STEV.—NUMBER 301 Li FftlUHi iiuivi akoi)f (tak radarska Waahlngton, D. C. — V torek Je prižla is Bele hile avtoritativ-n« vest, da vlad* Združenih držav »prejme vabilo life narodov na sodelovanja v pripravljalnem delu aa raaoroiltveno konfaren-oo. Uradna vest glade tega se pričakuje v par dneh. Coolidge Je Imel v torek več privatnih konferenc a rasnimi političnimi voditelji, od katerih je najbrft hotel isvedeti, kako bo eprejetje vabila vplivalo aa se-natake la kongraaae kroge in aa Javnost sploh. Med drugimi, k& eo konferlrall e predsednikom, sta bila tudi blvll drftavnl tajnik Mughee In polk. B. M. Houee, bivftl osebni svetovalec predsednika WUsona in velik pristal II-1 ge narodov. Kakor poročajo, bo vsekakor Hughes ameriiki odbornik v pripravljalnem odboru rasoroiitvene konference. tajski ji^n^i ynj|j sedaj pogosto In prav močno i e kile, naj ee ne delajo ovire I tajskim narodnim aaplraeljam lain la «drobila odpor Caago-L vega MeMfWwi Japonci raso-rotujeje Cangove Čete. Peking, 28. dec. — Ljudske Črte pod vodstvom "kristjan-tkega" generala Feng Ju-hsian-gft so včeraj v ljuti bitki temeljito premagale armado generals Li-Cing-linga, govemerja province Cikli in zaveznika propadlega mandlurskega diktatorja Csng Tsoltna, ter okupirale mesto Tientsin. Teklj* t8. dec. — Časnikarska sgentura Kokusai poroča, da Je porsženi mandžurski governer Csng sklenil zapustiti Mukden. Ostanki njegove armade so pri-beiali v Mukden, kjer so jih Japonci rasoretili. Revolucionarne »rmada generala Kuo Sung-linga stoji zapadno od Mukdena. NEHLANA 6 AL A JE KONČALA S SLABIMI POSLEDICAMI. Za Frawijo »I is i hlcagn, M. — Avto, v katerim so sedeli dva mladeniča in dekle, ja bežal z veliko hltrk» Pred poltcijekim avtom, ki je «kdil avtu. kar »ta policaja mi-•Hla. da v njem sedi ugrabljeno dekla. Pri tej gonji ae je pa Prvi avto zaletel v jvto zobo-»iravnika dr. Kohn Llpieclaga. letni Robert Johnson, ki je vl«< as ae wielsja. Narotebu: Zadfaiinae Mm« (lav« Chimgo) HM aa UU. 92 psi tote ia «1JS aa tri ......i CM.-» ia Gkm SMS as kto. SfJS tata. «LSI as tri «—r». la sa iooéaasraatve ttM. mm m! Naatav aa vm, kar lau stik s Itatsaii -PR08VETA" 2M7-W Sa. Lswásl. Anmm. <%lc*f. M. «THE ENLIGHTENMENT^ Owmti ky tka Stavsak JCeitaaa) Itaa«f it Sectatf. ......^__ Advertising rate« on agreement. islMrijtlf- United Statss («xetpt Cbicaco) sad Canada ft, mr; Ckkaso |SÄ). aad forriga «oontrie» fSSO par yaar. OS por "MKMBEI of TBK FBDEOEATED f&ESS" Data« v oktapaja a pr. (Nov. JS-26) pota« vašega tauaa aa crtjt rJ^a^ Hauptmar» je «pustil vse peklenske sOe ns zemljo, s tem. da je privlekel na oder svoje "Tkal* Ce". Bilo je to v Nemčiji, v "deželi mislecev m pesnikov". "Glejte", se vpili fHistri, "delavci, 11-mazani, shujšani in lačni, x>o stavljeni na oder! Revščina, v svoji največji ostudnosti. predstavljena v po-koeilski pfredata vi! To je preveč 1" Gotovo, dia js to preveč sa zadovoljno burtva-zijo, da ae jo seznani od bliže s strahotami življenja tkalcev. To je preveč, ker v igri resnics in DIKTATURA V PRIVATNIH PODJETJIH« Koliko besede imajo delavcj v privatnih podjetjih, v katerih ni prignana delavska strokovna organizacija? Prav nobene. Podjetnik ukaiuje v takem podjetju. On določi delavne ure, mezdo in razmere, v katerih morajo delavci delati. Gorje delavcu, k{ črhne kakSuo besedo o slabih delovnih razmerah, predolgem delavniku in slabi in nizki mezdi ali delavski org^izacijl T^ Msl™ j« hitro vršen na cesto ne glede nato, če ima veliko družino. Podjetniki, ki nočejo slišati n»f o delavski organizaciji, so jetničarji svojih delavcev. Delavci morajo ravno tako ubogati podjetnike v 'delavcem povratnih podjetjih kot kaznjenci ječarja. Nekateri podjetniki so celo teko nesramni, da hočejo ukazovati svojim delavcem, kako se morajo oblačiti Zgodilo se je, da uslužbenkam so v trgovinah predpisali, kako si morajo striči lase. Nekoč je neka trgovska tvrdka ukazala svojim prodajalkam, kako morajo obleči nog* vice. Iz te odredbe so se norčevali celo časnikarji, ki so zaposleni pri velikih dnevnikih, ker se jim je zdela pre-bedasta., Nekateri podjetniki se tudi brigajo, kako delavci žive na svojih domovih. Za njimi vohajo, ako hodijo v cerkev, če zahajajo na politične shode, posebno na delavske. Drugi podjetniki žele izvedeti, koliko so delavci sebi in svojim družinam odtrgali od ust za slabe čase. Nekateri podjetniki žele izvedeti, ako njih delavci uživajo opojne pijače. ' Podjetniki, ki poizvedujejo za svojimi delavci, kakžno je njih privatno življenje, odafevf kaj hitro delavca, ki ni po njih mnenju v privatnem Kajenju tak, kot so zamislili podjetniki, da mora biti:'; Tako ravnanje je seveda poseganje v osebne pravice drugih državljanov, kar bi ne smelo biti. SSBTg' CBTKTBK. 24 DECEMBRA. človeku, da ga bodi in vabi, naj življenje na novo. Nekda igralcu, kateri je sedaj brez imena kot zgubljen pes, pravi, da je upanje sa kroničnega pijanca kot je on. Luka». Zdravi ae! Pijance Zdaj zdravijo, aliftiš? Zastonj jih zdravijo, bratec. Tako zdravflir Me so napravili za pijance, da bi jih zastonj zdravili . Vidiš, priznavajo, da je pijanec tudi članek in so veseli, če se hoče zdraviti. Vidi* — pojdi! Pripravi se! V roke *fc vzemi, zberi se! Potrpi! Potem ozdraviš in začel bo» spet liveti lepo .na novo! Bavnotako skhša prepojiti s zaupanjem v samega sebe, Natašo in Vaško Pepel. Potem pa nadaljuje na zelo preprost način s realnost kar grmi v mirnih in avojo filozofijo življenja, v ka- _ __ m _ - »i > m____a___1 _ 1 ^ ]«m• ■ • Podjetnik, ki ukazuje svojim delavcem, kako se mo-rajo obnašati v privatnem življenju, je diktator najhujše vrste. Taki diktatorji upijejo najbolj glasno, da jim hočejo delavci diktirati v njihovem podjetju, kadar se hočejo organizirati, da se osvobo^p najstrožje podjetniške diktature. Prav radi dajejo intervjuje poročevalcem na-uadanega časopisja o delavski diktaturi. Taki intervjuvi imajo namen nahujskati javnost proti delavcem, ki snujejo organizacijo,"preden pride dp resnega konflikta med podjetnikom in delavci glede priznanja delavske orguii-zacije v podjetju. In če se v talcem slučaju poslužijo delavci svojega skrajnega orožja—stavke, tedaj vse nauzdfc-no protidelavsko časopisje zapoje pesmico o delavski diktaturi in sicer vsak list po svojeJ Najbolj seveda ob taki priMki udrihajo po delavski strokovni organizaciji, kerBig^,n* J1™**8^ ^ delavska