca in oči in ušesa so se ji potopili v pobožno gledanje in poslušanje. Prekat zemlje je bil izrezan kakor kakšna svetloprostorna skrinja oltarja v samih ko vodm čistih dlaman tih, in raz lesketajočih se sten se je razlivalo tisočero šepetanje in donenje kakor daljna godba. Vso svetlobo pa je s sijajem prekosil globok, žareč blesk, ki je liki sv" rubina izhajal od krone tajnega kralja.
Sivi vodnik je pač videl, da so ženine oč' v pobožnem gledanju obvisele na svetem ognju kronskih dragullev tajnega kralja, zato je govoril: »Ti dragulji nimajo nobenega imena. Angeli božji so zbrali najčistejšo kr' z bojišč, In kmalu je ležala v njihovih rokah kot rdeče drago kamenje, kakor biseri v bl-serovinastih luščinah. To kamenje so angel' božji vdelali v krono tajnega kralja, in s '*!!]*	preskuša Bog. Kajti če se čez
nerč in dan menjalo sivi bratje drug za dru gim na prestolu, mu posadijo najprej kro "j *1® v"	Dreskušnjo, in samo če sf
rdeči kamni globokeje zasvetijo, sme pone , sti krono v srčni prekat zemlje In vladat Kot tajni kralj. Drugače pa mora prepustit' nre-itol druonmu. ki je čistejši od njega
Ko so se bile ženine oči do sitega napask čudovitega bleska mučeniške krone so plaš no blodile po postavi tajnega kralja. Pa se le začudila Kajti v kronskem ornatu ni *a -"l Н-.1Ч nnh, svtnikn mmcmk navadne
■ VO' '■.< ' -Irnn......-m I 'A„ or-'-nr bar
ve. In ko je povzdignila oči do njegovega temnega obrama, 1« spoznala pote## evojoe«
Anno Domini
Pri prriistanf« rodbinske knfige
NaT>isal G. H Zogenreuth
Anno domini 1748 — т letu Gospodovem 1748. fe zapisano s po viharju razjedeniW črkami nad vhodnimi vrati stare kmetije, kjer me mimo nje vodi popotna pot. Ko Se stojim v mislih pred kmetijo in premišljujem o pomembnem smislu tega napisa, pride posestnik kmetije do vrat in prijazno pozdravL Sprva me pogleda nekoliko nezaupljivo, ker si pač misli, da pridem пц kmetijo s kakšno sahtevo, ko pa opaši, da sem le slučajni potnik, pristopi-
»Lepa domačija«, začnem kratek razgovor, »in že stara. Skoraj 200 let že stoji, dolga doba.«
»Da«, meni stari kmet, »dolga doba, aH kmetija je še mnogo starejša. V cerkveni knjigi je napisano, da so bili že pred tridesetletno vojno Lutdiingerji na tem posestvu.«
»Zelo redko je, da ve kmetski rod tako daleč nazaj za svojo preteklost«, sem mu odvrnil.
»Da, gospod«, je menil kmet in je govor* pri tem s ponosom, ki se razume sam ob sebi. Ako zanima gospoda, mu lahko dam brati zgodovino, vse je napisano ...«
Peljal me je v snažno kmečko sobo in mi prinesel debelo, vezano knjigo. Molčeč se 1# usedel k meni in me ni dalje nadlegoval.
Tukaj je bilo mnogo vpisanega. Vedno spet sem zadel na obe besedi: anno Domini. Anno Domini — v letu Gospodovem so btM tega in tega dne Francozi na kmetiji in to plenili, v letu Gospodovem tega in tega dne je kmetija skoraj zgorela. V letu Gospodovem 18... se je smrtno ponesrečil kmet, т ■ letu Gospodovem 1870. je padel takratni gospodar pri Sedanu ... Tako se ie nadaljevalo. Vedno zno^ui je pogorela kmetija, vedno spet so morali narediti križ za neko ime. Ali kmetija je ostala, kljubovala Ц vsem Ф lam In časom.
Ko sem bil knjigo prelistal, eem to položil v roke starčka.
»To knjigo bi mnogi morali brati«,
rekel. »Pove nam dober nauk. Ni poseetM brez nevarnosti. Gre samo za to, da se vedno znova začne in da človek ne postane malo-srčen...« Re«no je prikimal stari kmet.
»Kmetija je sedaj last mojega sina. On t® v vojni. Ne vem, ali se bo vrnil. Ali kmettja ostane, ona ima večno življenje ...«
Ko sem šel čez dvorišče, so se tam igraM otroci, plavolase deklice in dečki, nosilci večnega rodu. Pa so se mi zdele besede: v letu Gospodovem, kakor obljuba. Kakor je ta kmetija kljubovala viharjem časa, kakor se Je vedno znova vzdignila ii ruševin in se je na njei pričelo novo življenje, bo lahko tudi narod kljuboval viha*« jem časa, ki tako veruje т večno Mv^enje^ kakor ta kinet.
