14. stev.
Novo mesto, 25. julija 1912.
Letnik XXVI1L
DOLENJSKE NOÏIC
E
Izhajajo 10, in 25. vsacega mescca. Cena jim Je b poštnino Tred ïa celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za NemÈijo, Bosno in druge erropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestn.
Gospodarstvo.
Deželni davek na zasebno vino.
Za izbofjSaiije finančnega položaja kranjske deželo priporoča dvorni svetnik Ji'ran pl. Šukíje v avoji broáuri „Državni zbor kranjski in deželne finance" vpeljavo deželnega davka na zasebno vino, t. j. na tisto vino, ki se prodaja (izven „zaprte" Ljubljane) zasebnikom v množinah od 561 naprej ali ki ga zavžije zasebnik iz lastne shrambe in ki je danes vsakega davka prosto.
Eea je, da bi bilo prav, ako bi bil vinski davek na vse konsumente pravično razdeljen, vendar moramo ugovarjati vpeljavi takega davka, to pa zaradi tega, ker bi se s tem davkom delala velika krivica našim vinogradnikom, našemu kletarstvn pa bi se stavile nepregledne zapreke in neprilike.
Glede saniranja deželnih financ zavzemamo principielno stališče, dn ne'gre pritegniti samo en del prebivalstva kranjske dežele in zlasti ne tistega dela, ki ima vzlic svojim dragocenim kulturam natežje stališče in ki je priznano najmanj imovit.
Davek za saniranje deželnih financ naj nosijo vsi deželani brez izjeme in naj je med Gorenjce in Notranjce ravno tako pravično odmerjen kakor med Dolenjce.
Sicer bi bil pata davek tudi preveč odvisen od vinskih letin in zaradi tega premalo zanesljiv, kar bi no moglo ugodno uplivati na normalnost deželnih dohodkov.
Za vpeljavo take samostalne deželne doklade ne moreta biti za nas raerodajni ne Koroěka ne Bukovina, ker ti dve deželi skoraj nič vina ne pridelujeta in se tam prodaja vino, ki je vpeîjano iz drugih dežeJ. Položaj kranjske dežele je v tem pogledu bistveno drugačen iu prav nič bi ne imeli proti temu ampak nasprotno, če bi se vpe^al ta davek le za vina iz drugih dežel, kakor se to na Koroškem godi. Našo domačo vinsko produkcijo je p varovati in pospeševati le iz tega vzroka vse kar bi lajšalo izvoz in kupčijo v drugo kraje. Z novim ali bolje rečeno z razširjenim vinskim davkom bi se pa to ne zgodilo, ampak bi se eksport obtožil in odpirala bi se vrata konsumu piva, ki že sedaj preplavlja naše vinske kraje in dela hudo konkurenco; gladila bi se pot pa tudi za import tujih, cenejših vin iz Ogrskega, HrovaSkega i. t. d,, katerih imamo že sedaj preveč v deželi.
Ako 80 pri nas iztoči toliko piva, ako se mora pri nas v dobrih letih vino doma piti po vinotočih in več kakor treba tudi po zidanicah, temu krivo je pomanjkanje kupcev, pomanjkanje dobro urejene vinske kupčije oziroma pametno trgovske organizacije. Naš vinogradnik je glede vinske kupčije preveč sam sebi prepuščen in premalo izveden v trgovskih zadevah.
Sedaj naj pride pa še dacar in naj pečati sode po naših
in pri tej daljavi naših vinogradov iz tehničnih ozirov kratko-malo nemogoča, če pomislimo na vsa različna dela, ki se morajo večkrat v istem času opravljati po zidanicah od trgatve do prodaje vina.
To omejevanje bi pa ne škodilo samo dobremu kletarstvu ampak tudi uspešnemu razvoju naše vinske kupčije, ki je danes na slabih nogah in potrebuje nujne povzdige.
Da, ko bi ta davščina pripravila naše vinogradnike do tega koraka, da bi se oklenili zadružne organizacije, jiotem bi imelo to veliko pomena za naše kletarstvo, ali tega ni v naših razmerah pričakovati, kakor nas nče dosedaiije izkušnje. Naši kraji niso povsod ugodni za zadružno vinsko trgovino in je velika Skoda, da se ti ideaini cijji našega kletartstva še dolgo časa in po večini ne bodo mogli udejstviti!
Pač pa se bodo z vpe^avo vinskega davka na zasebno vino še to kupčijo, ki jo imamo, težko zadelo, vse bo|j težko kakor si na prvi pogled mislimo.
Že sedaj sc je boriti proti konkurenci, ki prihaja z vinom iz drugih dežel. Ta boj se bo poostril na škodo domači produkciji. Bati se je pa tudi tega, da bodeta gostilničar in zasebni odjemalec, med katerima je bilo do sedaj nekoliko zdrave konkurence, ki je na cono ugodno uplivala, skupaj tlačila vinogradnika in pritiskala na ceno vina. Sploh pa ne smemo od zasebnega konsumenta v današigih razmerah, ko so živijenje tako draži, po drugi strani pa boj proti alkoholu uspešno napoveduje, dosti pričakovati in naravna posledica bode, da se bodo moralo pod pritiskom vinskega davka še več vina doma popiti kakor se ga je dosedaj. In kaj pa z vinom, ki bo zadacano pa se ne bode dalo prodati?!
Konečno bi bilo še navesti, da se po vinskem zakonu z dné 12. aprila 1907 petiot sploh prodajati ne smo, in da je tudi sadni mošt po vinskih krajih edino le za domačo rabo in brez pomena za kako izdatno kupčijo.
Po naši stvarni in nepristranski sodbi se tedaj ne moremo ojunačiti in ogreti za davek, s katerim bi se občutno udarili naši vinogradniki in s katerim bi se botj koristilo importu tujega blaga kakor pa prodaji domačega pridelka.
Odbor kmetijske podružnice v Novommesta.
na konsumenta, že to samo dejstvo, da bi prišlo naše zidanice pod težko in dragoceno kontrolo deželnih da-carjev, že to omejevanje prostega ravnanja z vinom, ki bi bilo mimogrede povedano na veliko škodo skrbnemu kletarstvu — že to nam dajo povoda dovolj, da se z vsemi silami branimo vpejjavi vinskega davka.
Sicer bi bila pa vsa ta kontrola veliko predraga zlasti v slabih letinah, razun tega bi bila pa tudi pri tem številu zidanic
Nasvet našim čebelarjem v času pred ajdovo
pašo.
Stara navada je, da v krajih, kjer ni jesenske paše pre-petjavajo čebele v ajdovo pašo. Pri nas na Dolenjskem se to stori iz Gorenjskega in iz ribniškega, kočevskega in velikolaškega okraja. V teh hribovitih krajih imajo čebele še ob času, ko je po naših dolinah že prva paša minula najbopi čas. Po hribovitih košenicah in gozdih cvete takrat neštevila rastlin, ki nudijo čebelam najboljšo pašo. Koncem meseca julija so Čebele tudi najbolj razvito in najbolj močne. Ko pa košnja mine, poide jim paša. Vinorodni kraji Dolenjske se zavijejo kmalu nato od Velikega do Malega Šmarna v lepo dišečo belo odejo ajdovega cvetja. Kamor seže oko, razprostirajo se skrbno obdelane igivo same ajde, v najbnjnejšem cvetja, ki ob ugodnom vremenu nudijo najboljšo čebelno pašo. Dokler se je sejala le črna ajda, tedaj je bil daleko na okrog vos zrak nasičen od te prijetno voigave. Ni tedaj čuda, če se čebelarji iz gorskih krajev niso vstrašili ne truda in ne stroškov, da so v toplih nočeh sredi avgusta prenašali in pro-peljevali svoje čebele na to bogato pašo. Taka je mnogoletna navada.
Obilo čebelarjev v vinorodnih krajih naSe Dolenjske so pa opažali, da njihovim čebelam to prepe^javatge v pašo škoduje, ker so prcmnogokrat skusili; da so tuje čebele domačinke ropale in so mao]^i domači čebelarji, če niso bili pazljivi, prišli v tem času vsied tega ob svojo žival. Zató še dandanes nekateri čebelarji prdo in mrmrajo ^l^tlfijo to prepetjevanje čebel v ajdovo paso. Ker je to zakonito dovoleno že od preslavnc cesarice Marije Terezije, no morejo te^ja nbraniti.
Kateri so vzroki, da mnofrokrat tuje čebele naše ropajo in kako naj to preprečimo?