strokovna organizacija že v mejah današnje kapitalistične družbe odpravlja podjetniiko diktaturo v podjetju. Drugi udrihajo ob taki priliki po socializmu in govorančijo, da bo socialistična človeška družba velika kaznilnica. Dokazov seveda ne povejo nobenih za svojo trditev. K taki trditvi k večjem še dodajo drugo lainji-vo in bedasto trditev, da bo osebna svoboda popolnoma ubita. V resnici t>o pa v socialistični človečki družbi osebna svoboda tako velika, da bodo celo lenuhi lahko uživali sadove svojega dela. T. j., vsak koristen član človeške družbe bo deležen sadov svojega, lenuh pa tudi. To pomeni, da bo mot al lenuh tudi opravljati koristno delo za nerazdraženih ušesih družba — j'accusal, obtožujem te! Tolstoj je zopet razburil to prcnasičeno družbo a svojo lepo in realno družabno dramo, "Moč teaie". Vsega vrsgs so mu očitali. )ijemu in Hauptmannu ae je očitalo, da sta privlekla "gar-bič" človeške družbe na oder. To ljudem, ki sta pokazala samo kmete in delavce. Kaj vsega se ni očitalo Gorkiju si lahko predstavljate, ako veste, da je on stokrat bujia paprika za te ljudi. Hauptmann in Tolstoj skupaj sta tvorila komaj tt% napram njegovi igri "Na dnu". Nikjer in nikoli poprej ni nikdo pokazal tako resnično in realistično slike družabnih nižin, ko€ nam jih Gorki v tej igri. Igra se vrši v ostudnem ia u-mazanem nočnem prenočišču, kjer as zbirajočrkabni, savr-ženci, — profesionalen tat, i-nekdanji umetnik, ^nek danji aristokrat, tatarski princ, vlačuga in vaakovrstno drugih zavržencev. Nekoč so vsi ti ljudje bUi dobri člani človeške družbe — imeli so stremljenja, cilje ln želje, ali pomanjkanje volje, krivica in krutost naše civilizirane človežke družbe jih je prisilila v te nižine in jihsopet vrgla, ko so poskusili, da bi se dvignili i£ njih. Nanje gledajo kot na izvržke, nepotrebne ljudi. katerfso nečloveški — poži-v in j eni! Vendar ss v zastrupljenem zraku in razmerah po noč nega prenočišča, kjer vse veneva in umira, dob ljudje z karakter jem. To prvič vidimo žalostno u-resničenje svpbode ln enakopravnosti. Morile tuni, torej je*tu udomačena največja odkritoarfc-primitivna mesalina, seveda is nižin življenja. Da, da, karakter je še ostal nekaterim. Nataša, mlado dekle, je vkljnb nečloveškim razmeram ohranila svoj« nepokvarjene nagone. Ljubezni in simpatije še ni okusila v svojem dvajsetletnem življenju. Bila je največkrat lačna in edine dobrote tega sveta, katere js okusila, so bile neprestano pretepanje od Strani njene brntalne sestra V4-sfliee, od katere je bila odvisna. Vaška Pepel, mlad profesionalni tat, prenočevalec v tem brlogu, ai jo Je kmalu prikupil in o-srečil s tem, da ji da vedeti, da se zanima zanjo in da bi mu bila veliki duševna ia moralna o-pora. Vaška, kakortudi Nataša, produkt družabnih razmer. Vaška: Tat aem izza mladik nog — saj me ih sgaflc niso klicali kot tat Vasica, tktov sia Vaška! Aha! Tako? Vidiš — tat sem ... Jaz nisem mogel biti nič drugega kot tat, če me ni nikoli nihče drugače klical ... Kako me pa ti kličeš, Nataša, No? . . . Sladko ne živim — volčje življenje je «o ... Kot potapljam ... Kamor ae primež, vse gnilo, alč ne drži .. . Ti si pa mlada jelka — majaš ae, ampak vztrajaš." Tako govori tat v gle-nič ve«. eri razlaga, da je treba Imeti u-smiijenje s človekom in tolažiti nepbtolažene in v sOf rabiti laž, ako te tolaži Zaupanje in nova vera zelo u-Činkuje na nesrečneže. Poskusijo Se dvigniti iz družabnega močvirja, ali prekaano je prišel njim. Energija in volja je zlomljena v njih; razmere se pa tako sučejo, da jih vedno pahnejo nazaj — aa dno! Že sta se Nataša in Vaška odločila na novo pot v Življenje, ali ni jima bilo dano, da bi ušla usodi. V prepiru s svojo sestro Vasilico, Nataša je vsa opečena od vrtle vode, katero so nalašč zlili nanjo. Vaška priskoči na pomoč svoje ljubice, sreča moža Vasilice in ga ponesreči ubije. Tako padajo zavržetoci družbe nazaj dno! In tragedija pri tem je, da ne padajo nazaj radi njih slabih nagonov, nasprotno, njih dobri nami in nameni jih vržejo nazaj/— aa dno! Edina tolafftna luč/katera nam oetsi*;, Je fakt, da navdahnjenje Lake Pesem človeku" iz t|st Satina, tudi enega družabnih zavržencev. V vsej sodobni literaturi naše pokvarjene civilizacije, katera obsoja tisoče — največkrat najboljših moških in žensk — na usodo Vaške, igralca, in Nataše, katere sodi med nepotrebne čls-nefiioveške družbe, ne dobimo bel£i stroge obtožbe te dražbe, kot v igri "Na dno". In vsi ,ti ljudje so potrebni, da, življenskega pomena, ako bi družba le pogledala pod pregrinjalom mrzle brezbrižnosti in nerodnosti ter na ta način odkrila globoko človekoljubje in neporabljene zmožnosti zavržencev is dna. Ca je res, da so za jtaše razmere neuporaben material, dostikrat v škodo splošnoeti, vzrok leži v tem, ker se jim ne da prilika in so prisiljeni v rszmere, katere umorijo njih vero vase in vae,- kar je najboljše v njih naravi. Pmabiti ne smemo, da vso te razmere so terodek nafte dražba, ker ona jih Je ustvarila in akuša zamoriti Ijadi, katere Je pahnila vanje — na dnu! Taka in nič drugačna je ta i-gra v kratkih obrisih. Pridite gotovo vsi, ker priredila ae bo samo enkrat, in to 8. januarja lttf ob 7:80 zvečer. Vstopnina je splošna, t. J. 50e. — Jeeeph H. Stskovieh. - Jutri zopet zapojejo staro, tisočletno pesem: Mir ljudem na ssBtlji, ki so dobre volje... Ker so običajno dobre volje le tisti ljodje, ki so dobro založeni vsemi posvetnimi dobrotami, je ogromna večina še vedno sla-ie volje in zato tudi jutri še ne bo miru... e e e Le korajžo! Zima je tukaj, prava zima v koledarju in na planem. Kdor Je radi tega slabe volje, naj potolaži — piše sosed kolonar pri Tribuni iti za vsako zi- mo pride spomlad. Tako je bilo zadnjih 25,000 let in najbrž bo še toliko časa. Tako piše lopov, ki sedi pri toplem radijatorju. s * • Kaj imajo v Pueblo. Cenjeni K. T. B.! Zadnji teden si vprašal, kaj se godi v Pue-blu. Ah, ko bi ti vedel, kaj vae imamo v Coloradu! Imamo "pisano polje", polno jazbecev in geiflaSev, Id kair gorki fete v večna lovišča; imamo krvave in i krvave stranke, pipce in pfpice vsake sorta, "old timerje", strašansko "lepe in duhteče" planin-ke (ki usahnejo, če jih presadiš v Illinois) in tiatega grdega Joe Qočevarja, ki zadržuje revolucijo in katerega kupuje in "čisti Sumina. — Coeoanut, Pueblo, Colo. • « o fieman Je v Chicago, j Kutarski pisaČ, ki trpi na "brain