PAMETNA PUPOVBD
V Turčiji je na podlagi nekega makoma prepovedano ženskam nošenje malih ki oa-kih čevljev. Prepoved se utemeltwja, da tovrstno obuvalo napravi slabo razpoloženja in s tem pokvari značaj, иттинниннннтнининиииншнтиинитнттигопиитин
cia sama je dobila poln krožnik jabolk ta poprtnjake. Skoraj ganljivo je, kakor je skrbel na božični večer Schopenhauer la svojega psa ljubljenca Atmo. Zanj Je viselo na jeiki par klobas, ki jih je zvesti spremljevalec mivleca, ki mu je prtpravH stol, оргемм lahko pojedel s jelke.
ljubega ranjkega. Toda raz iskrenega obraza mu je plamenela tako strašna resnost in njegova postava je bila obdana s tako tujo visokostjo, da si ga ni upala nagovoriti. Menila je, da sliši svoj lastni srčni utrip nečisto in moteče kapljati v sveto glasbo, ki je napolnjevala prostor. Njena smrtna krivda ji je bremenila na srcu, in kolena so ji klec-nila od srčne bridkosti.
Podoba je bila, kakor da je tajni kralj ne zapazi. Njegov obraz je bil prozorno svetel, ko je v daljnoslišni čuječnosti poslušal tisočere glasove. Včasih je zažvenketal meč k! je ležal na njegovih kolenih, tiho in jezno, in eden izmed sivih bratov je stopil k prestolu ter sprejel povelje in nalog. Vedno či-steje In bolj polno so šumeli nevidni zbori Ubogi ženi le polagoma rastel pogum, in slišala je zdaj tudi posamezne glasove iz zvokov In šumenja. Raz kristalnočistih sten se le razlivala glasno pesem, katere zvoki so kakor zvezdna svetloba razjasnili obraz tajnega kralja Uboga žena je poslušala. Tu je slišala pet! živeče brate sivih čuvajev na daljnih botiščih Bila je božična pesem vojakov o vojni In miru z vojaškim zanosom In krščansko ponižnostjo.
Čim dlje je uboga žena gledala v poteze tajnega kralja, tem zaupnejše so ji postale, in skoraj se je plašila, ko je videla vladati ubogega kmeta v tako sveti krasoti. »To mu ne pripada«, si je mislila v svoji srčni bridkosti. »Po zemlji je hodil za plugom In seja* Dosojeno žito v gospodarjevo zemljo «
Sivi vodnik ob njeni strani jI ja, kakor da bi njene misli slišal kot glasove, resno odgovoril: »Bodi tiho! Tukaj velja samo dostojnost in čistost srca. Vso drugo je niče vo4t Sveti kamni krone se svetijo jjad njegovim ubogim čelom in posvečujejo njegove roke, ki so vredne, da nosijo meč in žezlo tajnih kraljev «
Zdaj Je zapazila žena na levi strani tajne aa krnila nrenrosto kroglo prstene barve, k' ГПЧ le kikfr vlrd^i ki znak oof'vala na ko lenih, »To le prgišče zemlje, iz katere je v smrtnem boju naredil kapo na nfivi. klar (a
izkrvavel«, M rekel sivi vodnik. »Vsak mrtvi nemški vo|ak nosi v svoli levici tako kroglo, ki dobi kmalu podobo zemeljske oble Im ▼ desnici meč kot božji znak, da ie na* pravi brat in čuvaj, И j« postavljen nad iivo zemljo. Toda zdaj pojdi za menoj, kajti videla * vse, česar si si želelal«
Tu se je uboga žena skromno (Amil* k vratom. Toda ko Je ponižno povesila glavo v slovo, se Je tajni krali sklonil k njej in JI pogledal v oči. Zena Je padla na kolena. Tm JI je tajni kralj izročil zlato čaSo in govoril tri besede; »Napajaj mojega dečka I« h is* ročil ji je tudi biserovinasto školjko, v kateri 80 ležali tanki koluti kakor hostije, in zopet spregovoril tri besede: »Nasiti mojega dečka I« Potem je premikal roko kakor pirl blagoslovu, hkrati Je čutila uboga žena, kakor da Je lahno dvignjena s tal in brez volje se je dala povesti iz svete dvorane v rožni somrak Jezera solz.
Ko se Je potem сЉ bregu širnega vodovja ozirala po svojem fantku in ravno hotela spregovoriti, da bi ga poklicala, fi Je eivi vodnik z rahlo silo položil svojo hladno roko na usta. »Miruj«, je rekel tiho, »kaitl mrtvi svete noči se hočejo vseliti v naše kraljestvo.« Istočasno je žena zapazila temen slovesen sprevod, ki se je počasi približeval svetlemu dnu in čegar senčnate postave je kakor oblaki kadila obdajal rožen svit. Po štirje sivi čuvaji so težko stopajoč nosili mrke mrtvaške odre in na vsakem izmed teh preprostih mrtvaških odrov Je ležal tiho im bledo mrtev vojak, popolnoma postlan v temno jelkino zelenje, belo čelo okrašeno z ielovimi vejami. V le-teh se Je tu pa tam svetlikalo kakor da bi se vile'skozi niti božičnega zlata, in s smrečnih odrov so bleščale tihe mirne sveče kakor od božičnih dreves. Kjer so'ie pa podplati molčečih nosilcev dotaknili tal, se Je začelo tajinstveno žuborenje in ourljanje, kakor da bi izvirali izpod temnih nog svetli studenci In vrelci, ki so se pronicujoč stekali v svetlo'vodovle.