Čebelarji iz hribovitih krajev Dolenjsko in Goreigsko pre-petjavajo k nam na pašo samo močna čebelna ljudstva, ker dobro vedo, da zamorejo samo taki patnji toliko donašati, da so izplača njihov trud in ostane Se kaj dobička. Pri nas na Doletyskem jo pa do £asa ajdovega cvetja, že minul cel mesec, odkar je bila glavna spomladanska paša. Čabete od srede julija do srede avgusta le životarijo. Ce si niso nanesle dovolj zaloge ob ug-odnem času alt so pri preobilnem rojenju zanemarjale pašo, nimajo nič zaloge in morajo tedaj stradati. In to se v pretežni meri zgodi, Take čebele imajo prav malo ali nič zaloge, delavke ginejo od dneva do dneva in panji postanejo slabiái. Tudi če sedaj naenkrat nastopi najboljša paša nimajo ljudstva, ki bi zamoglo iskoristiti ta ugoden čas. Močan medov duh, ki se razvije pri veliki toploti v avgustu, slabo izdelani razpokani panji in maloštevilna ljudstva privabijo močne tuje čebele k takim čebelnjakom ia tako nastane ropanje. Da naši čebelarji to nevarnost preprečijo, se jim svetuje tole: 1.) Skrbijo naj, da no bodo njih čebele oslabele sredi poletja, ker s tem dosežejo, da imajo v svojih panjih le močna ljudstva in da ne trpijo v tem časa brezmatičnih paqjev. Ce tedaj ne dobe v naravi čebele v tem času do ajdove paše hrane in ao lačne, naj se jih po malem krmi z razredčenim medom ali še bolje 3 sladkorno vodo. 2.) Da imajo v svojih čebelnjakih le dobro izdelane panje. 3.) Da v tem času ne puščajo svojih čebel brez nadzorstva ampak, da se tudi sedaj zanimajo za njih napredovanje in 4.) da se od strani županstev ne dovoli, da se v jeden kraj vpelje preveč tujih čebel v ajdovo pašo. Skrbite toraj čebelarji, da imate ob času ajdove paše le močna čebelna (judstva v svojih čebeli^akih in ni se vam treba bati ropanja od čebel pripeljanih v pašo. Kakor ae pa tuji čebelarji navadno pohvalijo z dobrim uspehom, še zadovo^jnejši bi bili lahko doma. Če se oni ne strašijo izgube in stroškov, ki je ziiružen s tem delom, toliko manj bodite vi skopi in ne trpite lačnih čebel, če vidite, d« one ne dobijo dosti živeža v naravi. Ugodni uspeh ne izostane. Brez muko ni moke in s samim godrnjanjem se ničesar ne doseže.
Trgovina in obrt.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
Urban Horvat, zborniški Bvetnik,
II.
Vsak odsek voli si načelnika in poročevalca ter odločuje z absolutna večino. Manjšina ima pravico izbrati si iz svoje srede poročevalca, ki zastopa nje predloge v zbornični seji. Predsednik ima pravico udeleževati se vsake odsekove seje, vendar nima pravice glasovati pri sklepatqu. — Pri volitvi glasuje se z glasovnicami. Volilen ni treba podpisati svojega imena na glasovnici. Vprašaje, katero se dá na glasovanje, bodi tako sestavljeno, da se mu more z „da" ali z ^e" odgovoriti. Ako zahteva predsednik al) kdo navzočih članov, glasuj"e se s kroglami ali z listki. — Zbornica sme vselej, kadar jej dopu.šča zakon postaviti razsodnike, ako temu pritrde vsi udeleženci; odločevati ima kot razsodišče o trgovinskih in obrtnih itvareh, in osobito tudi o vseh prepirih, kateri nastajejo radi mezde ali slnžbe med obrtniškimi delodajalci in delojemalci. Ta razsodba je z ozirom na pritrjenje udeležencev ali konečno veljavna ali pa je taka, da se smejo dotični pritožiti pri pristojnih sodiščih ali drugih oblastvih. — Predsednik imenuje za poravnavo takih dogodkov komisijo izmed števila zborničnih svetovalcev ter določuje predsednika. V to komisijo se tudi pokličejo zaupni možje iz vrste udeležencev. — Predsednik komisije predloži v prihodnji zbornični seji predmet v posvetovale in ukrep. — Tajnik opravka pisarniške posle s podrejenim pisarniškim osobjem. On spisuje navadno zapisnike na zborničnih sejah, sopodpisuje zapisnike o sejah, skrbi, da se objavijo v zmislu, kakor jih je zbornica vzprejela, odpravlja vse, kar prihaja od zbornice ter ima uradni pečat. Njemu je dolžnost izvrševati zbornične sklepe, katere pregleduje načelnik. — Z blagajnico posluje
tajnik; nadzofuje ga predsednik. Tajnik mora koncem leta v mesecu januvarju predložiti račun. Za pregled računa volijo se S zborničui člani, kateri morajo pregledati račun ter o njom poročati. — Eačuno trgovske in obrtniške zbornice vodi pisarnica; računski sklep za preteklo leto predlaga se vsako leto najkasneje do konca marca trgovinskemu ministerstvu ter so priobči, kadar ga ministerstvo potrdi, — Trgovska in obrtniška zbornica najiravi vsako leto proračun ter ga predloži po C- kr, deželni vladi Kranjski najkasneje do konca septembra trgovinskemu ministerstvu, da ga potrdi. — Plačo tajniku, uradnikom in služabnikom, takisto ostala plačila določuje zbornica v soji z absolutno večino. Pisarniške ure določuje predsednik. — Tajnik, uradniki in služabniki dobijo koj jednaka službena navodila, kakeršna imajo c. kr, državni uradniki. — Kadar so tajnik, uradniki in služabniki stalno nameščeni, imajo od tega časa pravico do pokojnine po propisih, ki veljajo za upokojevanje c. kr. državnih uradnikov. — Dopisavanje trgovsko in obrtniške zbornice s trgovinskim ministerstvom in drugimi oblastvi, potem z občinami, takisto s trgovskimi in obrtniškimi zbornicami in v volitvenih stvareh med volitveno komisijo in vo-lilci je po.štnine prosto. — Najprvo je seveda zakon z 29. junija 1868 1. merodajon, v zmislu katerega je tale zakon na])ravljen. — V kolikor se da postopanje po tem poslovnem redu izvesti šele potem, ko se ustanovi zbornica po zakonu od 29. junija 1868.1., obveljati ima ta poslovni red šele po izvršeni ustanovitvi zbornice, — Zbornica ima poseben pečat z napisom: „Trgovska in obrtniška zbornica za Kraiqsko v Ljubljani." — Promembe tega poslovnega reda naznaniti je c. kr. trgovinskemu ministerstvu.
Volilni rod. — Na podstavi zakona dne 29, junija 1868; drž. zak. št. 85, o uredbi trgovskih in obrtniških zbornic in zakona z dne 30. junija 1901., drž. zak, št. 103, odobreno z ukazom c. kr. trgov, ministerstva z dne 12. oktobra 190,5. 1., št. 49.2S>4, se trgovski in obrtni zbornici za Kranjsko določuje nastopni volilni red.
§ I. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljub^ani obstoji iz 24 pravih udov, ki so razdeljeni na dva odseka, namreč: I. na trgovski odsek, ki obstoji iz 10 pravih udov; II. na obrtniški odsek, h kateremn pripadajo tudi rudarstvene zadevo; ta odsek pa ima 14 pravih udov. — Izmed zborničnih udov jih mora domo-vati tam, kjer stoluje zbornica, iz trgovskega odseka 6, iz obrtniškega odseka 8. — Okraj trgovske in obrtniške zbornice v Ljub^ani obsega vojvodino Krai^sko. —
§ 2. Trgorslii odsek obsega: vso blagovno trgovino izvzemši kroširjarstvo in prodajo tobaka, cigar, kolkov, poštnih znamk in smodnika; trgovske pomožne obrti kakor komisijonarska in spe-dicijska opravila, trgovske agente in trgovske mcšetarje, skladovnico, tehtalne in merske zavode; novčna in kreditna podjetja in zavarovalstvo (z vštetimi hranilnicami); prometne obrti (z vštetimi C. kr. državnimi železnicami). Trgovski odsek se voli v treh volilnih kategorijah ali razredih, ki ol)stoje a iz trgovcev, ki plačujejo od trgovskega obrta na leto najmanj 350 kron pridol>-nine; h iz trgovcev, ki plačujejo od trgovskega obrta vsako leto najmanj po 30 kron pridobnino ter ne pripadajo h kategoriji rt; C iz ostaJih trgovcev, ki plačujejo od trgovskega obrta vsako leto najmanj po 5 kron pridobnine. (Na vsik način zadostuje za utemeljitev volilne pravice v tej volilni kategoriji c, da trgovec plačuje od svojega trgovskega obrta v dotični občini vsako leto toliko pridobnine, kolikor zna.ša najmanjši censns, ki daje pravico voliti v deželni zbor.) Prva volilna kategorija voli 2 jtrava uda, druga voli 4 prave ude in tretja voli tudi 4 prave ude. —
Politični pregled.