stormu",' ja napoveda veliko romanje iz Ljubljane Chicago v prihodnjem letu. Romarji ne bodo boeonogi niti go-logiavi, pač pa dobro obuti in pokriti, kajti na čelu romarske čete bo sam škof Jeglič, dalje dva škofa. dr. Korošec in več drilferih črnih generalov. In | šur, Maj k! — vsi ameriški Slovenci od New Yorka do Pacifika pridejo v Chicago in narede špa-lir na velikem štirikotu med kraanimi drevoredi pred katedralo sv. Štefana na 22. cesti • o » Kontni "peČlaricam". V Prosveti 8t. £91 na 8. stran (pisala H. P., Carona, Kans.) ta-ko stoji, da pefelarji smo lenuhi, da naša briga druga ni, ko da polente se ne prismodi. Res trde so črnih bunk Trunk) - a pas ne ufenetT£ časi, ve poredne pečUrice v vJ ste slamnate vdovice' Da riT bi pečlarje, to m j, mamo, takoae ne podamo. Pečlarji J, gospodje — poznamo mi r^ e. Pečlarji smo Izbiri ni. vT, še vsaka ni. Ce na» hoč* Tewyalk, pijank, alepark mi ^ tono; od «obezdalk w loči^ Ljubiti mora vsaka znati, ^ steljeo prav poatUU. Katera £ hat, prat ne zna, naj sama godr. nja; Ce gumba ne zna prisit, naj se gre solit; če kremži se, ko * zmoči, naj mrha v vodo skoči ul Seveda, če ima denar, tadaj jj druga stvar. Le kmalu torej se oglasite in resnico govorite. p*t. lsrjem nam vseeno je, če mo^ mi aT pa ne. Smo vsega vajeni: potice, krače pečemo, a tudi ploh vkCetno! — Vem, kaj vas griz* ve pečlarice! Vem, kaj vam grbi lice! Predpustni čas se približuje, a vam v srcih kiju je. Samo-te in tihoita vas mori, pečlarji pa od nikoder ni. — J. J., Akron, Ohio. • • * Se nekaj iz Sheboygaaa. G. Černe naziva vse one, ki si lastnim trudom in poatenia delom svojjh rok služijo svoj vsakdanji kruh, ničvredneže ia čle. Po mojem mnenju je n «ja ničla oni človek, ki | svoje življenje živi ns račun dr*, gih in ki ni še nikdar izvršil no» benega poštenega dela. To sta vi, črni gospodje! Kar «e pa tife zarukanccv, jih pride največ h Černetove šole. Ker nočemo, di bo še več bedakov in zarukaoeev med nami, pošiljamo našo mla-dino tja, kjer je res izobrazba! kakršne pri vas ni. — Strige&j Sheboygan, Wia. WM • • • Dobra novica iz Indiaae. Cenjeni K. T. B.! Neki Howart; Smith vFt. Waynu. Ind., je vio-žil tožbo proti rev. Edgar Ll Mullinsu zs $25.000 odškodnine,! ker mu je reverend ukradel lji> bežen njegove žene. ko je piadl ovčice v Lawrenceburgu. Ind. Mullina je velik prijatelj "plan postave" in ona, kot zelo pobo», na žena, mu je tamkaj pomagal! iztirati hudobca iz mesta - h* dobec je pa ujel njo. — Mihi Mihatov, Terre Haute, Ind. K. T. B. SVETO LETO DANES IN NEKDAJ. -poraja vprašanje, kak bog je danes in kakšen je bil pred leti Ker vedno čitam, kako duhovščina prireja plese, ia to celo v svetem U'tu, se spominjam do- jeloke stoji na prijssnem griču pod Selca. Pri ss rja vsako lets žegaanje v večji praznik vršil lemsaj To jo bil jiaj Človeško družbo. Danes je seveda drugače. Ta» po K» ** lifomiji, Floridi in r;«nih drugih letoviščih lenarijo bo- dališču, tedaj ne gati lenuhi, ki niso Ae nikdar izvršili najmanjšega korist- k»j je dobra igra. nega dela za človeško družbo, uživajo pa le sadove duše v- To ni edina avetloba. kat« ra nih in ročnih delavcev, ki del*jo v industriji in poljedel- ' k^* stvu. Te gospodarske enakopravnosti se boje podjetniški i«^ » skušnje is živUaiuJ lJoN tudi v diktatorji, pa njih najeti časnikarski kuliji, ki pifejo, da aaočile mnogo modrosti. Prspo-1 ta. Napeto smo pričakovali konca župnikovega govora, kakor strela so nas udarile besede. Lotos je sveto leto, zato je ples strogo prepovedan. Ako boste letos plesali, za kazen ne boste tri lete imeli maše na današnjo nedeljo. Culo se js mrmranje, obrabi mladine ao postali žalostni. Ko smo prišli iz cerkve, se nam je zdelot da se je zgodil čudež, kajti zbrala se je gruča starejših mož, ki so strogo obsojali župnika. Marsikdo je rekel: Danes pa gre|rt»4i Jaz na Kazino^ čeprav ae plešem. Preobrat v teku pol ure je bil Čadovit, kar je opazil tudi župnik. Zato se Ja hitro poslovil, mi pa smo se zopet prosto pogovarjali, kdaj odrinemo na Kasino. Da smo se dobro zabavali, ao potrdili vsi navzoči. Med plesom smo tudi pozabili na kasen, kj nas zadene prihodnja tri lete. Minilo Je leto. Prišel Je dan kazni. Topiti ao pokali kot običajno, samo župnika ai bik). Zbralo se nas je precejšnje število. Msije so šli po cerkovnika. Wfe odprl cerkev svetega To-V cerkvi ae ja dvignil godka is svetega leta. _____ ______ __ _____ Kaki dva uri hoda od ftkof- taet Peatotaik in dHtel lep go- govoru pa Je pobral ss Po med navzočimi sv. Temašn, ne smo vse izvrštH bras njega. Zraven smo tudi sporočili, da smo imeli izvrstno godbo, potica in Fantje ao spravljali skupaj sai bob ste tu« imela dober okaa. smodnik, da ao pokali topiči. De-| 2upnik j« bn ves iz sebe. To- k lete so nabirala bila roie, Gospodi-bo nacvrla Tako po ■Mi» bo v socialistični človeški družbi tako straina diktatura, ^^ Ruaijo in Sibirijo, da bo vsa Človeška družba jzpremenjena v eno mw' liko kaznilnico. žival s vsakovrstnimi ljudmi. A- sta vseia m žalost mu ai-preproste ve- Veliko bolje je, da podjetniški diktatorji in njih na- 011 iMrisr ut^dnnaAnjo ',ove*ko druib°' & mm+?At£ šli bodo N-eliko dikutorjev in carjev v privatnih bimiftkih nizko je podel, koliko je še pto-podjetjih, ki dclavcem ne privoščijo najmanjše svobode v P®*1 ^ ie »a poguma v podjetju, nekateri jJa celo ne v privatnem deUvčevem živ-jiSS: ^ to vwno Ijenju. 'liSu _______ __ Star običaj Je Ml, da aa Jo dopoldne vršila služba boftja v cerkvi. popoldne pa plóa v gostilni. Naenkrat pa ao ae pojavila govorice, da bo župnik prepovedal pl. s. Mladi smo Ml jeni. niamo se bali župnika, pak staršev, ki so ma ki likava odpora se ni nadejal. Dal je poklicati cerkovnika predse, da ao zagovarja, zakaj je od- m . M1. ..