Ib«s t — W.
ЖДЖДУДМЖЖК lOTl
lobot«, >3. decembra **#.
Hasieli za božični „Jelodfnf lozni red
Času primerni božični kuharski recepti
*4
Izdatna mlada kot aarazak: 300 g iaiira-naga meta, polovico govedine, polovico te-letine, mešamo c ISO g nemeianih, iztisnjenih in na male koščke raztrganih žemelj, solimo in začinimo z malo nastrgane čebule in materine dušice (timiana). To gmoto dobro pregnetemo, da dobro drži, potem jo raztisnemo v podolgovat reženj. V sredo zvitka damo popolnoma trdo krompirjevo kašo, v katero smo vzdolž položili kos kisle kumare, in čez to mesno gmoto dobro zapremo. Spečemo jo v z mastjo namazani ponvi v pečici, da postane rjava, in ko se ohladi, jo narežemo v tanke kolute.
Dober kolač za kavo, ki ne zahteva nobene masti: '-t kg kuhanega, nastrganega krompirja, U kg zdroba, 200 g sladkorja, 75 g moke, med katero smo presejali en pecivni prašek, temu dodamo arome po priliki, eno celo jajce in '/s 1 mleka. Mleko in jajce raz-tepemo in namakamo v tem zdrob eno uro, nato zmešamo vse skupaj. Za priboljšek dodamo ^e zmleta bučna jedrca kot nadomestek mandeljev in pečemo 50 minut v okvirni obliki.
'■•tni rein)! (s kremo); % kg pšenične moke presejali z zavojčkom pecivnega pra-ika, dodati 110 g finega sladkorja in I ščepec soli. % 1 posnetega mleka raztepemo z 1 rumenjakom in premesimo z mešanico moke T gladko testo. To pomažemo za prst debelo na polo papirja, porinemo s papirjem ▼red na pecilno pločevino in pečemo z vrhnjo vročino, da dobi lepo barvo. Ko je ■pečeno, ga takoj poveznemo in papir previdno odtrgamo. Se toplo pecivo razrežemo ▼ pravokotne rezine in namažemo « kremo li 1% zavojčka praška za vanilni puding, ki •mo ga na znani način z mlekpm gosto skuhali in osladili. Ce mogoče podvlečemo s kosmičem presnega masla in trdo zbit be-
Auf leden Kilometer kommt e# ami
DieAusdehnung der Fronten und der ent-tprediende Nodisdiubbedorf modien oie volistandige Ausnutzung jed^s GOterwogens zur Pflicht:
9. Richtige Wahl des Bestim* mungsbahnhofes bcschieunigt die Guterwagen-Ausiieferung. Klare schon vor derBeladung, welther Bestimmungsbahnhof und wekhe Entladestelle im Fraditbrief onzugeben sind.
10« FuH« - folli es zu Deinen Auf-
foben gekort - die Wagenbe-lebezettel rid>tig,deutlich und volistandig (mit Biauttiftl) auv. Die Angabe des Bestimmungs> bahnhofes tnuO mit dem Frocht-brief ubereinsHmmen. Anschrift des Empfangers auf dem Be-klebezettel nicht vergesseni W*r der Relchtbohn hlift, hlift der Pront I
Auedwelde^	1«мг W4ed«r
Ijak. Na plast kreme damo vkuhane čreenje. ki smo tih dobro »cedili, ah majhne koščke marmelade, pokrijemo to zopet s kremo in potrosimo po vrhu nekaj ovsenih kosmičev, ki smo jih v pečici posušili in s sladkorjem pomešali.
Torta z« praznik« na naibolj navaden na
čin: Kruh iz na debelo mletega žita nastrga mo in pridodamo sladkorja in kakršnekoli arome. Vrhu tega pripravimo debelo, dobro oslajeno sežano. Polovico krušne gmote damo v omaščeni tortni model, nanj debelo plast vrele sežane in pokrijemo to z ostankom krušne gmote. To zgladimo, pokrijemo s prilegajočim se pokrovom in nekoliko ote žimo. Drugi dan gmoto, ki je sedaj že dobro ovlaiena in se drži skupaj, poveznemo, okra, simo s koščki marmelade, bučnimi jedri aH s snegom Milei, kar je pač na razpolago
Keksi iz ovsenih kosmičev. Ovsene kosmiče v pečici dobro posušimo in nato poženemo skozi stroj za strganje žemelj ali pa razdrobimo s sekljačem. Od tega zmešamo 150 g z Ч kg pšenične moke, 30 g mehke margarine in nekaj mleka, tako da nastane trpežno testo, ki ga dobro premesimo. To
tanko razvaljamo, pomažemo z mlekom in potrosimo z debelim sladkorjem. Ploščino testa razrežemo v štiri- ali pravokotnike in spečemo koščke na omaščeni pločevini.
Ponarejen jabolčni rii: 1 kg en dan poprej skuhanega in olupljenega krompirja, nastrgamo in pomešamo s pomočjo dveh vilic s kg tudi nastrganih jabolk. Temu dodamo 1 žlico moke, nekaj medenjakove začimbe in ščepec soli. To rahlo zmes damo v omašče no ponev in spečemo v pečici. Pri servira-nju potresemo s sladkorjem In cimetom.