Državni zhor je — dovoliv.Ši brambene zakone in začasni proračun — dne 7. julija nastopil jioletne počitnice.
Dei^eliii zbor kranjski so jo sešel h kratkemu zasedai^" dne 23. julija. Poslanci so stavili mnogo interpelacij na dež, glavarja in dež. predsednika, istotako več samostalnih predlogov, n. pr, za podporo po toči poškodovanim v žužcmberškem okraju. Poslanec Vehovec predlaga, naj se ustanovi služba dež, živinozdravnika s sedežem v Žužemberku. Poslanec Bartoi in dr. predlagajo, naj s" odpravijo nedostatnosti i)ri pregledovanju živine v okraju Ribnica. Novovoijeni poslanec belokratgski Karol Dcrmastia stori obljubo. — Reši oziroma dovoli se več ccstnih poprav. Izvoli so odwck 10 članov za deželne vod no-električne naprave. Meritve in jiačrti ob Savi so dovršeni od Dovjega in Boh. jezera noter do Čateža pri Brežicah. Izvrši se Se merjenje za uporarabo Krke, Kolpe, Sore itd. — Odobri se zakonski načrt za vodovod za občine Hledt Gorje in Eibno, Dr. Lampe predlaga, naj se jiooblasti dež. odbor, da ukrene potrebno v varstvo in prospob kmetijskega zadružništva»
zlasti posojilništva. V tem smislu se izvoli poseben odsek. O VL'crajSni seji ]>rihofhijič.
Nil Hrviiškeiii obstoja še strahovlada komisarja Čuvaja. Obtožnica zoper najiadalca Jukića predlajra smrt na veáalih radi iniiora vladnega svetnika Hrvoiéa in poskušaneffa umora nad komisarjem Čuvajem. Za sokrivce ee predlafra 10 do 20letna jeiia.
'1'iiťško-ltalijaiiska vojska se Tleče kot morska kača. V noči »a 19. julij je laško brodovjc šz Ef^ejskega morja zopet poskusilo prodreti v Dardanelc. A tur,ške straže na obojni obali so z metalci svetlobo zapazile laške torpedovke, jele nanje strcíjati in 80 par ladij jiotoplle. Laški napad se ui posrečil, njih brodovje se jo vrnilo in križan zopet v Egejskcm morju.
V AHiaiiiJi se ustaja širi. Vstaši pod poveljstvom Ize Bo-ïctinca se hrabro drže, nameravajo napasti mesto Mitrovico. Porazili so na Teč krajili turške vojake. Mnogo teh pa je prestopilo k vstaSeiu. — Položaj je zelo zapleten. Noto turško ministerstvo sestavi Akmed Muktar-paša, ki je imenovan za velikega vezirja. Vstaši nameravajo napasti Carigrad.
Rusiija jii Japonska sta sklenili pogodbo glede Mandžurije in Mongolije.
Iz Tokio so poroča, da je japonski cesar zelo nevarno obolel. Star je 60 let; vlada že od 1. 1867.
Zabavi in pouku.
Tihotapci.
PoTeat. — Siřisal Ognjcslav.
(Dalje.)
„Poslušajta!" premislil sem vse, in naĚrt je dober. Nato razloži obedvema lopovoma svoj načrt.
„Na ta način bo pa šlo, če bode le Miranovič sel v na-stav^eno past. In če se cel načrt ponesreči, kaj potem?"
„Ponesrečiti se ne more, le natančno moraš podučiti svoje tiddi. A nekoga moramo imeti, da bode šel po kostanj v žarja-vico. Imate katerega, ki bi bil zato?"
Peharček pomisli nekoliko. „Da, ta bo!" Anton je še novinec, in še prepošten, da bi nas izdal. Rečom mu, da će to zvrši, kar se zahteva od njega, kar pa ni nič nevarnega in težkega, ga odvežem od prisege, in od našo družbe izpustim brez vsakih posledic. Le prisega še veže tega tepca na nas, in na to bode šel prav gotovo."
„Ti Peharček pa imaš tu papir, pero in tinto. Napiši brezimni list na Mirunoviča. Piši mu, da si pošten vaščan, kateremu je za cast in dobro ime domače vasi, da jo slučajno zvedel, kje imajo tihotapci svoje skrivališče, in da po nocojšnem dogodku pridejo v posvetovanje skupaj, imena pa da ne podpišeš, ker se potem bojiš osvete to brezbožne tihotapske druhaii. Napiši tudi, da pelje pot v skrivališče čez „hudi prelaz".
Ko Peharček napiše in Pikolini prebere, naroČi še obedvema opreznost ia skrbno izpeljavo naročenega, in še pristavi: „vsaj veste, da sem jaz zelo prizadet pri celi stvari, ker tisti, ki drži žakeij, je tako kriv kot drugi, ki Tai^j devUe. A šlo bol" „Pa
srečno", pozdravi Peharček, in čedna dete^ica se poslovi ter razido.
*
■M	*
Pri Antonovih je bil pa ta dan dan žalosti in tuge. Katarina je plakaje opravljala svoja dela, Anton je dopoldne delal doma, ženi ni odgovarjal na nobeno vprašaiije, mrklo je zrl pred se in časih globoko zamiš\jen pogledal tja v da^avo.
Malo prod večerom pride Podlipnikov pomočnik z naročilom, da gospodar prosi, naj gre danes popoldne pomagat, da spravijo breze iz hoste domov.
Kakor rešitev je bila Antonu ta prošnja, da se vsaj razvedri. Ko so odpravlja, reče Katarina:
„Anton, prosim to, takoj po delu pridi domov. Ti ne veš, kako sem v skrbeh zate. Saj povoj mi, zakaj si tako potrt in zaraiStjoB. Vsaj meni smeš zaupati. Ah, Anton, le nikar no prikrivaj, ti si bil sinoči tudi a tihotapci, ko so mladega stražnika ubili. Sedaj razumem, zakaj si zadnjo tedne ostajal marsikatero noč v delavnici."
„Anton, prosim te, pusti to družbo, to bode tvoja poguba. Kakšen nesrečni konec bodo, to sam Bog ve. Meni jo obupati."
„Katarina, ne skrbi tako, nič hudega no more priti. Ti si vse provoč domišl^ujeS. Glej, ravno danes sem v mesto pisal agentu, naj mi poštje karto za v Ameriko. Nekaj denarja imam, za nekoliko bom pa Podlipnika prosil, vem da mi dá, in če Bog da, v štirinajstih dneh smo na potu, in potem bo vse dobro."
Pa samemu je bilo še težjo pri srcu kot ženi.
Kako rad bi se bil že prvi teden ločil od te nesrečne družbe. A prisega in bojazen pred maščevanjem tovarišev ga je vezala na Poharčka. Kako težko urč kesanja jo preživel zadiije tedne. Trdno je sklenil: nikdar več na pohod v hribe, in naj pride, kar
hoče, pa prej ko mogoče proč iz tega nesrečnega kraja.
*
* iti
Ko Anton pride po vasi do Pikolinijeve trgovine, sedi na klopici Italijan, pušeč iz dolge pipe, ga pozdravi in povabi, naj sede poleg.
„Anton! Podlipnikovega pomočnika sem poslal jaz k tebi", prične Italijan, „Peharček je bil pri meni, (sam si ni upal k vam), in mi jo naročil, naj ti povem, da bodi nocoj že za večera na navadnem shajališču. Kje? to že ve Anton, mi jo dejal."
„Zdi se mi", pristavi Pikolini, „da se gre za nekaj posebnega. Saj si slišal o nocojšnem dogodku. Da je v naši vasi tihotapcev polno, o tem že vrabiči čivkajo, pa da bode temu kmalu konec, je prav naravno. Sporočil sem ti, kar semobtiubj),paz Bogom !"
Anton še posedi ves zamišljen, ter se obotavljajo napoti proti slepi dolini. Solnco je že zašlo, ko pride po poljskih potih v gozd, ia takoj pri prvem smrečju mu stopi Peharček nasproti.