^i ¿m J ■ i . ■ ■ e 11 li rr rt pri eencev m o opustil oogo> Cerkmnlk Je profce-|se ni godilo bogO-skrunstvo. kajti fVstotaflc Js lopo govoril, aaj še na zna. In cerkev je odpri zato. ker ao zahtevali oni, ki so Jo postavili in vzdrževali. Tako je minilo prvo leto kazni. Kako sta minili drugi dva, mi ni znano, ker sem bfla od- rada vedela, kak bog je pa d* našnji. Ali morda starega i* pušča spomin, da ne ve več^a-ko je "zapovedal" svojim 1| mestnikom takrat ia kaj dane«? —Bivša GRSK04LAT0USKI DUHOVEN PRED SODlfiCEM. Obtožen je poiskošenega nap« na žensko. — Slika, zakaj Jfl žena cerkvi obrnila hrbet St. Joseph, Mo. — Tukaj jI pričela obravava proti rev. Am staziju Czereparusku, župniku s krajinske grško-katoliške o»; kve. Župnik je obtožen, d» M skušal izvršiti nemoralen čia Tožiteljka je mrs. Mary Zonte mati štiri^ otrok. Obravnavi* vrli prod porotniki. TdšHeUica ne razume angieild in ima tolmača. Mrs. Mary W lca je izpovedala, da je mati rih otrok in da živi s avojtaM progom. Ko je župnik kaanjivo dejanje. Je bila čl cerkve, po tem činu je pa M pila iz cerkve. Dalja Ja iapovedala. da *> in drage Ženske pobirale daro* Hali dan. ko je J hsznjivo dejsnjj prišla v fsroi, dsoj-sne darove iupn»» Js tadi ksznjivo au Btn jim »H izvrši članki »Dihala T I — nje župi ■ Ko Jo bfl zaslišan župnij 1 __¿.¿a Dejal je. da■ ________ wwk tnjfl. . le ženi pomagal do stola to J ji je prigovarjal, da aaj ■ Atol. to je storil, ker je to nevada pri njegovem ljudstvu Dalje je ispovedal. da je nadzorstvom šfcsfa. ki ima bivališče v Pbflaásiphu» .-Jj Župnik in totiteljies ata dj is Gslleijo. kjer as üvelí ruai. lUKIEOT BS alirti so na klön j eni kitajski avtonomiji. PROSVETÁ ki je bil nekaj «asa poprej zapustil službo kot rudar pri Du-klčevem podjetju, pa sta ustavila Peterco. Eden storilcev je odvzel inženirju aktovko in denarnico is notranjega žepa, drugi (naknadno se je ugotovilo, da je bil Sebalj) pa je držal samokres neprestano na inženirjevo čelo in ga b tem končno prisilil, da je (Nadaljevanja » 1. atrani.) stavljenje ameriških Železnic Wal bo treba ameriške indu-^if™^™^^^^^®^* ko ^ trete del njih l^duMJe vinogradu, kmalu za njima tudi, AfZS tretji' 8ÄdnJ'i P» ki je med pa treba olajšati z vlaganjem umikanjem strahoval kapitala v tujezemstvu Poseb- jenjm Bamokresom,HB|(| no «e to nanaša na lokomotive, inž Ponifega in pigArja Peterso potniške n tovorne železniške Po riočinu gU uradnika vorove, železniško opremo, želez- telefonično obvestila orožništvo niške tračnice, električne, rudni- |n pričela takoj z delavci zasle- Iftke in druge težke stroje. dovanje. V vinogradu so našli I To 80 pa produkti, ki jih bo le 1 vrečico kovanega denarja v potreboval Kitaj pri takozvanem znesku-lftOO Din in štiri zaboj Č- "samorazvoju". Ameriški stroji m tovarne, vlivarne, mline ¿trojne delavnice itd. že odhajajo v Kitaj. Ko Kitaj dobi col-ainsko avtonomijo, bo pa prišla »hteva po tekstilnih strojih. Trgovski department pravi, da bo tolninska avtonomija veliko več koriatila tujezemskim tekstilnim tovarnam v pogodbenih pristanih, ker jim bo mogoče konku-irati uvoženemu tujezemskemu >lagu, kot tekstilnim tovarnam, d jih lastujejo Kitajci na ki-ajakem ozemlju. V tekstilni ndustriji je že pričelo preselje-ranje iz Mancheatra in Osake v Sangaj in Tientsin. [ Pred izbruhom svetovne vojne « bilo največ strojev uvoženih Velike Britanije, ampak voj-je omogočila ameriškim kapitalistom, da so pričeli uvaža-i stroje. Delavci v Kitaju delajo zelo ločeni. To je Pp največja pri-lačna sila za ameriške kapita-iste. Iz tega se da sklepati, da Hv današnjem kapitalističnem ivetu ničesar n$ zgodi brez go-ipodarskih vzrokov. Ves« ti Jigoslavlj« i > Smrt vsled zastrupljanja s pil lom. Vdovo Verd Kalabar, sta-lujočo v podnajemu pri hišnem osestniku Albrechtu v Zagre-u, so našli nezavestno v njeni obi. V sobi so čutili penetran-n duh plina. Domneva se, da je abo zavrla plinovo cev. 78-letno tarko so prepeljali v bolnišnico, jer je že istega dne umrla. Rajhenburlki roparji. — Ce- e, 4. decembra, j- Senatu pred-eduje viš. dež. sod. svetnik dr. Vemschak, votanta sta viš. dež. od. svet. dr. Flerin in okrajni odnik dr. Lenart. Obdolžence rrtiča, Šebalja in Bolješiča za-ovarja dr. J. Hrašovec, Vidako-ica pa dr. Kalan. Na zatožni klopi sedijo: rudar abijan Gršič, roj. 1. 1892 v Ve-rtkovcu pri Zlatarju, delavec omo Sebal/,sroj. 1. 1906 v Jezerih pri Križpolju, mizarski ilavec Tpmo Vidakovič, roj. 1* *84 v Brinju pri Križpolju in, Uko da je inž. Ponge- ke po 1000 Din, storilci pa so izginili. Gršič je bil že dne 15. oktobra aretiran v Varaždinu. Pri sebi je imel še 13,704 Din. Gršič pripoveduje, da je nameraval s Tom. Sebaljem, Tomom Mešičem in Tomom Vidakovičem že 5. septembra t. 1. izvršiti roparski na-pad na inž. Pongesa. Načrt pa se ni posrečil, ker je bilo v usodnem času na cesti preveč ljudi. Načrt za rop je izdelal Vidakovič, ki je ostale mesec dni nagovarjal k dejanju, Češ, da je on v takih stvareh že izurjen. Roparski napad so izvršili Gršič, Mešič, Sebalj in Bolješič, Vidakovič se ga ni udeležil neposredno, ker je imel takrat baje poškodovano nogo. Neposredni štirje storilci so si po zločinu razdelili oropani denar na enake dele po 87,G(ft) Din, vsak pa je bil pripravljen prispevati Vidakoviču po 5000 dinarjev. Gršič je izročil 74,758 Din doma svojemu bratu, ki je denar zakopal pri vinskem hramu. Vsi so se po dejanju sestali pri Bolješičevem bratu Marku v Sisku. Mešič in Bolješič sta nato odpotovala iz Siska proti Oguli-nu, Vidakovič in Šebalj v Zagreb, kjer sta si preskrbela potni list za Češkoslovaško. Nato sta krenila v Ljubljano po vizum, a sta bila na tamkajšnjem kolodvoru aretirana. Službujočemu stražniku se je-zdelo zlasti Be-baljevo obnašanje zelo sumljivo in je oba od vedel na stražnico, kjer so našli pri njiju velike vsote denarja in končno ugotovili, da sta udeležena na rajhenbur-škem ropu. Mešič je svoj delež skril tako, da mu je moral Bolješič na potovanju po Sloveniji posoditi 20,000 Din. Pri obdolže-nih so še nsšli del uropanega denarja in nekaj nakupljenih stvari v skupni vrednosti nad 160,-000 Din, tako da utrpi podjetje Dukič in drug še 190,780 Din škode. Gršič, Sebalj in Bolješič se tekom zasliševsnjs zapletajo v protislovja, pa svoje dejsnje priznavajo. Kot glavnega inapira-torja zločina označujejo Vidako-viča, ki svojo krivdo trdovrstno taji. Porotnikom je bilo stavljenih 6 vprašanj, 8 vprašanja glede ropa (Gršič, Sebalj in Bolješič) so soglasno potrdili, istotako tudi vprašanje, ali je Vidakovič in-spiriral zločin, soglasno pa zanikali vprašanje, ali se je z oata-Umi dogovoril o deležu. Končno so soglasno potrdili vprsšsnje glede Bolješičeve tatvine dveh naicar je ona tuai prou ^ innft m« j-» takoj sestavljena obU* ».e 3. oktobra t i ijutraj ja kali. ___Fabijan, Gršič, Tomo ftebalj in C™"lvu «radnfkov Jerneja o^ug^ ^ bili obsojeni ns 7, "«rea in Odoaa Zugca v rudni- T vidakovič pa na 10 let tež- to [>lin>"ar Peterca. Okrog pol 9. tJtr»j «ta se napotila inž. Pon->n