Zdaj še nekaj sa sladkosnedce, marcipan, seveda ne pristen, pa saj se vendar nekoliko spoznamo v kuharskem hokuspokusul Tore) poskusite; V 20 g vročega presnega masla pražite vroče 60 g zdroba, vedno mešajoč, da ostane bel. Dodajte 60 g sladkorja, 250 g kuhanega, zelo fino nastrganega krompirja in močne mandeljne arome. Vse mešamo na ognju, da postane dobro strnjena gmota. Iz te izobličimo klobaso, zavijemo v papir in jo razrežemo šele drugi dan v režnje.
Mlinci iz zdroba: Raztepi 1 jajce in 2 žlici vode, 125 g sladkorja in nekaj vahilinega okusa k temu ter otepaj vse, da nastane kre masta gmota. Dodaj menjaje nekaj od 100 g zdroba in 100 g moke, k zadnji presejaj 1 zvrhano čajno žličko pecivnega prašha. Testo mora biti zelo trdno. Daj za laški oreh velike koščke na pločevino in jih speci, da dobe lepo barvo.
Kreis Radmannsdorf
Kadmannsdorf. (Počastitev mater.) Pretekla nedelja je zbrala vse Nemce v Rad-marmsdoriu, posebno pa nemške žene pri krasno potekajoči predbožični uri NSDAP, ki so jo na zunaj okvirile točke BDM, pesmi in izreki. Višek prireditve je bil v počastitvi mater. Njen pomen je znal označiti s pravi mi besedami Pg. Frank. Enajst nemških ma ter je dobilo častne križce nemških mater Odlikovane so sprejele presrčne čestitke Kreisstabamtsleiterja Pg. Macherja in Orst-gruppenleiterja Pg. SchuRa.
Nove živilske karte za dopustnike
Reichiern&hrungsministerium (ministrstvo xa prehrano) |a sporočilo, da se izdaiajo od začetka 70. dodelitvene periode, to |e 11. decembra 1. 1944. dalje nove Lebensmittel-karten Hir Urlauber (živilske karte za dopustnike), ki opravičujejo od Isteqa dne dalje za nabavo blaga. Vrste se razlikujejo od prejšnjih Izdani po drugi izvedbi in po natisu ,5. Ausgabe' (peta izdaja) na temeljnem odrezku. S potekom 7. januarja 1945. 1. zgubijo star* dopustnlike karte svojo veljavo. Med 70. dodelitveno periodo veljajo torej »tare In nove dopustnlike karte »ne poleg drugih
Od 11. decembra 1944. 1. dalje me Izdajajo tMdi nove Reichskarten, Helmatverpfle-gungezulage fOr Fronturlauber (državne karte, dodatek za domačo oekrbo za iront-ne dopustnike), ki lih dobilo frontni dopust-niki, ki so upravičeni do dodelitve živil kakor težki delavci. Dosedanja izdaja izgubi prav tako, kakor pri dopustnliklh kartah na koncu 70. dodelitvene periode, t. i- s 7. januarjem 1945. 1. svojo veljavnost. Temu nasprotno obdržijo Reise- in Gastst&ttenmar-ken, Lebensmlttelmarken in Brotmarken Kir Wehrmachtangehdrlge (potne in gostilniške znamke, živilske znamke In krušne znamke za pripadnike oborožene sile) zaenkrat še svojo veljavo: le znamke zapadejo šele s po-
tekom 4. marca 1945. 1. ob koncu 72 dodelitvene periode, medtem ko dobijo veljavnost nove izdaje teh znamk že 5. februarje 1945. 1.
Oblast! za ugotovitev škod pri prevozili
Po odloku, ki ga je pred kratkim izdal Pra sident des ReichskriegsschSdenamtes (predsednik državnega urada za vojne škode), je pri prevoznih škodah vbodoče pristojna kot ugotovitvena oblast ona, v katere poslovnem krogu ima oškodovani stalno bivališče, odnosno pri podjetjih obrtnega gospodarstva, kjer se nahaja sedišče podjetja: Prevozne škode so škode, ki so nastale na pošiljkah po vojnih dogodkih med prevozom, to se pravi v času odpošiljat ve blaga do njegove predaje prejemniku. Kot pošiljatev te
Prlliodnja števiika našpK* lista izide v sobot«, dne 31. decembra t. 1. — Po novem letu pr\a Atevilita ne bo izšla т sredo, pač p I v četrtek, dne 4. januarja 194.>.
Ima smatrati tudi potna prtljaga, ki »o >o oškodovani imeli s seboj. Nova ureditev veli a za škode, ki to naitale pe 14. oktobra 1944. 1., aH ne pa za škod« natlaVe pvl prevozu pošiljk po ladjah.