„Antoni nocoj je zadqič, da so vidimo. Zapustil bom ta nenmni kraj, ker ti vražji stražniki nam ne bodo dali več miru. Ta Miranovič je navihan kot sam vrag! Kazdelili bomo, kar je v denarjih, blago je kupil naš znanec, mi jo pa odkurimo vsak drugam, le eno moramo še temu capinastemn Miranoviču zagosti. Potegnili ga bodemo tako, da se bodo še deset let ljudje smejali tej šali."
„Jaz ne grem z vami nikdar več za nobeno ceno. Izdal vas ne bom. Molčal bom ko grob, ob enem pa grem takoj v Ameriko, da le dobim karto, po katero sem že pisal,"
„Veš Peharček, očital ti ne bom ničesar, kar je bilo, bodi pozabÇeno. Obup me jo dovedel med vas, a ko sem uvidel, da je to tihotapljenje prav navadna tatvina, da nbijato ^udi, pa ne grem nikoli več z vami, in če se na mestu nad menoj zmaščujeS.'" Obrnil so je in hotel oditi, a Peharček ga pridrži in govori popolnoma mirno:
,,Tudi Hieni preseda to živ(jenje. Tudi mene je zapeljal ta prokleti I.. .. Meniš, da meni ni hudo za mojo preteklost. Pohajal sera gimnazijo, pa slaba družba, vino in karte so me pahnile v beračijo, v največjo bedo. Po nesreči sem prišel v dotiko s tem
satanskim.....Pa kar je, je. To ti pa povem, samo Se ta „špas"
moramo prirediti temu prevzetnemu Miranoviču, in že jutri je Peharček Bog vedi kje. Morda se snidova šo kedaj v Ameriki'" ,,No, tega ne pa Bog obvaruj !" vsklikno Anton, „Ne zamerim ti, razburjen si, a sedaj pa poslušaj !"
(Dalje Bledi.]
Dopisi.
Iz št. Jerneja. Dne 13. julija 1.1, je okolu 4. in 5. ure popoldne Avgust Kopitar iz Kraške star nad 15—IS let, deček vajenec pri trgovcu gosp. Maks-n Vale v Sent Jerneja, ko je šel v skladišče neke obroče na cementnih sodih pritrjevat, posilil in celo umoril Angelo Hrastar, katero so stariši poslali z dvema pismoma na pošto. Bila je 13 ali 14 let stara deklica. Govori se med ljudstvom, da jo je zapeUivec nekt poslal v drugo prodajalno po čokolado in jo s tem privabil po stopnicah na oder; kjer se je izvršil zločin, Pohotnež je deklici usta zavezal, jo s kladivom po glavi tolkel, dok jo jo ubil.
Zagledali so kri, ki je kapala doli, katero je pohotnež zasipal B cementom, ki je v zalogi. Žrtev je pa zauesel na senico in 9 krmo zakril, kjor so jo ljudje drugi dan v soboto našli. Orožniki so zločinca prijeli in v Kostanjevico odvedli k sodišču, da se bo nadale z njim postopalo. Šo tisti dan jo prišla komisija in obdncirala truplo deklice, ki je bilo v nedelo pokopano med splošnim žalovanjem. Zialost in sramoto zaneso taki pokvarjenci v poštene fare. Brez strahu božjega in trdne verake vzgojo se mladina poživini.
Št. Jernej.,Umrla jo dne 28. junija obče znana posestnica Kežika Kalin iz Št. Jerneja, Bila je dobra in skrbna gospodina. Več let je bolehala na svojih udih, kar je potrpežljivo prenašala. Pogrešali jo hodo posebno boîniki in reveži, katerim je bila radodarna, popotni reveži so so radi pri i^ej oglašali. Bila je rajnica 18 1. za kuharico pri bla^opokojnem župniku J. Volku. N. p. v. m.!
Nuhor pri Metliki. Občinske volitve so pred durmi. Opozarjamo vse naše somišljenike, da se pravočasno organizirajo.— Znano je, da so vse občine na Kraiijskem večinoma v rokah S. L. S. Čudno bi bilo, če bi mi pustili liberalcem in Vlahom
gospodarstvo naše občine. Čema je po volitvah godriijaiiie in za-bavljaige čez obč. odbor? Sedaj je Čas, Sedaj si izberite one može, ki 30 vredni, da zastopajo občino, može, ki zaslužijo biti starešine pri nas. Proč z zapravljivimi liberalci; menda je dovoij jasno liberalno gospodarstvo prejSiçega liberalnega župana. Kedaj bi bila uaša občina svobodna, ko ne bi vmes segla S. L. S. Sedaj so razmere deloma urejene, le paziti je treba, da kak površnež ne pride na krmilo in nam spet ne zavozi.
Iz Suhora. Dne 14. t. m. popoldne je tukajšiqe pevsko društvo vprizorilo v šolskih prostorih Ant. Čađeževo igro „Pri gospodi" in komično igro „Kmet in fotograf". Ta zabava je bila prva, odkar obstoji suhorska župnija, ter je bila nad vse pričakovanje lepa. Izmed vlog omenjamo posebno Mico Gorenjko in kmeta Podgorca, ki sta napravila veliko smeha. Vse druge vloge so bile marg ali več dobre; vpoštevati je namreč treba, da so nastopili igralci prvikrat. Pokazali so pa vsi dobro voljo in to je vže pol vspeha. Pred in po igri so pevci zapeli lepe pesmi „Triglav", „Slovenka" in „O mraku". Med posameznimi odmori je lepo sviral na citre g. bogoslovec Leopold Pibernik. Obisk je bil zelo dober in bi bil še večji, da ni neka liberalna zgaga s svojim vže znanim strupenim jezikom odvračala (judi od igre. Mi pa rečemo odboru, nič ustrašiti se in le tako naprej za vero in izobrazbo našega milega naroda!
NA GORJANCk!
Prijatelji Gorjancev v Novem mestu priredé v nedeÇo dne 28. julija (oziroma v soboto 27. julija) ob lepem vremenu izlet na Gorjance. Sveta maša se bode darovala v cerkvi sv. Miklavža ob polu 10. uri. — Eden oddelek izletnikov pojde peš že v soboto točno ob 3. nri popoludne, — Zbirališče v Kandiji pri Windischerju. Otroci brez varstva s to partijo ne gredo, ker se ne prevzame za iqe odgovornost, — Drugi oddelek pešcev pa odrine v nedetjo zjutraj točno ob 3. uri od mosta ter gre čez Št, Jošt na Gabrje. — Tretji oddelek pa obstoji iz vseh tistih, ki so v nogah slabější; ti se peljejo ob 4. uri zjutraj iz mesta in čez Brnanice na Gaberje in zvečer zopet od tam nazaj. Seveda si morajo vozove sami preskrbeti; posamezno aH pa skupno z drugimi. Do polu 10. ure je lahko pač vsak na Gorjancih. Po sv, maši poletijo nekateri na najvišjo točko — k sv. Jeri, Gorjance zapusti, kodar kdo hoče in po kateri poti se mu pogubi. Vina bo na gori dovolj, za podzobe pa naj vsak seboj prinese in sicer v izdatnih porcijonih, ker ste lakota in žeja na Gorjancih silno stroge gospodinje. Obveznosti ni v nikakem ozira nobeno. Udeleži se pa lahko, kdor hoče. Svoboden naj bode vsak pod milim nebom na Gorjancih. Toraj na srečno svideqjel
DomaČe in tuje novice.
Osebiia vest. Fin, komisar pri tuk. glavarstvu g. dr. Robert Eržen pride kot vodja davčnega referata v Kraqj, tamošnji davčni referent, fin. tajnik g. Kari Biihlmeier pa k finančnem ravnateljstvu v Ljubljano. — G. Iv. Kristan je postal nadoûcljal pri sodišču v Kamniku,
.Uornai'iški imdïioriiLk je imenovan viceadmiral Anton Ilaus, ki se je šolal na novomeški gimnaziji.
Dvorni svetnik g. Trenz, bivši predsednik tuk. okrožnega sodišča, je zapustil Novo Mesto ter so preselil v Ljubljano, kjer hoče v pokoju živeti.
Inženir pri tuk. c. kr. okr. glavarstvu g. Ivan Pacak je imenovan za nadinženirja.
Dva slofauska ministra sta prišla na letovišče na Bled. Minister javnih del Ceh Trnka in Poljak mini ster-krajan pl. Dlugosz. Blejska društva so ju slovesno sprejela.
Prestavljen je davčni praktikant Ivan Vidmar iz Trebt^ega v Novo Mesto.
Promoviran doktorjem modroslovja je bil 23. t. m. na Dunaju naš rojak gospod Vojeslav Mole.