í'ctata Is Senovega po Otaries Henry Iti meh: Eifmai tltk Prvi spomini, ki jih je imela čuvajevs žena Is svojih otroških let, ao bile tračnice, ki so se raztezale v neskončnost, puhanje Ui žvižganje vlakov in mala čuvajnica, pred kater^ Je tolikokrat stal njen oče z rdečo znata-vo. Sest bratov ia sester je imen la, vsi so bili mlajši ed nje. Ko se je poročila. Je njen oče dobil boljše mesto, njen mož pa očetovo, tako, da Je ostala v Isti hMIci. Kadar zazvoni zvonec, gre sa-pirat ceatni prehod čez Železnico, vzame malega Pavla V naročje In se z zvito rdečo zastavo poatavi pred čuvajnico, kakor je to delala njena mati dolga leta, kadarkoli ni utegnil oče. S oken čuvajnioe visijo rdeči nageljni, na malem vrtu raste različno sočivje in osem solnč-nic, ki so najlepše v vaej okolici, Ozek pas sveta ob tiru je zasajen s krompirjem in košata lipa sklanja svoje veje nad hišico, poleg vhoda pa visi kletka 1 dvema kanarčkoma. Cuvajeva žena poana vse vozova, ki ae dnevno voaljo preko pralaaa, kakor tudi ptšoe th zdravnikov avto, ki je rdeče pobarvan, a ima okoli in okoli sivo progo. Navadno ae sdravnik vosi 2-krat dnevno mimo Čuvalnice. Poktor večkrat prav rad ustavi svoj avto aa eno samo minuto, da se razgovarja o lepem vremenu ali pa, da ae poigra a malim Pavlom. &e je njen mož tu, ae zasuče pogovor na politično polje. tata potekajo, mali Pavel raste, sledijo mu bratci, sestrice ... in vlaki dan ia dnem puhajo mimo ob točno določeni u-ri, pa naj bo Že zima ali poletje ... Ko je prišel letošnji novi apo-mladni vosnl rad, Je bila javlje-na zanimiva izprememba: vlak št 17, ki je vozil tod mimo ob 20. url, je imel predhodnika, ta-kozvani luksuzni ekspresni vlak, sestavljen is samih novih, dolgih vagdnov. Vozil je lt minut pred vlakom At. 17. OkroŽnloa Je opozorila čuvaja na to novoet in njegova lena je z veliko radovednostjo pričakovala 1. maj« ko je stopil v veljavo ndvl vozni red. Čeprav je eksprss švignil mimo kakor bllak, ae jI je njegova bajna allka vendar utisnlla v spomin. Omenila je žena svojemu možu krasoto vlaka, opremo, elegantne potnike , . . toda ta ji ni ničesar odgovoril. Drugi dan se je le enkrat začela meniti I ekspreau, toda kmalu je «po-žnsls, da njen fnož nI v stanu zanimati se za tako lepe stvari. Ni mu hotela povedati, da je sanjala, da se voal v akspresu, da sedi na mehkih, baržunastlh blazinah, v elegantni, veseli dražb! In gleda akozi velika okna, kako bliskovo beži pokrajina , • • Po kosilu je bila že vznemirjena. Neprestano je mislila na ekspresni vlak. Pet minut pred njegovim prihodom je le stala s zastavo v roki ia nestrpno čakala. In zopet je Ivignil mimo kakor blisk. Gledala Je vsa zamišljena za njim la šele zdravnikov glas jo js prebudil is ssnjare-njs ... Neko soboto pa ae je akapres moral «staviti ravno pred čuvajnico. Čakal je tri minute ia to se bili blaženi trenutki aa ču-vsjevo leno. Kar vriskala hI bila najrajs od veselja in iedla v vlak. Kako rada bi bila mlada dama. ki je sedela poleg okna in si ravno lepotlčils obraz, ali pa ona pri drugem oknu, ki Je bils v pogovoru z dvema mladima gospodoma, kadila cigareto a zlatim uatnlkpm, in aa katere prstanu se je l<"|ftal ogromen de-msfit t»t Trpela je strašne muke. ko se je vis k polagoma odpravil v tek: v »tirih sodiščih—dveh federalnih Hi dveh drfcavnih—Ja bilo o-vedeno »»dno postopanje, ki Je imelo za pa n« morejo dokazati, da so pri- ^titfls Je, kako ie priklenjena na šli rednim potom. Vsa sodišča se dom. na vsakdanjo brezkončno MidaJ'ravnajo po tej naredbi. V» da se v teh.Mftapat revščino, In vendar je tako blizu ths, ki pslje v daljni, lepi In bogati svet. Bridko je jokala, ko ae je o* *od.w-llr izdaja prvi papir brea prihoda v Ameriko v 0421 slučajih, ko irfeo aiici «s prvi . _ ti. da ae pri Ai v Združen* drtavr zakonitim potom, so Mil leti prl-jsvljeni -Ha^üki oMsstt v In dan na dan Je strmela v eksi je zimski voaal fed Podporna Jednoti I?. ju*0* I »07 a* tí ia«, laksatawa. i Äutfrs na? 41 a. uvyui Ave. n^i9 u GLAVNI STAN. SSS7-SS SO. LAWNDALE AVL. CHICAGO. ILLINOIS Iavrievahti odbor; -. ,i%.v UPRAVNI ODBBfci Vlaaaat Caiakar; po4»r.ša»šwlfc Andrew V Mrk*, ft. P. D. T, sL Ujalk MattWw Tsrki ta)alk bolnilkaaa Ik Joka V «grički «radalk tkalla Jate tai •praTltoU tlasUa Mb CMIaa. POROTNI OOaSKi ^ Marti« falaaalkarv jnkiha, Boa ITI nai a. kmi#«m at«, cki««.., m.i j «as alastaa An, Wast Park, Oklojllarr UdevWh, Mtl a. «•a*. ir.i Ma Matt, les tt. Btmb«»«, Pa. BOLNIŠKI ODBBKt OSREDNJE OKROtJBi BUa Novak. pnii.Salk, Ckkoto. KIL ▼IRODNO OKROŽJE: Jfaaak AaakroftW. Boa IM, Moon Ras, Pa. • Jooopk Zorko. aro. t Uoa 114, Waal Novtsa, Pa. ZAPADNO OKROftJRi Aatsa lalar, Ik» 104, Praak KI««. Box Ml. gdakoha. M|i loka GoWk. Bos 144, Nadzorni odbor: Pa al Barsar, prišaalslk MU 8* Lawa*aU Avo. Chlaaso, IIL, RtakaSš J. Zavortnlk, tats 8. MUlaH Avo.i Prask Z«jr. NI» W. Htk §L. (1ilva«a. IU. Združitveni odbor! Proioodalki Prask AU, Ilt4 Bo. OrawfaH Ata, CMMfa, DLi Jafta Ovaa, NttV. Mik BL, Gklaaaa, 10.» Jaka OUs, »4M Ba. GMhsa Park Ave. VRBOVN1 ZDRAVNIKI D*. F. J. Kara. ŠM tL Clak Ave. Clovolaaš. VBA Plan A. U so asasšaja s aadalštva B. N. J. Ba. Ul VBR KADBVB BOLNllKB PODPORB BB NI kta B. H. t J, HST-40 Ba. Ufalals Avo. Cklaaas, IIL DBNARKB POitUATVB W BTVABL kt ss tlšal« ............ l TajaMva B. M. P. J. MIT-M Ba. Atom CllMBli IIL VBK KADBVB V ZVKZ1 B BLAGAJNllKlMI POBU aaolovt tUagajaUtvo B. N. P. K MIT-lt Ba, Uwadolo Ave. Cklasga, ▼as toj^vak^iiftiis aa aa| as asi sollljslo aaapslevi Is vVlal^iuil^lodaoU, sal Sa sašUJa m MIT-M Ba. Lavadalo AVa. Ckioaia, UL < 4 !h«XrR misli, odgovori kakor marsikatera Žsna ha to vprašanje soproga ali ljubimca: "Ah, na nič!" Najbocatilil ■ •roí Ri iftll Indijansko pleme Osags v 0-klahomi ja brezdvomno najbogatejši narod na svstu, kajti vsak Izmed njih je bogataš. Glasom poročila dejiartmenta za notranje stvari ao Osags Indijanci v minolem fiskalnem letu dobili vHaga skupaj skoraj trldesst ml-IJonov dolarjev na tantjemah (royalty) in nagradah (bonus) 3 petrolej in plin, producirán v Ihovl rezervaciji (ozemlju, ki je prldrftano kot lastnina Indijanskega plemena). Vsak član Osage plemena Je dobil po |18,-200, toliko na leto niso posamezni Člani plamena še nikdar do. bUl. Tekom fiskalnega leta 1Q2B je v ozemlju Osage Indijan-cev pridobilo čez 88 in pol miljo-na sodov petroleja. Delež pleme-na na produkciji toliko petroleja kolikor