Poiasnilo glede obrokov sladkorja
Da n* bo gled« bodoče višin# sladkera«-
obroka nefasnosti, Id so nastale i>ri tedaj! Živilskih kart za 70. dodelitveno periodo, se od pristojnega mesta »poroča tie-deče; V 70. do 73. dodelltvenl periodi ostane obrok tladkorja vštevši marmelado me Izpremenjen kakor doslej 1250 g. Sladkor z« sedaj tekočo 70. periodo so opravičenci z 875 g prejeli že vnaprej v W. dodelltvenl periodi. Za odrezek 70 dodelitvene periode #e na podlagi odrezka sladkome/marmeladne karte 70 dobi še po izbiri ostala količin« sladkorja aH 750 g marmelade.
Sladkor za 71. in 72. dodelitveno periodo se kupi zopet v količini po 875 g, skupaj torej 1750 g. z ustreznimi odrezkl tačas veljavne temeljne karte že vnaprej. Odrezkl za ostalih 375 g sladkorja ali po izbiri 750 g marmelade za 71. in 72. dodelitveno periodo bodo izdani na temeljnih kartah, ki bodo veljale za ti dve dodelltvenl periodi.
Doplačilni pasi za brze in ubrzane potniške vlake
Od 1 januarja 1945. 1. bode dosedanjih pet doplačilnih con za ubrzane potniške vlake m treh doplačilnih con za brze vlake zmanjšanih na dve enotne cone in bodo določene sledeče: Cona 1 za razdalje do 300 km. Cona 2 za razdalje nad 300 km. Doplačila znašajo za ubrzane potniške vlade v coni 1 za 1 in 2 razred RM 1.50, za tretji razred RM 0.75, v coni 2 RM 2.50 oziroma RM 1.25. Pri uporabi brzih vlakov se bodo doplačevali dvojni zneski.
De 160 metrov viioki evkaliptusi to brez sence, ker meče senco samo drevesno deblo, listi se pa obračajo zmerom tako, da sonce ne dobi na njih nobene površine, tako da sončni žarki kljub mogočnim krošnjam pro-dro čisto do tal in da se popotnik v njih senci ne more odpočiti, ker je sploh nimajo
Gorenjska zatemnjujc * črn tu od k. do 31. dcccmbra od 16. do 7.30 ur*. Ce zadoni Bkuttični tignal »Javno protiletalsko tvari-lo« ali »Letalski alarm«, ob čaau, ko t« zmrači, te mora tudi izven odrejenega čata zatemnievania takof zatemniti odnotno t* mora or^klopiti razsvetljava.
Diplom. Optikef C. KRGNfUSS Klagenfurf, Bahnhohtra^e IS Bit anl welter** |*d*n Vormlttag getchlottes.
WAFFEN GEGEN KOHIENKUU.
Бп SKel mil иж#;&е#*||| |орр*и *u»'«	Auch aine Krttfz* iti
'pMiltKli.^iiđ domi M,,.«,,
Engeweide Hon Ofen und Herdi Wir*ntfernen grSndlich dt* dkk# Вив-wid Aachemchidit in Rohrwi md Zugem.Oommkod# do«£t$«a tchiMlIer, heizt d«r Ofen b« wmd wir ipcrwi vial КоМе.
#mW m0 4мНМ mmš »tal
AMTLICHi: BEkAl^llTM4CHUiM(;E[l
Yerteilnn^ vob Backpvlver 1в (kr М.	wird #*me Auegab« тоа BackpulTtr жт allc
Verkr&ucher im Rckhifan Kiniteo und ia den besctxten Gebietcn Kirnten« tmi KraiMt. aut AusraIum d«r hihabcr 6tt WocfaenkarUB fftr ausUnditcht Zlvtlarbeiw, duMh§#!4№n. Die Auafabe trfolgt anf den Abxcholtt Z 6 der L#b#namitt#l*raodkaM## 90 Mr aiU Vtcaorgungibercehtiftea uad itt auf jcden Absdinitt tine KleimpaAum* Ba<kpulv(r aoasufolfen. Fflr die in Gencioscbafu-▼•rpf1«fuot befiadliihM Рмаоам. wcldie aicht im Besitsc ton Leben»mitt«l« fTMidkarttn ikid, kann aiae ZutcUunt nidit erfolgen. Die Licferuag da# Back-pWvan an dU Lebeiuaitteielnselhindler arfolgt durcfa di« von mir bestimm-t#n GroevaitciUr Mif Grand dcr b#l mir vorltcgend«n Kundanliawm Die Groft-▼tfUiltr h#b#n A# KieiavertaiUr #of#A mk den von mir vorgMchrtebenen M#mgan Ш balUfeni^
Di« Klcinvtrtailar babcn die Mifgcrufenen Abudinitte % 6 d#f Lebeniimlttcl-■rwdkanM amfš6H«h d#f Backpnlvcrebgabe abzotrennen and die vereinnahmten AWchnitt« aodaaa gtbtindeit bk lingatena IS. Janner 1945 dem luaiandigen Bmihrungaamt, Mbx. B, виг Auiatellung von Empfanfisbeacheinigungen lu tWrtidien. IM«e« RoipfangibeadMinigungett haben die Klelnverteiier an ihre liafarantan Ma Utogatena 31. Jinnar 1945 aur Abdediung der erhaltenen Vor-ndiDftltcfanmgaM vaiterzagebtn. AllfiUllge bel den Kleinverteilem verbleibende Kaatbaatlnda dtrfaa ar»t fiber Aafnif wiader abgegeben werden.