Zabavni večer prirede abiturijenti novomeške dijaške Marijanske kongregacije v dvorani Rokodelskega doma v nedeljo, dne 11. avgusta točno ob 8, uri zvečer po sledečem sporedu: 1. Pevska točka. 2. Pozdravni govor. 3. Predstava: „Spoštuj očeta", v treh dejanjih, Ôisti dobiček je namei^en v poravnanje obilnih stroškov kongregacije. Natančneje na povabilih.
Abiturijenti • kongreganisti.
( ■ez let so bili dne 22. julija na tukajšnjem pokopališča odkopáni ostanki pokojnega notarja Josipa Podboj, Njegov sin topnicarski obrstlajtnant g. Alfred Podboj, sedaj v Zagrebu, je
oskrbel prepeljavo zemeljskih ostankov svojega očeta iz Novega Mesta v Ilirsko Bistrico ua Notranjsko, kjer je pred pnr leti umrla njegova soproga. Ko so odkopali hrastovo krsto, se je še vsa držala vkup, a ko so jo devali v novo krsto, je vse razpadalo. Zeio pazljivo so vse ostanke in prst okrog krste zbrali in položili v novo krsto. Tudi nagrobni spomenik so vzeli seboj, Tvrdka Doberlet iz Ljubljane je oskrbela prepeljavo, — G. obrst-lajtnant je bil dopoldne navzoč pri sv. zadušnici v kapitelju; ob dveh pop, pa je bil slovesni sprevod iz pokopališčne kapelo na kolodvor, kjer so bili ostanki Se blagoslovljeni in pozneje prepeljani v Ilirsko Bistrico, da bodo počivali ob strani drage soproge. Navzočo občinstvo je bilo giigeno ob globoki pijeteti, ki jo kaže g. obrstlajtnant do ranjcega očeta. Pokojni je bil iz znane ribniško rodbine. Kot sodnik jo služboval v Trebnjem in v Kostanjevici, na zadnjo kot notar v naScm mestu, kjer je umrl leta 1879. Pri tej priložnosti omenjamo, da je g. obrstlajtnant zvest sin svojega naroda in tudi že dolgo let naročnik našega lista.
Pri takujšnjem okrožnem sodišču je bil posestnik âkof iz Suhora, ker je svojo taSČo pretepel, obsojen na 4 mesece ječe in 160 K za bolečine.
Nezgoda se je dne 10. julija pripetila odvetniškemu konci-pijentu dr. Maineriču, ki .-yj je podal z bicikljem v Žužemberk zastopat svojega šefa dr. Zitek-a v neki sodni zadevi. Zavozil je v kolesnico ter priletel ob cestni kamen. Poškodoval se je znatno na glavi in telesu. Zdravil se je v kandijski bolnici.
Hnii'tna kusa. Nadporočnik pri trainski diviziji Ignacij JerŠinovic iz znane rodbine v Črnomlju je umrl v Budimpešti,
Umrla je nagloma in v petek bila pokojmna po mestu dobro znana postrežčckova udova Uršula Kovač. N. p, v m. 1
Kmečka zveza za novomeški okraj je imela v pondoljek odborovo sejo, v kateri se je sklenilo, da se naprosi predsedstvo deželnega zbora, naj se v očigled težki borbi dolenjskega vinogradništva ne upelje deželni vinski davek za osebno porabo. V tem zmislu se je ob otvoritvi deželnega zbora odposlal brzojavni protest.
Dijaški shodi se vrše v kratkem. Katoliško-narodui abiturijenti imajo svoj sestanek od 27.—28. julija v Kamniku z zanimivimi razpravami ter bo predpriprava za veliko prireditev jugoslovanskega katoliškega dijaStva, ki se vrši od 1.—4. avgusta v Ljubljani, katera ima obširen, poučen in zabaven program,
1'rvi mednarodni kongres zii kr.šiaii,sko vz(;ojo sklicuje katoliško-pedagoSka svetovna zveza na Dunaj. Pokroviteljstvo je prevzel Nj. c. kr. Visokost presvetli prestolonaslednik Franc Ferdinand. Vršil se bo ta volevažni shod v dnevih pred evharističnim kongresom od 8.—11. septembra, tako, da se bodo društveniki lahko vdeležili tudi evh. slavnosti. Malo prej od 6. do 11. sept, pa se bo istotako vršil na dunajskem vseučilišču katehetski shod. Članarina 6 K daje pravico, da se profesorji, učitelji, kateheti itd. lahko poljubno vdeležujejo obeh tečajev. Obširni načrt izkazuje važne predmete iz vzgojeslovja iu šolstva, o katerih bodo predavali slavni učei^aki iz raznih držav. Podrobnosti podaje: Bureau des I. internationalen Kongresses fiir christl. Erziehung. Wien I. Ânnagasse 6.
Ogenj. Pri g, trgovcu Fr. Kastelicu v Kandiji je nastal V skladišča, kjer je shranjen dynamol, oziroma bencin, pretekli teden ogenj. Novomeški požarni hrambi, ki je odprla dva hidranta, se je posrečilo ogenj pravočasno pogasiti, sicer bi prišlo do katastrofalne eksplozijo; strah med sosedi je bit velik. Sumi se, da BO učenci, ki so predvečer skladišče posnažili, cigarete kadili. Dynamol ima večjo moč kakor dinamit.
Pravico javnosti je naučno ministerstvo podelilo tukajšnji dekliški nadaljevalni šoli pod vodstvom čč. sester de Notre Dame, tako, da imajo spričala isto veljavnost kakor n. pr. meščanske šole. Deželni .iolski nadzornik Fran Leveč jo je dvakrat nadzoroval in se o uspehih zelo pohvalno izrazil.
Matnra nii novomeški gimnaziji se je vršila pod predsedstvom g. dež, .šol. nadzornika Hubada od 11. do 13, julija. Bila je to prva matnra v novem poslojiju. Med 20 kandidati so dobili 4 odliko, 1.5 jih je naredilo izpit z dobrim uspehom, 1 pa je bil reprobiran. Imena abitiirientov so: Bukovec Martin iz Mrzle luže, Prančič Ivan iz Dol. Stare vasi, Puks Ludvik ix Metlike, Gajski Martin iz Ponikve, Golob Konstanc iz M^ctlikc, Gor.še Martin iz Zamostca pri Sodražici, Gruntar Alojz iz Šmarja pri Gorici, Jerše Viljem iz Žužemberka, Krarnarič Ivan iz Kado-vico (z odliko). Kres Josip iz Škofje,loko, Mcršol Ferdinand iz Postojne (z odliko), Mevželj Ivan iz Škocjana, Pečnik Anton ii Strug pri Dobrcpoljah,_^ llak Ignacij iz Sclc, Rosina Viktor i/^ Mokronoga (z odliko), ^iraj Kranc iz Gradišča pri Robu, Zupančič Jožef iz Višnje gore, Žarkovič Franc iz Metlike (z odliko).
Telika nevihta je 14. julija popoldne divjala od Zatičins doli čoz Mu^'avo, Lese in Zagradec. Na Krki jo ud^ariia strela v neki kozolec, ki je s senom vred pogorel do tal. Škode je nad 2000 K. — lati popoldan je tudi v Arabruau toča pobila. — V Viàiqah je strela udarila v neko hišo, pod katero jo hlev; ubila je 8 letnega dečka, enega vola in eno kravo. Po^e na okrog je vae pomaniirano, namesto žet so šli ljudje pa kosit.
Nil novih maSah ne pozabite „Slovenske Straže". Na vseh novih mašah se spominjajte na veseli gostiji tudi obmejnih Slovencev in naberite njim v korist darove „Slovenski Straži".
Konec skrbi ho dne 1. avgusta t. Ï. za tistega, ki naroči turško srečko v korist Slovenski Straži na mesečne obroke po 4 krone 75 viti. in ž njo zadene glavni dobitek 400.000 zlatih frankov. Za nameček pa zamore zadeti tudi še dno 18. nov. t.]. 5000 kron vreden dobitek s srečko Slovenske Straže v korist revnim otrokom, ki se vsakemu naročilu popolnoma zastoiq priloži. — Pojasnila dajo g. Valentin Urbančič, Ljubljana.