aaravnega plina (t. j. njihove royalties) Je znašal U miijonov dolarjev, Caz b Milijonov dolarjev pa ao znašali bonus!, ki so jih petrolejevl opefs-torji plačali na javnih dražbah zakupov (leases). G¡d februarja 1.1915, ko so našli petrolej v ozemlju Osage Indijancev, Je skupna produkcija petroleja znašala okoli 230 miijonov sodov; skupna royalty Indijancev js od tedaj znašala čez 81 miijonov dolarjev. Mad tem pa ae je oddalo mnogo patrols je vf h In pllnovlh zemljišč v zakup In Izkupüo Iz prodaj teh riupov je vsega akupai znala-skoraj m miijonov dolarjev. V desetih letih je torej Indljan-ako pleme Osags dobilo za produkcije pet roloja In plina na svojih zemljiščih lepo vsoto od čez 177 miijonov ddarjev, Rezervacija Osage Indijancev ima povHMtto približno poigra-gaga miljona akrov. Uradno potrjeni sesnsm članov tega Indijanskega plemena vsebuje 12X9 imen. Vsi ti člani plemena dobivajo enak delež aa oddajo v na jem zemljišč v rezervaciji, Iz katerih aa črpa petrolej in pHn. A» ko «den Izmed vpisanih členov •mre, njegovi dadlči dobijo nje-gov deleft. mm- W. I* la S* zelo mnogo. Da sa je obnovno dalo doslej vršilo tem ims vsllko zaslugo tudi požrtvovalnost In pridnost nalaga ljudstva._ ,. aBKNAM PBIBBDITBV BLOflPI» aKtII OROANTSAOD T CHCAGU, Boe. klub Kov. 1. J. B. E - Sil-voatrova aakava. v 4skrtsk IL daasai-kra v dvorani BNPJ. IHuttvo MPranalaao Pasror" »L lil S. N. P. J. v aoboto V. lanuarls VS-aollea v dvorani B. N. P. J. Društvo aiovmilj« -Maškaradna VO-Mllra v aoboto 9. januarja 10M v Na-rudni dvuranl, DrulUv» Slavij«, ItaV. 1, B. Ki P» 9» — Vooollea dso 10, Januarja, v dvorani 8NPJ. aiovosakl do», štev. M B. N, P. J/-Vaaaliaa v aubotu, II. J« i«., v dvorani 8. N. P. J. Bor. kktk 4lov. 1, JBE. — DrsaiSka pr^IktivSi v imnIbIJo ^' v dvorani BNPJ, Društvo Zarja. - Voaallaa dso M. Januarja v Narodni dvorani. Druitvo Nada, Itov. 101 BNPJ -M nt ko rodna voooUoo, v aoboto 0. fobruarjs, v dvorani SNPJ. Druitvo Narodni v N P j ma*kftr»*is aoboto II. fsbruarja« v Ej. Itov, Mi S. v S. N. NAROČNIKI POZOR! ZnammJ, (Nov. 11-1985) patada ta dn. FnmHi fo pravočasno, dB trbi Mita prejmete, Je mogoéa vatav* lian. kar nI bil plačan, Ako iJUl taled napačnega va, pišite MB dopisnico la navadita stari In sovi ss* N s Al gaat^ilM so vsi tfrn* «tirani tajniki la dragi sa-prl kaUrik lahko, (après. Prišel ko ■ I. WÊàm lagMfl. i. Ce a in 1 njim je eksprss nil m vipA nlea, A čuvajeva stila, da es odpelje brez nje. Tr-•bo IZ PRNMRJâ Naročnina aa ealo lato )o 15 M fn Ba psi lata pa feAO. Člani 8, K. P. J. plačajo na pol leta $1 JO In bo oslo lato So meato Ckkoffo la CI* |t¿Sf BO TwmÊÊÊÊËi i® f4i l^to ps ifteooo Tednik IL70, ia seje IHh hs mINjenov lir in nopravi-lo ter zopet «gradilo se je ti U- NsnWnlno UAko Ml BO- v novih pok rs jI ash Oll poAMo M BOOlOf l po uradnih podat- ¡ UPRA VNIÄTVO PROSVETA^ vaav a Ml. V vojnem času RAČEK Neifdae pravljica k CIuum- f (b francoščine.) ¿BO je racmančuk, ki je bil ta-, ko majhen, da m mu rekli Raček. Pa kakor Je bil majhen, je Imel glavo na pravem koncu in ja rainmol evoj poeel. Kajti i čel je bil x nič, »pravil pa je ekupaj «to tolarjev. Ko je kralj tiete dežele, ki je bil zelo razsipen in ni imel nikoli denarja, izvedel, da ga Raček ima, je prišel nekega dne zam k nJemu na posodo prosit; in r je bil prvi pot Raček nemalo ponosen, da je posodil denar kralju. Toda ko je na koncu prvega in dragega leta videl, da mu nikakor ne misli plačati obresti, se je naposled sklenil, sam poiskati N. Veličanstvo, da .dobi plačilo. In res se nekegs lepegs jutra Raček, ves nališpan in korajten, eprsvi na pot pojoč: "Kdaj, kdaj, kdaj dobim denar nazaj ?" Ni bil še storil sto korakov, te sreča kumo Lisico. "Dobro jutro, sosed," pravi kuma, "kam pa tako zgodaj f "H kralju grem po tisto, kar mi ja dolžan." "O, vzemi me s seboj 1" Raček si pravi: "Nikoli ni dovolj prijsteljev!" "Dobro," ji reče, "toda s svojimi štirimi nogsmi se počeši ls utrudiš. Naredi se prav majhno, stopi v moj vrst, pojdi v mojo golšo stat In te ponesenl prav ndV . "EJ, dobra misel t" pravi ku-ma Lisica. Povefte svojo culo in hipoms izgine» kekor pismo v poštno skrinjico. In Raoek gre naprej ves nališpan In srčsn ter venomer po- "Kdaj, kdaj, kdaj t* dobim denar nazaj?" Ni Še storil sto korakov, kar sreča botro Lestvo, naslonjeno ns cid. "O, dobro jutro, racmanček!" mu pravi botra; "kam pa, kam, tako odločno?" "H kralju grem po tisto, kar mi je dolian." "O, vzemi me s seboj!" Raček si pravi: "Nikoli ni dovolj prijateljev ..," "Dobro," ji reče, "toda s svojimi lesenimi nogami se počasi le utrudiš. Naredi se prav majh no, etopi v moj vrat, pojdi v mojo golšo stat in te ponašam prav rad." "Ej, dobra misel," pravi botra Lestve. In brzo poveže svojo culo in gre delst družbo k umi Lisici. In pojoč: "Kdsj, kdaj. kdaj" gre Raček naprej, korajžen kekor poprej. Sto korakov dalje sreča svojo dobro prijateljico botro Raleo, ki se je mirno sprehajala po soln- Cttf •Dragi prijateljček!" mu prevlekam pa greš teko sam z repicóte po koncu po tej grdi cesti?" "H krslju grem, veš, iskat, ka¿ mi je dolžan." ^O, vzemi me e seboj!" Raček si misli: "Nikdar nimaš dovolj prijateljev ..." '«Dobro," ji pravi; "toda ti, ki spft grede, se počasi le utrudiš. NSTedi se prav majhno, stopi v moj vrat, pojdi v mojo golšo stat In fcmesem te prav rad." *AJ. dobra miael!" pravi botra. Reka. Poveže svojo culo in — lok, luk, luk — je šla leč med kumo Lisico in botro Lestvo. In pojoč: "Kdaj, kdaj, kdaj"» gre Raček naprej. (Nekoliko dalje se sreča s tovarišem Osirjem, ki je vežbal svoje ose. "O, dober dan, tovariš Raček," rSOSVET* pravi tovariš Oeir, "kam pa tako nališpan in srčen?" "H kralju grem laket, ker mi je dolžan;" "O, vzemi me seboj!" Raček ai misli: "Nikoli ni dovolj prijateljev!" "Dobro," mu pravi, "a s svojo vojsko, ki jo imaš za sabo, se le utrudiš sčasoma. Naredi se prav majhnega, stopi v moj vrat, pojdi v mojo golšo stst in ponesem te prsv rad!" "Zares, to je misel!" prsvi to-vsriŠ Osir. In "v dvoredih na levo!" je Šlo po isti poti, kakor druga družba. Dosti prostora ni bilo, a ao se malo stisnili. .. In Raček je nadaljeval svojo pot in svojo pesem. Tako pride v prestolic^ in jo ubere .naravnost po glavni cesti do kraljeve palače v veliko začudenje naroda in venomer tekoč in pojoč: "Kdaj, kdaj kdaj dobim denar nazaj ?" Potrka s kladivom: tok, tok! "Kdo je?" vpraša