KUgeahift, dam M. Deaambef 1944 Landeaemihniagaamt Karnttn.
Abfabe vom SpaUadl
Di# Veraorgungakife	aurh in der 70. Z^H^'ilunRMp^ritMlf
Мл Auagmbe тет S^ne^l. Soweit Vnrrit« bA d#n Kieinvmrteilern ror-hAMlan aind, Haben die Verbraucher dnher die M«^gllrhkmit. auf die Hllfte d#r Kleiwibmrhnitte ttber Margarine SpeimeAl %u he/iehen. IVm-M£h khnnem en Stelle von 126 Oranun Margarine 100 Gramm S}>eiRe61 &b#ef#h#n wertei.
deei 16. December 1944.
LemđeeemKhn&mgr#amt K&mten.
▼erMl vem %#okerbe#*gmohe&aem XMe Klwverteiler werden darauf аиГпмгкхнш gemwcht, dai-V alle Toreehuft- und ttberbfttckunirabeKugiicheine Uber Zurker am 31. Dezem-1944 ihM GttUigkeit тегНегеп und nach dieeem ZeMpunkt nii ht rnelir emtgegengwiommen werden dtkrfen. Die Kleinveiieiler mUwien daher iBintllche TomrhuB- und t^berbrUckunrabeaugiicheitie Uber Zurker bia Itn^tena n. De#emb#r 1944 eaiiem Orc.averteiler Ubergeben. MlegeW^ den 16. December 1944.
TiandeeemAhmayaemt %Kmten.
^ш^П^Г-ЧЖШ |КЖУТАОМ>П1У»Т
KralAbiurf I jjB Mi Dememberi Br. 9лм1 Faave,
SchlUeratMJfte 17. Femruf 161. Ш. XMBemWi Br. Ж&Н Vetrlteoh« Veldeeer	14. Femruf 179.
M Beeewi»eri Df Vhimeme Wecbn*k,
ReWerdurrhlafl 3. Femnif 190.
MALI OGLASI
gLUZBO DOBI
Вг1*вк» pomočmi«*, ki bi liotda voditi dobro idoto brimieo na d«l»ll. poUJ« pcmmdho ma K. B., Xrain.
ZmJT^	«690-1
ХМат dv# dakli м poljaka dal«.
Naatop a 1. JannarJam. . Vonndba na K B.. Krbg.	4567 1
IMam poatano, aanmfljivo In zdravo gnnpr>dIn>ko p*mnfnlrm т mmrnmil nd 50 do 80 IM. ki м ramitn« tudi na »amoeU/Jno kuhanje, dnmafa *•-Tanja In pranj«. Slutba je mialna In jo ja naatopttl takoj ali do 15. januarja 1945 v Felatritx 15 pri Mfu-markllu.	po doKovnni. Pred-
.4taTitl ae pri d rutini Wrabltach v Keiati-iU	7394-1
Zft pomoč v ffoepodinjstTm «pr«jm*m mlaj*« d«U«, vrnjeno meh hfinlh del, (dravo, po*t»no In marljivo. Ker je s^poelltev le preko dneva. Imajo prednoet tlite, ki an li окоГое kraja Predatavlte me neehno pri Margareti KoTkk, Welohieldorf 1ST, p, #t. Teit.
Iklvmo i*mofitojno go»pođlnjo. postane, tnatBo, nitd 35 l«t ttaro, M kukanj« ■•dmln moiktia M«b»m. FrMnmt Imajo vdoT«, lahko i «nlm otrokom ITastop takoj ali pointj«. Flača po dogovoru - Ponudb* na K. Ж. Xrbr., pod »X«inlino pošt«, na«.	4^2-1
S I, TI Z B F I S Г K
Рг(и1ија1кн	e /. inx.'inim Ulu-
goni. z vp^l^lniini »pričevali, mar-IJira. p«>Ateiui in vajena vnakfCM dela, f<>Apo(iin>tva In Aivanja. mliiAbi) %a tHk<»J ali po dogovoru. -Ponudbe na upravo K. Bote. Krain-hurg pod »Atn.lrrkH'..	4551-2
D »k!#, #t&ro 30 l«t, dobr» knhaiien in	##11 tlatbo, m&jr&j# v k*.
k#m Mrroda, k#r im« 4	it«-
r#gm otroka pri Mbi. Spo#obn» je tndi M тФбјо knhinjo. Cenjen# po-nndbo pod :^Xnharioft in UtHU« mm K. B.. Xrbf.	4582-2
R O
n
M
Jkpo.iili	UuL: V
njen. prodam zh KM hIi xwrnr-njam %H šivalni .itroj In dam globok vo7.it>k. Razliko doplačam! • NhsIov pri upravi K. Bole. Kraln-huT'?	4Гк>9-'»
Prodam all aameiijam гш. šenmk(» all 'псЛко kolo, šivalni utroj, trltpnekr) harmoniko, dvoje lepih, velikih in ix 1лма Izrezljanih јплПг. DniKO p" doKovoru. Ogleda ме lahko vsak dnn od 1*L do IR. ure. - Johanii Markitnrli .Tinfik. NcnmarkU. O.-Krain.