„Mir" piše v zadrgi številki: Naš narodni madež. Slovenci imamo mnogo vrlin, za katere nas lahko zavidajo največji in kulturno najvišje stoječi narodi; imamo pa tudi mnogo, mnogo narodnih madežev, da se moramo pred tujimi narodi sramovati. Najgršega našega narodnega madeža, ncmškutarstva, niti ne ome-i^amo. Pač pa opozarjamo to pot na neki posebni narodni madež na slovenskih gimnazijah — upamo, da ne na vseh — ki nas pred drugimi narodi označuje kot otročji narod, In vendar pri tem narod nima nobene krivde, pač pa posamezno osebe. V rokah imamo gimnazijsko izvestje za slovensko gimnazijo v Novem mestu, ki pa se imenuje „Jahresbericht des k, k. Staatsgymna-aiuma in Rudolfswert". Da je gimnazija slovenska, dokazuje učni jezik, ki je v spodili gimnaziji slovenski. V razredih višje gimnazije so poučuje veronauk v V., VI. in VIL, matematika v V. ia VI,, naravoslovje v V, in VL in slovenščina seveda v vseh razredih slovensko, drugi predmeti pa v nemškem^ jeziku. Kljub temu pa ima gimnazijsko zvestje nemško lice. Nemci bi kaj takega nikdar in nikjer ne trpeli. Naravnost neodpusttjivo pa jo, če so hoče na vsak način, tudi proti vsem načelom zdrave pameti, varovati oiicielnoat nemškega jezika. Tako beremo v ome-naenem izvestju: „Ustavoznanstvo avstro-ogrske države. Von Professor Dr. Viktor Tiller". Cela razprava je potem slovenska 1 In kaj takega trpijo na Kraqskem! Na Koroškem so Slovenci na Krai^skem strašno razvjuti kot nestrpni narodni radikalci — seveda čisto po krivicil Najpohlcvnejši nemški krščanski socialec je v primeri z velikimi narodiïjaki na Kraïqskem pravi rogovilež!
Gospodarske drobtine.
~ živinorejska zadruga za novomeško okolico je imela v nedeljo 7. t. m. svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo 30 članov. Zborovanje so je vršilo na vrtu župana Zurca v Kandiji. Občni zbor jo vzel delovatqe načclstva glede naprave pašnika na znaige in sklenil, da so še dajje pozvedujo po pripravnem posestvu, ki bi ga bilo najbo^e kupiti in da se pozveduje po zaupnikih in članih načelstva, koliko mlade govedi bi se dobilo od Članov zadruge na pašo. Zagotovitev zadostnega števila mlade govedi, ki bi ac oddajala na pašo proti plačilu 30 K za glavo in za čas od meseca maja do koncem oktobra, to bodi podlaga na-daijnim korakom o zadevi zadružnega pašnika, ki se slednjič tudi lahko vzame v zakup, če bi ga no bilo mogoče kupiti.
—	Članoiii živinorejske zadruge za novomeško okolico I Zadnjega občnega zbora so je udeležilo 30 članov, torej tretjina vseh članov, ki jih šteje zadruga sedaj 90.
—	Poučni izlet kmetijske šole na Gnnn. Učenci kmetijsko šole na Grmu so napravili letos poučni izlet dno 26,, 27. in 28. junija 1.1. v Sremsko goro pri Vidmu na Štajerskem in y Rajhenburg, kjer so si ogledali ondotne kmetske, grajščinske in samostanske vinograde in nazadi^e gospodarsko naprave in živinorejo samostana oo., trapistov v Kajhenburp. Od tod so se odpeljali še tisti večer v Št. Jurij ob juž. železnici, kjer so si ogleda i drugega dne gospodarske naprave ondotne kmetijsko šole. Nazaj grede so so ustavili v Ljubljani in ogledali^ gospodinjsko šolo v Marijanišču in družbeno drevesnico zunaj Šiške. Tretji dan so si ogledovali gospodarski napredek v okolici Kamnika, Ogledali so si strojno zadrugo in mlekarno v Mengšu, mlekarno v Komendi, živinorejo in gospodarske naprave Mejača v Komendi, dcžolni zavod za rejo prašičev, živinorejo in gospodarske stroje v grajščini Križ pri Kamniku, zadružni pašnik in mlekarno v Smarei in nekaj kmetskih posestev. Izletniki so bili povsod prijazno in gostoljubno sprejeti. Videli so mnogo poučnega in spod-
budnega, tako da so hvalo dolžni vsem, ki so na en ali drug način pripomogli, da so je ves izlet tako vapešno izvršil.
—	Strni.Ška pesa. Tudi pesa se da pridelovati po strnišču in sicer po zgodnjem ječmenu. Njivo je pripraviti kakor za repo in na to zasaditi s peso, ki jo kaže šo zaliti z gnojnico. Strniščna pesa zraste debela in daje vse bo^j varne pridelke kakor repa. Strniščna pesa se sadi v kamniškem okraju in bi kazalo z qo tudi pri nas poskusiti. Prav gotovo ima tudi za naše kraje veliko pomena.
—	Gospodinjska Sola v Šniihelu bo sklenila šolsko leto v pondoljek dne 29. julija. Šolo bo dovršilo 15 gojenk. Povodom šolskega sklopa priredi gospodinjska šola v spodaj ležeči dvorani razstavo ročnih del in raznih izdelkov, ki so jih napravila dekleta. Razstava bo čez nedeijo odprta in je vstop dovoljen vsem interesentom. Zlasti priporočamo našim gospodinjam iz okolice, da si ogledajo razna dela učenk, ki naj pričajo, koliko dobrega in potrebnoga se uče gojenke v tej šoli. — Novo šolsko leto se prične s pričotkom oktobra. Priglasila za vstop se ie sedaj sprejemajo.
—	ŽivinozdraTstveni tečaj se ima letošnjo zimo prirediti na kmetijski šoli na Grmu. Ta tečaj ima namen, kmečke posestnike in iijih sinove poučevati v umni živinoreji, anatomiji in biologiji ter zdravstvu živine kakor tudi izobraževati za prvo pomoč pri poškodbah in pri porodu živine. Ti tečaji, ki se imajo prirejati polagoma tudi po drugih krajih našo dežele, nimajo namena ustvariti posebnega stanu „živinozdravniških pomočnikov", ki bi iskali zaslužka od izvrševaqja živinozdravniške prakse. Kdor tečaj dovrši, bo smol pridobljeno znanje porab^ati pri svojem gospodarstvu in pri sosedih, če bo treba zastoig svetovati in pomagati pri poškodbah in pri porodu goveje živino.
Raznoterosti.
*	Zgodovina katoliške (Cerkve, spisal dr. A.Medved. (Vezana 3 K.) — Torej vendar enkrat I Nestrpno so pričakovali kateheti in učenci te zgodovine, a zato jo s tem večjim veseljem zdaj sprejmemo. Ni namen teh vrstic pisati o knjigi kritiko, saj je šele izšla. Toda molčati o iqej tudi na moremo. Kolikor je bilo mogoče v tem kratkem času pregledati dr. Medvedovo delo, lahko rečemo, da bo poleg dr. Svetinove apologetike gimnazijcem naj prijetnejša ktqiga krščanskega nauka. Pisana je z (jubezaijo do sv. Cerkve, mostoma z govorniškim vznosom, a vseskozi čutiš veščaka v stroki, ki jo zato tako dolgo zadrževal delo, da bi aam nudil nekaj dovršenega.
Pred par leti je bilo uvedeno na gimnazijah, da mora vsak abitnrijent delati akušnjo iz avstrijske zgodovino in nstavoznan-8tva, kar je gotovo odobravati. Toda mladi mož, ki atopa v živ-Ijei^B, ni samo državljan ampak tudi katoličan. Po pravici se torej sme od njega zahtevati, da dobro pozna tudi preteklost sv. Cerkve, iqe nauke in uredbe. Prepričani smo, da bo dr. Medvedovo delo v tem oziru doseglo avoj namen. Opisujoč zunanji in notranji razvoj sv. Cerkve nas vede pisatelj »liozi stoletja, kažoč na nje boje in zmage, na ige blagodejni vpliv na človeštvo, a tudi na previdnost božjo, ki je čuvala nad iqo od iqe postanka do danes. Hvalevredno je, da se jo dovolj oziral na Slovane In posebič na Slovence, česar od nemških knjig nismo mogli pričakovati. Kar se je naučil gimnazijec v prcjšpjih letih iz kršč, nauka, mu stopi tu še enkrat v zgodovinski obliki pred oči v vseh važnejših delih, da se tako zaokroži spoznavairje sv. vere. Lepo bo precizirani nauki krivovercev v nasprotjii z naukom kat. Cerkve.
Knjigi je pridejano Borilo, lista avstroogrskih nadškofij s podrejenimi škofijami, pregled cerkvenih zborov in vrsta papežev.
Naj bi ta knjižica ne manjkala v kiijižaici nobenega zavednega slovenskega katoličana!