vratar, vtaknivši glavo skozi lino. "Jaz sem, Raček. Hočem govoriti s kraljem!" "Govoriti s kraljem ... se kmalu lahko reče. Kralj obeduje in ne mara, da ga kdo moti." "Reci mu, da sem jaz in da sem prišel, že dobro ve, po kaj." Vratar zapre lino in gffe to povedat kralju, ki je pravkar s prtičem ¿a vratom sedel za mizo vsemi ministri. "2e dobro, že dobro!" pravi kralj smeje se; "že vem, kaj je. Naj vstopi in denite ga k puram in kokošimj" Portir pride doli: "Izvolite vstopiti!" "Dobro!" si pravi Raček, "pogledam, kako jedo na dvoru." "Tukaj» tukaj!" kaže portir. "Se korak ... ste že prav!" Kaj? Kako? Na kurjem dvorišču?" Pomislite, kako jo bfl Raček "Le da uu če ne Tak kala h Ivan Zoveei LJUBICE TRI (Is nsjdeaih starih papirjev.) (Dalje.) | « Mimo naju so nosljsli izžeti francoski gi-sdallni in pogrkavali krepki, ponosni nemški ba»onl; so bucksll otročji, skorsj smešni itall-janskl grofi; so štorklja!! blaslrani, nekoliko »Ini angleški častniki in hlsdnokrvnl sme. kresi; so eanjarili samotni, v Francoze za-gMkni ruski knezi In so izzivali naduti, zadir-čnl avstrijski čsstniki. — Lepo je neme bilo, krssno svs živela! »rti u 1 tists svo-jubezen ji . Ps kakorkoli je bilo: ljubica bodomlselna prijateljica ni bila Je bila, rekel bi, preoblastna, obenem pe prebo-šejoča ln preradodarna. t/ , i i Ljubeč sem bil jas njej, Bog mi odpusti! 8sj je bila srčno dobrs in prijazna, bis trs in zelo isobrašena šenska. Bil eem kakor v omotici, dokler je samo hlepela po ljubezni; ko pa je začela o njej tudi modrovati, sam se polagoma predramil in se je naveličal. Priskutila se ml je, ker * ml je sde-lo, ds jI je bila vsa modrost naučena, iz knjige nabrana In v glavi'in srcu nepredelana. Od nje so ml zmerom bolj ulnjale misli domov. Iskale so pogospoščeno in pomoder-njeno Ančko, ki se mi je bila čisto odrekla In me odrinila, In hrepenele so po Berti, krotki in čist! dušici. . ? "O. Berta, ali bi ml verjela, data mi mili-jonkrat na dan vrača k tebi mil, svet spomin ... ? Ko bi mogla vedeti, da eem neprenehoma ob tebi in da mi je veak dih le otoften vzdihWeboj 1 In da se mi bo dušaie ob talki uri mojaga bednega konca blaženo ustavila in .bo pokleknila pred svetlo ljubeznijo, ki si ml jo tako zvesto, tako bogato, tako nežno In čisto dajala .. . r Po Berti sem koprnel in vendar se nisem kesa! nesveetobe. Kaj bi se kesal! Samo hlapci se kesajo svojih dejanj. Jas pa hlapec nikoli bil nieem in hlapec nikoli ne bom! Mo« eem bil le takrat, čeprav sem večkrat prav nemoAko grešil.., ln možje ne poznajo kes*, to Js stvar slablčev. Zato pa vedo. kaj je sram. tisti pekoči občutek, tista grlzoča zavest, da so ravnali nemoško ln da so se dali tako rekoč—4s rok. Tak sram rtte je žgal, čim večja je bOe prijateljici volja do mene. "Ali ja lepo In pošteno — moško, da eem umazal spomin svoje poetične mladosti In pohodil veliko In edino pravo ljubsaea blage In vdane. nedolžne golobičice bele r sem premišljal in se začel zavedati, da eem bil Berlind zapelji-vec brea čaati tn vesti. — Vrnil sem se. "Saj s«m vedela, da še prideš!" mi ja mir ao rekla Berta in ae ml emehljala. "Olai, ai sm kaj pooebao pogrešala... . r "Zmerom sem te čakala," je nadaljevala, kakor bi bila slišala moje misli. "Zdaj šele si moj, Čisto moj." "Gospod Bog, kakšna ljubezen —!" mi je šlo na jok in od srsmote sem umiksl oči. . "Čakala sem te in vedela sem, da se vrneš," je tiho gpvorils. "Zmerom sem te ljubila, a zdaj te imam neskončno rsds, ker me nisi pozabil, karkoli si počel." "Grd sem bU, dekliček čisti . . . !" sem se obtoževal. "Ne, bil si, kakor si mogel biti. Zdaj'pa si pametnejl in bolji ... Ce bi te bila otimala' tisti — drugi, bi te bila izgubila za zmerom." "Ali mi moreš odpustiti?" "Nimam česa odpuščati, duša. V srce te vidim in vem, da ti je kljub vsemu čisto kakor prej. Samo svoj spomin si oskrunil; moja lju-besen ti ga bo očistila... Pomiri se!" Zgrudil sem se ns kolena in solze so me oblile. "Saj te nisem vreden, mučenica nedolžna .. ., ampak dovoli, da ti poljubim samo rob krila in prah pod nogami!" "Pusti —! Vreden si vsega, ker sposns-vsl samega sebe ... Prost pa si tudi poslej, ker tl " . . .f. J4 . "Kako proet?" . "Prost Ljubezen, ki ovira prostost osebnosti, je breme. Moja ljubezen naj ti bo le sladkost..." Mirno, reeno me je gledala naravnost v oči; potlej pa ji je frtava padla na prsi in ja zacepetala: "Za spomin te imam, dokler te imam . . ." Ob teh besedah se mi je naslonila ob prsi (n se tiho razjokala. . . Ali ni mogla več zatajevati skeleče bolečine, ki sem jo tako dolgo in samopaŠno prizadeval njeni nežni, a junaški in poftrtvovalni ženskosti, — ali jo je prevzeval in krnili mehki spomin najine veličaatne, po moji krivdi vendarle močno skaljene ljubeini... ? j Berte nikoli nisem razumel; prema!opriden bU. Ljubezen, ali kar je le bilo tisto, ki mislil, da je ljubezen, mi ni bila zadoeti močna in krepoetna, da bi bil njeno dušo pravilno cenil in prav dvoumel ..J meni je vrela kri in je cvetela mladost—pa sem mislil da eo občutja, ki jih je zibala in neetovala tista vrtoglava doba. same sladke koreni prevše ljubezni.. Ob Berti pa sem se poelej čudovito nil, njeno blago sroe me je čisto ukrotilo. Ali najbrž sem bil pred sodbo večne pravice prevelik grešnik, da bi bil fte nadalje deležen vse srečeii Berto, ki me je rada imela, kakršen eem Za hudo sevratno boleznijo, ki jo je bila «e dolgo slutila, ml Ja skoraj le.— Njena smrt Je bile seme strelna — O. ko M mogel obrniti «as: po golili kolenih M romal nasaj «ea ščavja ia bodičavja po vsej lehkomlaelno zavihrani in nespametno ras-stisni dobi, mM bi od kraja In Uvel M listo, zares modro življenje ia gotobtčld beli. bi a t^eeal pot ftivtjenja ... I ilnlce nej- jezen! "A, tako torej!" pravi, počakajte; vas že prisilim, me sprejmete: "Kdaj, kdaj, kdaj dobim denar nazaj?" Toda pure in kure so živali, ki marajo samo za druščino svoje vrste. Ko vidijo novega gosta, kaj počne in kako kriči, ga začno gledati postrani: "Kdo je to? Kaj hoče tu?" Nazadnje tečejo vse skupa, nadenj, da bi ga s kljuni pobile "Izgubljen sem!" pravi že Race]^, kar se na srečo spomni svoje prijateljice, kume Lisice, zavpije: "Lisica, Lisica! hiti in pridi, bom mrtev!" akoj skoči Lisica, ki je ča-samo na to besedo, skoč vab, se vrže na hudobno perjad in ,— resk, resk — jih začne hrustati, tako da v petih minu tali ni bilo ne ene žive več. In zadovoljni