Frodam S pramolona. cen* its do 900 ЖМ in plaalnl atroj xa 500 RM Johann 7г1ав, Henmarktl. Xaolbl. atraOe 44.	М
РгоИнт 20 frnmdfonakih рК^м'- у.и
UA( l.Vi. Georn Popp. KrainhiiPK. N>up UeiniHt 12.	4S72-6
Frodam mail к1пож%жг#(, brtt-• 4 filmi le mm. 800 do 880 voltov. ■* 1800 do 2000 KM. G#org Fopp. XmlDbnrf, Ren# Kelmat 18
1Л71 '
XonjA, tria»j#tl#tneg». pymv dob.a *p*r#bn#K* iliuiti пА kmetiji, le ж* prevtrme gormk# volnje ni pri po. rodljiv, prodftm »11 d Km takoj v re)o pod najngodnefWmi pogoji. .
glov v npr*vi K. B., Xrbf. 4Г»91-в
K
п
I
M
ITiiw in d	o: гдм mno moiko k-
?o:«"dbt tt» K. Bot». Krhc- 13« ! 7
Xufin Unbro Idoio supaitnn ат1-ć»r«ko mro. Ж*ж1о% ▼ K. Bot« XnUmbmi*	iHi-f
Globok ali športni voziček knpim. Scliwelfer Ann*. Stsneeehlts 40 po. fttft St. VeitSawe.	4637-7
Kupim dobro ohr&njeao molko kolo. - Joief MakoWtsehka, B»w« Tor. •tadt 92. Xminhnrf.	4Mi)«7
SloktnCii.	nik na t obroč*
kupim ali d»m ▼ m&meuo dlnamo жа kolo. - Wa#lov v Ж. Bot«. Kr&in-bnvrr.	4574-7
Kai-чл rati jam šivalni atroj ali •мпо atojalo. V жагааао dam #v InČ жа kolo (nov) dinamo. Naalov ▼ K. B.. Xralnlinry.	4575-7
Elektromotor, 5P8, MOvoltov, l#6#m proti dobremu planila. - Ponudbe na X. E.. Xrainbiur	459S 7
M
K
N .1
M
..ti. .1 . i.mIi /elPKlii inai.idor y..i mali e)ok*ričW motor ali ifiezni vlak.	mxliko dop)A<^aM).
rft pri KupAnflč Greti. Kr.-iMhr; •:. rnihr-xloff 3 4.МУ-1Г)
XiAvo	ki bo V 14 duth
teletllft vdmglć, meiijam м irebe Siitliko Uoplm6&m po dogovoru. -XnnUt Joh., Satniti П b#l Laak.
4:Aviri
Lepo koUlco, S meecev mlaro, menjam жа S leti gtaro Ibrebe. Basliko dopU^art po dogovora. - Knralt Jni* . ee' i f*. bel taak 1ПУ6 15 Jy,tx	шоеко eukujo <170 сш) in
kratek površnik, oboje v dobrem •t an ju, la enako velik damekl plašč ali dober šivalni etroj ob doplačilu Prodam tudi 6mo plišaeto, skoraj Še novo dameko jopo sa 100 Beicbemsrk. - Butar,
Lalb»cher«trafte 5.___1551"-
Dv« le \ R.artga bika men>m »a bre*o trllco ali mlado »reblco. -Msmlo# v K B. Krbg.
%elen#H š edllnlk nr nj.i« sa ошмс 1« oM.k«. Rmmllkn dopl.Aw. - N'; ш^oy T X Fn»*. Itrutnbnrjr. *»nr":n >3'" i4T.'i"<ani « otrolikl tDortni TO«le«k. - *TOn«b« na npra. »o Ж B.. Krtr.
v E
г K N I
ч ..'.Л ..đ. З.ук* bloiiJiiik*, » t.v. IJonl« г«1ч><»'*»». **li «po«n»ii ldni'ln»g» )nt»lle»ntn»fa gospod!«. m*#r#g* do 30 l#t ftonlt»T ni Uklln-i«n» КМП« ponndb« ■ illko po-»Hit« n* K ®ot*. *rbg.. pod »KI.
VnTtav уДт«-__4.MW-'>1
Oo»i>odl^ii». f ttara, nuotai ur.;; v 11nbe*iii. 1*6» r*#n*g* goanuil*. Predno»t imt.lo itarvjit go<podi*. Tajno#t majamбепж Ж#та# ponudb# n* X. KTbg., pod »If«no t>vl}*. *)# v lj«b«nl(.	4BUH
VERMISCHTES
NacltU wmcht die WuchmannschMft dee >8Udo«tdeut*chen Wachdlen-ete«« Kiagenfurt. Feldmanichall-Conrad-Plats 9. Ruf 10-80. Uber Ihr Мнил. Geech&ft Lager uew. und fchUtst Ale vor Rinbruch. Feuer-. Gas- und aonstlgen SchXden. Alao Scbaden verhUten und daa bllHge Bewachunfa^Abonnement beetellmn!