Dobiva se v Novem mestu v knjigarnah J, Krajec nasi, in Urban Horvat-a.	Dr. Ažnian.
•	„Vojvodina Kranjska v predzgodovinski dobi". Stem naslovom je znani starinoslovec Jernej Pečnik na avitlo dal brošuro, ki spričujo o gegovi veliki marnivosti, s katero je okrog 30 let preiskoval in kopal po vsej naši deželi, da bi se po iz-kopinah moglo sklepati na one ljudi, ki so davno pred Kristusom bivali po naši deželi. Prvotna stanovanja se zovejo stavbe na koleh, pozneje so se pa naselili po višinah, na gričih in hribih ter si tudi utrdili stanovanja; zato se najde mnogo „gradišč". — Poleg teb so se odkrila znamenita grobišča, v katerih se je našlo mnogo kostiijakov, oroija in orodja in mnogo lišpa posebno za žensko. Še le v rimski dobi so se ljudje jeli bolj seliti tudi v ravnine. Našlo so je iz rimske dobe mnogo novcev, zlatih, srebrnih
in bakrenih, ki spričnjcjo o vladi raznih rimskih cesarjev. Kigižica opisuje obširneje uprav stare kraje po Doleiijskeni : Drnovo pri Krákem aJi nekdanji Neviodunum, Trebnje ali Praetorium Lato-bicoruni, Grubije pri Žent Jerneju ali Crucium. Zanimivosti najdemo tudi v Belikrajini pri Podzemtjn, Vinici, Roianca, Popia Kočevja in Novega Mesta v predzgodovini pojasnuje marsikatero temno stran. Priporočamo posebno Dolenjcem, naj naročé to knjižico (60 v), ki se dobi po vseh bukvarnah, tudi v Novem Mestu, S tem priznamo tndi zasluge moža, ki ae je veliko trudil, da se je nabralo mnogo gradiva, ki pojasnuje temno zgodovino najstarejših bivaicev naše domovine.
Loterijske številke.
TRST, 13. julija 5 63 78 58 28 GRADEC, 20. julija 8 31 43 18 68
Dragi rojaki!
m
Moja srčna želja so mi je izpolnila: Končal sem uradno svoje službovanje v onem kraju, kjer sem preživel divna in brezskrbna dijaška leta in tudi pričel službovati.
Ljubil sem ožjo svojo domovino „Dolendsko" in njo poštene in prijazne prebivalce vsekdar in tak ostanem do zadi^'ega dihljaja.
Zopet odhajam. IJovolite mi, da ee tem potom poslavljam od Vas, toplo se Vam zahvaljujoč za VaSo meni in mojej obiteiji izkazano izredno gostoljubnost in iskreno želoč, Vam in celej Dolenjski srečno bodočnost. Bog z Vami!
F. Trenz, dvomi svetnik v p.


Zahvala.
Za mooffolirojno dokszc arinega Roóutja povodoiti smrti naše noiiozabne matera ozir, stare matere in tašče, gospe
Marije Jereb
in la íaBtno in obilno spremstvo k vcínemii poûitku izrekamo pied vBcm prei. duliovSčini kapiteljfiki in satnoBtanski, oBohitO iireĚ. K- patw Favlu za tolažilne obiake, čí. aoítram Uímiljcnknni, ter Tscni ostalim p. n. gg. uđelažentem pogreba našo najiBkronejáo aahvalo. Eudolfovo, 10. julija 1912.
Xalujofň ostali.
157
x
D. 0. št. 16.625/12
Razg^las
o sprejemu učenccy y hmetijsho šolo no Grmu.
Meseca novembra ae prične na Grmu šolsko leto za nčence zimske in letne sole. Zimska šola traja dvo zimi od novembra do konca marca in je nameqjena vsaj 16 let starim kmetijskim sinovom iz po^edelskih in živinorejskih krajev. Letna šola traja od novembra do konca oktobra in je nameqjeoa v prvi vrsti mla-. denicem iz vinorodnih krajev.
Za šolsko leto 1912/13 je popolniti 36 prostih mest in sicer 16 za učence zimske šoie in 20 za učence letne Sole. Razen tega se sprejemajo v šolo tudi plačujoči učenci, ki plačujejo za hrano in stanovanje v zimski šoli po 150 K in v letni šoli po 300 K na leto.
Prosiqi za sprejem in za deželne ustanove je priložiti: 1) rojstni list; 2) zadige šolsko izpričevalo; 3) zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti; 4) izpričevalo o lepem vedenju in 5) izjavo starišev ali varuha, s katero so zavezuje plačati stroške éolaïqa.
Prošnjo, ki je koleka prosta, je poslati ravnateljstva šole na Grmu do 15. septembra 1.1.
Prosilci, ki se morajo izkazati s tistim znanjem, ki ga daje prvi tečaj zimske àole, se lahko sprejmejo v drugi tečaj zimske áole. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole na Grmu.
Od deželnega odbora kranjskega,
V Ljubljani, dne 15. julija 1912.
Nocoj ob Vt 9 jo preminul po dolgi, mučni bolezni vstaToati 78 let na^ dobr soprog, oče, Btari oée in tast, Koapod
Franc Guâtin ntiirejsi
bivSi posestnik, trgovec tn župan Metliški.
PogTob (80 vrSi v Boboto ob 6. uri popoldne na poko-paliâËo k «v. Roku.
Blag mu spomin!
V	Metliki. 4. julija 1912.
Žultijoču rodhina ííuStíiiova.
]53	-
Zahvala.
Za TSB premnogo dokaze BoSutja izrekamo nnjiskroncjao zaliTalo TBem sorodnikom, prijateljem in inan::om poTodoni bolezni in smrti soproga, oieta, gospoda
Franca GiiŇtina starejšega.
Najpriirfoeje pa bo zahvaljujemo pre blagorodnom u g. íu)ianu in okrož. zdravniku dr. Weiblit kb proskrbno poirioí v dolgotrajni bolezni in preginljiv nagrobni govor, monsignoru preSastitemii g. proStu Fr, Dovg»uu îia tolažbo in duševno pomofi, itl. mestnemu ř-astopti, f^g. trgovcem, veleBpoštovanemu uCiteljatvu s ftolsko mladino, sl. poíarni brambi, Narodni Citalnid in Sokolu ter vsem darovateljem krasnih vencev in posamezni kom, ki bo predragomu pokojniku izkazali zadnjo i!aat na poslednji poti.
V	Metliki, 11. julija IBia.
Žalujoča rodbinu (iiištiiiova.
MOJA STARA
38-24-12
skuSnja je in ostane, da je za odstranitev kakor tudi v dosego in ohranitev Bežne in mehko kože ter bele polti najboljio sredstvo svetovno-znano milo „Stsckenpferd-Lllienmilchseifs" znamko ijt^ekcn-pferd tvrdke Bcrgmann &, Co., Tetschon a/E. Komad po 80 b se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, prodajalnah parfumov in vseh v to stroko spadajoôih trgovinah. — Istotako se priporoiia Bcrgmannova lilijina krema „Manora" kot izborno sredstvo ssa ohranitev nožnih, bolih, ženskih rok; loaEuk po 70 h se dobi v vseh trgovinah.
Burgit
mi je odstranil vse kurje oii tekom par dni, tako, da ga lamorem VBakemu lahko priporočati,
H8-3-3 Franc Keinla, Rudolfovo.
BURGIT me jo T^iil kurjih oii tekom H dni; trpel sem že i-ez Iti let, /ato Vam izrekam jiahvalo za Vašo priporoiiio.
Jiiraj Ža|E;ai', Marija Bistrica, Hcrv, BURGIT je hitro djeloval, tekom nekaj dni sam bil reSen kurjih oči in vseb bolećin, kar priznavam, da jo to najboljše srodstvo.
Miha Oswald, Kostanjevica.
Dobi se po 30 vin. komad pri : Ivan Svetec, brivec, Kudolfovo, Glavni irg.
IHilijoni
zdravijo
Kasalj
hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj
S KaísBPjeuímí prsnimi harsmeltiinl „s tremi smreíiamí".
^AK/i notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri-iJi/tlV/ - - - vatnih oseb dokazuje gotuv uspeli. - - -
Bonbončki jako dobro prijajo in so ugodnega okusa. Paket 20 in 40 vinarjev, ovojeek 60 vinarjev, se dol)iva pri lekarnarjih:	].20-19
Kari Andrijanlč in J. Bergmann v Rudolfovem.
165-3-1
se odda t najem v llrSlinu pri montu. — Več se izve v Bršlinu t grajSčini Langer.