Raček fsčne znova peti: "Kdaj, kdaj, kdaj dobim denar nazaj ?" Ko začuje kralj, ki je bil še pri obedu, to popevko in ko mu goepa paetirica pove, kakšno je kurje dvorišče, se grozno razjezi. Ukaže, naj tega presnetega Račka, vržejo v vodnjak, da se ga znebijo. In zgodi se,; kakor je rekel. Raček je bi že obupal, da bo končal v tako globoki luknji, kar se spomni s vi je prijateljice, botre Lestve. "Lestva, Lestva", zakriči, "hi ti'in pridi, če ne bom mrtev!" Botra Lestva, ki je samo Čakala na to besedo, pribiti ven in upre Svoji roki na ograjo vod njaka. Raček pleza urno po njenem hrbtu in — hop! — je že na dvorišču, kjer začne znova peti Ko kralj, ki je bil še pri obedu in *e je smejal, da jo svojemu upniku tako naigral, zopet začuje terjati denar, postane višnjev od jeze. Ukaže, naj razbelijo krušno pel in naj vržejo vanjo tega presnetega racmančka, ki je gotovo čarovnik. bila kmalu razbeljena, a to pot Reeek ni imel strahu. Zanašal se je na svojo dobro prijateljico Reko. "Reka, Reka!" zavpije; "hit in pridi ven, če ne bom mrtev!" Botra Reka je hitela in prišla ven, so vrgla — ššš--v peč in potopila vse, ki so jo zakurili nato se je razlila grmeč po dvorišču palače več nego štiri čevlje visoko. Raček pa je zadovoljno vspla-val in pel na vse grlo : "Kdaj, kdaj, kdaj f dobim denar nazaj T" Kralj je bil še zmeraj pri obedu in je mislil, da je že var Ko pa sliši Rscka znova peti in ko mu povedo, kaj se je vse zgodilo, postane divji, preneha z o-bedom in grozi s pestmi. "Sem ga pripeljite, da mu pre-režem vrat!" kriči. "Sem mi ga pripeljite brž!" In takoj stečeta dva služabnika po Rpcka. "Vendar," pravi porednež, stopajoč po stopnicah, "vendar so se odločili, da me sprejmejo!" Kako pa se prestraši, ko vstopi in sagleda kralja, ki je bil rdeč kakor petelin in vse njegove ministre, ki so ga čakali stoje e sabljami v rokah. Mislil je, de je tokrat izgubljen. K sreči se spomni, da mo je ostal še en prijatelj in zavpije s pojemajočim glasom: "Osir, osir, moj dragi, hiti in pridi ven, če ne bom mrtev! Bdej pe je postalo vse drugega* * i wJBs. bz! Ns nož!" Vrti Osir je pripel s vsemi svojimi osami. Vitle so ee na srditega kralja in njegove ministre in jih pikale ta-ko dlvje po obrasu, da ao isgubi-li glave in eo, ne vedoč, kam bi se ekrili, poskakall vse navskriž 1 okno in si polomili vrato- T mv " Pe6 je Raoek Va&kldv ► èm «an« pa je začudeno ostal v dvorani sam Ia gospodar pelolaja. Ni se mogel oddahniti ¡oi£ačudenja. Knulu pa ae spomni, po kaj Je prüel v palačo In. pbrabivšl Uko, začne Iskati svoj ljubi tear. Toda zastonj Ja brskal pa nbkah in predalih, nič ni natal: vse je bilo zapravljeno. lakaje tako od aobe do aobe prida v sobo, kjer je bil In ker Ja jega vladarja in njegove ministre, molče vse štiri od sebe, na tlaku, in se je razkropil po pa; Uči, da izve, kako se je vse to zgodilo. Ko pa so stopili v pro-stolno dvorano, so videli, da že nekdo sedi na kraljevem sedežu in zagnali so od iznenadenja in od veselja krik: "Kralj je mrtev, živel kralj! Bog je, ki nam ga je.dal!" ' Raček, ki se ni ničemer več čudil, je sprejel pozdrave množice Uko, kakor bi ne bil nič drugega počel v življenju. Nekateri so pač mrmrali, češ, da bo lep kralj tak racmanček. Tisti pa, ki so ga poznali, so rekli, da je gospodaren racmanček bolj vreden biti kralj nego tak razmetuh, kakor je bil oni, ki na tlaku leži. Skratka: Tekli so pokojnemu snet krono z glave in so jo posadili Račku na glavc^ ki se mu je podala, kakor bi bila vlita. Tako je postal kralj. "Zdaj pa," je rekel po slavno->sti, "gospe in gospodje, pojdimo jest! Jaz sem od sile lačen." ZAKAJ AMERIŠKA MLADINA OPUŠČA VERO. PhUadeiphijaka organizacija M. C. A. objavila šeet v glavnih vzrokov. Y. Princeton, N. J. — Philadel-phijska podružnica Y. M. C. A., ki ima svoj delokrog tudi na princetonski univerzi, je v svojem letnem poročilu objavila šest razlogov zakaj moderna a-meriška mladina opušča krščansko vero. V poštev pride predvsem srednje in višješolska mladina. Razlogi so sledeči: 1. Rast vede o biologiji, geologiji in evoluciji in posledična intelektualna revulzija proti dobesednem razlaganju biblije. 2. Naraščajoče podružablja-nje mladih ljudi, ki ne najdejo več nobenega razvedrila v cer-kvi. 8. Cerkev je v splošnem oslabila in ne more več prepričati mladine, da je slabo, če mladina opušča vero svojih očetov. 4. Metode, katerih se poslužuje cerkev, da privabi mlade ljudi v svoje kroge, so take, da mladina izgublja vsako spoštovanje do cerkve. 5. Vojna in {»ovojne razmere so pokazale mladini, da vera ni prav nič dvignila človeka. Vera, ki ne more preprečiti vojne, ni vredna, da bi jI človek sledil. 6. Med ameriško višješolsko mladino obojega spola se je pojavila silna želja pp realnosti in odkritosti. Ljudje hočejo taekaj pravega in resničnega, in ker tega ne morejo najti v krščanstvu, iščejo drugje, kjer, mislijo, da je. 1 italuaws^urms ITALIJAN MONiaa I*. Naèe SNafen M harmonik« «MtonJ Pd bmpUeen «*»lk. ^ «ÄSüf ""»«« lTTcoTI Utémé Aj^p^j^l SAMO 6 DNI ■ «vroaniimi paraikl PARIS - - lajad FRANCE - 30. Uj havre—pasiSko paiaianujl Kabina tretjega razreda z niki in tekočo vodo u 2. oseb. Francoska kuhinj« i»' 109 N. Dearborn St., Chka^l ali lokalni agentja. DA SKUHAŠ DOBRO VO, PlSl PO NASE PRODUKTE. Imamo v zalogi «lad, hmelj, i in vse druge potrebščine. Po tn ae prepričajte, da je doma pili kuhani vedno le najboljši inU asjši. Grocerijam, sladičičarjem in tr dsjslne ieleznine damo prime« pust pri večjih naročilih, m* Informacijah sa: FRANK OGLAR, C4S1 Saperior Aveaae. CleTelui Proti bolečinam u * U ' 'y • ^ ¡¡¿¡f» : * * . . . ' . '1 v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline in krče rabits Severa^ HIŠni liniment za mazanj« zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgitn« bolečine. j Cena 10 in 60 centov. Zehtavajta nejpraj prilekuj*. W f S C V F K A CO t» DAR K A f ' ID S, I0V\ A naroČite si knjigo] "Anariškl StovsseT SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA BELA. Tlaka rabila sa Teeeflce In shode, Tiritnl* časnike, knjige, koledarje, letake itd. ▼ «loven-ekem, bratskem, sloTaJkem, češkem, nemške* eitfleikem jeziku in drugih« voktvo tiskarne mtlmstws.il. TISKOVINE MMtt tkmml apelu p. j., n v sni CENE ZMERNE, UNIJBEO DELO PRVK VRSTR VSA POJASNILA SKARNE. Pišite pe P. J. Pkfaur* mri* DAJE MD&rvo n- ! ftlli TAM M DOBE NA IttBIA TUDI JfBk UST-