7Ш
»M Jmhr# WttstrarotU Zehntau-sende Kiimlll*n vcrdaiiken WU»ten-rot ihr KiKeiiheiiii, Tlele taiinende OntmHi'ker a paren bel WUstenrot auf eiii Vemuiiten mittels Spar-brief oder Vermilseiiabuch Kahl-relcher «U in den Frleden*Jahren »ind die NeiinbnrhlURe топ Bau-Hparbriefnn. Sparbrlefeii imd Ver-niiigenmbUi hern. Prospekte koalen-lo* von der mienten "nd вГ''"'?!' Внинрпгкнме, <1г'Г Oatmark G d f WUnleimit. Salzburg. Berntun*«-stelle Klagenfurt. r>omga*»e ». Ruf 28-53.
OaattBder Ubm. Daa l«t nlrht nur klug mnndern aurh V&rauiwetiung fUr jede »eigenmg der Leistung DeeliHlb Imt ee wii-hlig auf allea III Hchten, wa* gesOnderea Leben frtrilert. - DarmoUWerk Dr. A. A L Hchmldgmll. Wieti.	7П9
f uch ArsMi Im Iiu(t»«hntmg#p&ok I
1)рг Knmpf um dfii aifg verlangt (lie BrhnAlInt« GfmundunK Jede* Kninken. Xntllche Verordnungen inU.wii demhalb aurh Im Ernmtfmll de* Luftkrlegen elngehalten werden. A»la-Anni»imUt«l,	#084
Паж*%ћ*г ab«r iiuuchlagfebend Im 'lie [dre der јипцсп Natlonen Im lieutiKen Srhlck#alukumpf. OnwKg.
*iiid die Hpuren an Hormonen. Kii/.ynien oder Vitaminon, di« dan Krfolg einea AmnelmlttalH antachel-den knniien. - LancJUhric« Brfah-I uiigen atahan uiui aur Erkanminit ilierer horhwlrkaaman Krttfta aur VerfUKunK. - Dr. МаДапа Д Oo., Arznaimlital aua Friachpflanzen auf >leutarhera Boden gewounan. 7104
Munch* XruikbadtMi luwen »ich oft ni'lion cliirch Hmi kungpn. BH<ler, Mm# *!<*■. mlf*o ohit* MadlkmnivntA liAllxii. Dmnn kttnii»n Annmtii fUr liKitnXckiv* full# CMpmrt werdnn. Dim Kill aurh fUr dl# b*kannt#ti. •u* (rlm< h*n d#utm*h*n HllpfUnyn gmwatiMn«* TamM-BQiWM, Ж#
Aakmnf топ BrtefmmrkMi, •Tentual
auch t?biM iiahmm ram kommiMlonm* wfliMn Verkmof aum von lhn«n vy. lanirtMi Pr«4m. - JiA. Belaoak, JS» Wlen SD, WIedner
3 E»hnirat>'0«bot«. 1. Mur >Ro«odont< mit nMit >■ dmmt BUrat« entMhnMn. 1 SenkraoM bUraten und VMt n«ahBpttl*n. & RegelmSBIre und ror a11«m abeol* licha РПека mtt >RoaodonU. Oae erhtH dia Zthna (eaund tm' wahrt auoh »or жт##п»(нммжа*. Roaodont Вагжпишпа laata Zahn-paata.	73Q1
Battfadara mnn BeauKacIutln li^ fmrhar. Jo«. Chrieti Nachf. GmbH Ulmn, I. Walri (13n). ' "Дј
' ■, 1 C H T s p I E L E
AUctmeln« FUmtrtnhMd a.in.b.X.
%wpiK,ipHe SOdnBI
X Pbr Jofcodl. Dloht infalaaMB.
X X Mr Jnoođlloh« niiter M Mk. rra Bioht BoffaluHMn.
AOllnr, 'ЈЗ.—Ж. ХИ.: жОШок M Fnom« x; 37. «. M. XII.: »Sat Hnatargatt««. x жпцпђш«, 32,—ae. XIL: m*. rnatU X X : J7. u. 38. XII. i »Dm hlnuBclbUn« AbandUald«. x BadnuMinadorf, Ж—M. XII,; sOto groO# Кптвмг« (RonnUc, M. Mmbrr, keln* Voratellunc!); IČ u. 38. XII.; жАкхпМам- hm Oi#m& Kot«t<. X	»
StciB, 33.-3*. XII.:
X X ; 37. u. n. ХЛ. I aĐ«r w*iaU>nlf«.
I.utk. 33.—26. XII.: ИМм ЖоН#* X X : 27 u. Ж. zn.: >Dm liidlaoh« Onibmal«. x Nanmarktl, 38.—M. XII.:
vaCsliandnM.	_
tt. V*lt S«w«. 38.-«. ХП.! Жоижк n kABimt (UMM X*: 7H 38 XII.: »Anf	■'"B Гпа.
■iskaic. X _ _
LltUl, » 5"	*"#
Tmlirrr <: 37. und *. XII. i itOm
ШЛлжшг Vun* XoImH«.
fMm. 3>.-ae ХП.:	»mM
X X : 37. wnd Ж ХП.: »Хбп!«*.
Mtaa,"^—"•	Im W>
S 37. m. Зв. ХЛ.:	x
eobwmmrnkmeh. «.—M. XII : jM џговФ VmmBMT«; Tt. rnid Ж. ХП.1 »Trmrn Iinnm« ,
>n Mmb Mm