RestavpQcijii pri .Hroni'
li na Baniji, Kaiiovec.
H Priporoča svoje izvrstno veđoo SveŽe pivo, ter
II izvrstna domača vina. Dobro znana in izvrstno I urejena kuhinja ima vedno na razpolago najtečnejša J iopla in mrzla jedila.
I Udobno urejene sobe za spavarye po naj-I ugodnejših cenab. Restavracija oddaljena je pet || minut hoda od kolodvora ter vsled tega najbližje ■ sestajalisče tujcev in potnikov, posebno za izsel-
nike v Ameriko. I Po letu udoben hladen vrt z lepo urejenim (j kegljiščem. Prostrane shrambe za vozove in hlevi za konje, kar je posebno prikladno za one, ki potujejo z vozom.
Ivan Salzer, restavrater.
Tu Vam nudimo îzvrBtni Fcllerjev rapt-liijHki fluid tftkoimenoTiiui „Etia fluid", o katerem Bnio jire irimni, ilu ublaiuje bolefitia, kropi in Kdriiv kito, iilo imide ter jirní^aiija vnetjo. Ista m'iinkuje jiominijoče pioii rovmi, norvOznoBti, bodcnju, (glavobolu in zoljobolu, ]iroti boleîinttm v vratu, v kriiu in je iz-vritno sredstvo jiroti migreni; okrepèiije ofi — Bjiloh Kavarujo proti potiledicain pro-hlajcnja, kakor kaJelju, liripavosti, nahodu itd. — Pristno ]o z imoňoiii „FcUer" na Btoklcnici. 12 miilih, ali 6 veliki L, ali 2 spe-rialnilj bteklftnic franko K 6'—, Sij miilili, ali 12 velikih, ali 4 spccialnih K 8*60, in 48 tnalih ali 24 velikih ali 8 spocialaiti K IB— poštnine prosto.
Koneino naznanjamo, đa ae poslužuje tisoÛO Ijndi K UBjiehoiii Fellcrjevih od-vajajoftih labari^tara — in „Elzu pil" proti boleSinani v Kclodcu, liiůu, in proti jw-iiianjkanju teka, goroiiei, bruhanju, «la-boslitn, kolcanju, napotoati, zabasanosti tei proti motenju proba?anja. Šest 6ka1-Ijie K 4'— franko.
Variijtece ponarejanja ! Kdor žcJi pravi Follerjev iluid in pravo pilo, naj canlovi Evojo naroùilo na
E.V.FelIsr.MlEttapnarDStubici
Etsaplatz št. 287 (Hrvaško).
Naznanilo in priporočilo. Ppodg se lepo pOSestVO
l.ljinlno poilpisiiiiii niiKiiiinjiivii, dsi svsi jirovzela
Tgnac Košakovo nekdaj Bruiiuer-jevo
gostilno
obstoječe iz zidane hiše s tremi aobami, zidancifa hJeva, štirih svinjakov, posetve za deset momikov, dveh deJov gozda in pašnika ; vse v dobrem stanu — pri Št. Jerneju (blizo novega Lorda). — Več se izve pri Francetu Lužarju v Do^jni Stari vasi, poŠta Št. Jernej (Dolenjsko).	158-2-1
kjer hoilova točila dohra dolenjska vina in pivo ter imela vedno mrzla in ^^orka jedila ]>n zmeriiil) eoiiah iu točili jiostrežlii jiripnnljena.
Kegljišče je še oddati društvom nekaj večerov.
Priporočava se za mnogobrojon obisk — z velespoStovaiqem
Neža Perko — Fran Perko.
Trgovina
najboljše upeljana, biizu župne cerkve in železnice, da v najem » z&cetkom
ee
142-3-3
VINO
novembra tekočega leta. Zraven apada stanovanje in soba za skladisče. Najlepša prilika za eno ali veČ deklet, ki imajo veselje do samostojne trgovine. — Prometa na leto okolu 24.000 kron. Naslov pové «pravnistvo Dol. Novic.
159-8-1
prav dobro, belo in rudeče, domačega pridelka leta 1911. In za domačo porabo leta 1909 po 40 vin. na liter v grajščini B a j n o f pri Rudolfovem.

Rojaki, podpirajte domače obrtnike !
A. Kokalj-a naslednik:
JOSIP ZAGORC,
kamnosek v Bršljinu št. 27
so priporoča za vsa v kaninoseik« stroko Hpadujočii dola. — IztJeluje zlasti krasne
nagrobne spomenike
po najnižjih cenali, po naročilu iz riiznOTi'stiiPf,'a iniirniinjii, ima jih tudi vedno v zalogi, da si jili vsak lahli« ogleda.
Naročila izvršuje natančno po dogovoru, cene brez konkurence.
Za obila naroůila h6 prijioroùa — z odliftnim BpoÈtûïanjem l4ií-a-2	.POSir ZA(iOU(:, kamnosek.
Polkrita koiija (landauer)
skoro nova, malo rabljena, je radi opaSčeirja koiij ceno na prodaj. Naslov In fotografija kočije na ogled v našem npravništvu. 147-3-2
Ttron ITiivifoTVQ '	dekoratnik :
IVan iLUniarav Šmihelu pn Rudolfovem
se priporoča slavnemu občinstvu in gg.graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovairja. — Za naročilo zadostuje dopisnica.	132-13-8
Vsi, hi ste shrbni možje in očetje!
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden /rtTOvati za svojo oziroma za prihodiijost svojih otrok? Pott^m piSite „Slov. Straži" v Jjuhljaiii
po knjižico gosp. žnjinika llaasi^ja o ljudskem zavarovanji!^ lii se vsakomur do]toSlje popolnoma zastonj.	152-3-1
Dobro ohranjena kočija
fie ]>o ceni jiroda. — Kdor si jo hoče ogledati, naj se oglasi pri g. Ivann Reitz v Št. Jerneju.	164-2-1
Popolnoma varno naložen denar
Hranilnica in posojilnica za Handiin in oIídiíco
reg. zadruga z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Kandîjî
sprejema hranilne Tloge od rsaccga, če je njen ud ali ne, ter obrestnje po

43: o
;0

5-0-13
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega fiam& iz svojega plačuje.
Za branilce vloge kakor za vBe poBojilaifae obveznosti — jamči poleg rezervnega zaklada in deležev čez 2200 zadniicikoT 1 vecm evojim picnioženjem. Iz tega Be razvidi, da mabkateri denarni zavod nudi tolike varaosti kakor kandijanska bTanilnica.
Parna opekarna
v Zalogu - Breitenou
naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana
zarezana ^ in stavbena opeka
v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročaje se lahko po dopisnici, is-o-io
Oglas.
Sreche v korist „Slovenshi Straži"
prineeó obmejnim Slovencem pomoč, naročnikom v ferečnem slučaju bogastvo. Nihče naj ne zamudi
Ub-3-2
Vec sto hekto dol. vina proda se pri oshrbništvu NemšIiQ vas - Kršlto.
99
NUISOL"
88-10-7
tvrdkc Bergrnacn & Co., Tetichen a/E. je in ostane, slej ko prej, ne-doBefrljiv v presenetljivo naravnem barvanju las in brade, — Dobi le v barvah : blond, riijavo in úmo, k stoklenica 3'50 K v vseh lekarnah, drožcrijata, prodajalnah parfumov in brivnicali.
Priporoma se Vara!
Kdor potrebite železnino, traverze, cement ter zanesljive češke stroje, slamoreznlce, čistilnike (pajkelne), mlatilnice In gepelje, naj se obrne na tvrdko
Butara Anton, Novo mesto, Glavni trg (zraven Božiča). Nizke cene I	Postrežba torna!
—^'fA-—__________a'i^'ji__—
NAZNANILO!
Žrebanja turških srečh dne 1. avgusta 1.1.
pri katerem bo vzdignjen glavni dobitek
Čistih 400.000 zlatih frankov.
Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje za „Slov. Stražo" g. Valentin Ui'haiičič, Ljnb^ana.

r "" ^
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se s 1. julijem preselil iz Skabernetove gostilne v svojo lastno hišo, kjer bom tudi naprej izvrševal gostilničarsko obrt. Potrudil se bom, da bom slav. občinstvu kar najbolje postregel.
Za tujce je na razpolago več lepih sob za prenočišče po prav zmernih cenah.
Za obilen obisk se najuljud-neje priporoča	(lei-a-a)
Ivan Jakše, Rudolfovo
NAZNANILO!
Izdajatelj in založnik Urban Honrat.
Odgovorni ur«dnik Anton Žlo{|ar.
TlBk J. Krajec natl.