Politični ogled.  DRŽAVA SHS. V vprašanju zunanjega posojila je nastal zaiiiniiv preobral. Kakor /.jianot bi pri posojilu radi raziični } rvaki pr.basal*. mastne provizije. bni se oklepajo !o. driiei j l drage banriie skupine ter na vso iudč bvalijo njene pogoje. Blerove bančne skupine se drži ininislor Kumanudi, minister Marinkovič se (j^rcvi za r.' ko drugo in radikalci tudi na svojo roko baracluji) s Irctjimi bankirji in tako bi vsak rad osrečil drživo s ])os()jiloni, sebe pa z lepim zaslužkom. Zdaj se je pa nacnkrat oglasila amerikanska vlada, in njena izjava lahko vse lepe nade posojil in zaslužkov odpihne. Za vsako posojilo najeto v Ameriki, je namreč potreDno dovoljenje amerikanske vlade, ki se pa izda samo ledaj, če prosilec poravna vse stare dolgove v Ameiiki. Naša vlada ima vAmeriki celo kopo dolgov in tako visijo vsa amerikanska posojila v zraku. — Ministri se tajnu posvetujejo o odnošajih proti Italiji, javno pa največ govorijo o pripravah za kraljevo poroko. Sklenili so, da se vsem gostom zniža voznina po železnici in s parniki na četrtino. Menda zato, ker pridejo na gostijo in parado sami veliki reveži — dvorjani, gene rali in drugi velikasi. — Poslanei opozicije priganjajo  vlado, naj že vendar enkrat pomaga Dalmaciji, kjer  vlada strašna beda in ljudje že od lakote umirajo. —  Vlada se izgovarja, pomoč pa odlaga, ker nima «kre ditov« in ker se sploh ne briga za reveže.  BOLGARIJA. N a s i 1 n o in predrzno nastopanje \Vranglovcev je v Bolgariji izzvalo resne nemire prevratnega značaja. V Uolgariji je na vladi zemljoradniška slianka, razne vdekupitalistične in nacijonalno zagrizene stranke ji pa hudo nasprotujejo. Wranglovci so se začeli vmešava ti v notranje polilične razmere ter kovati skupno z opozicijo zarote proti zemljoradniški vladi. Predsednik vladc je odredil razorožitev vseh Wranglovih kadel, — Vvrangel je pa bil tako predrzen, da sc jc obrnil do kialja ler grozil. Ogorčenje med narodom radi predrznosli tc pritepene soldateske je ]>rikipelo do vrhunca in komunisli so začeli sklicevati protestne shode, ki zahlovajo lakojšen izgon Wranglovcev in uvedbo re- ])iiblikanske vladovinc. Wranglovci so se po nekaterib mestih ustavljali, množica jib je za to s silo razgnala. Več gfiifialov in cirugih olicirjev so vrgli čez mejo na Giško. Govorice ,da so zadnji dogodki v Bolgariji poskus kumunisLičncga prevratn, niso resnične, marveč so sc vsi dolavni sloji, torej ludi zcmljoradniki zdražili, da poinclojo lujo predrzuo svojat in pa domačo reakcijo. (iKNOVSKA KONFERENCA. Zborovalci so se razšli, da se zopet sestanejo pri nadaljnih razpravah v Haagu. Dosedanje razprave imajo pref.ej korisli za Evroi>o;ulrdile in uglobile so spoznanjc, da mora biti vojne politike koncc in da se morajo na vsak nann obdržati stiki z Rusijo. — Zmagn tega spoznanja jo pokopala veliko antanto, samo 1'rancija še rožlja z orožjem lcr zastopa slališče oborozenega miru in dclitvr svela na «zmagovalrc« in «premagance.« Naša zborovanja. Dekliški tabor na Svetini pri Celju. Na Binkoštni pondeljek, dne 5. junija se vrši na Svetini pri Celju, (župnija Sv. Rupert nad Laškim) shod Marijinih družb in dekliški tabor za dekleta cele laške in deloma celjske in novoeerkovške dekanije. Spnred: Ob 10. uri svelo opravilo z cerkvenim govorom za Marijine družbe (govori gospod vikar Jurak iz Celja). Po sv. opravilu dekliški labor pred cerkvijo. Govori tajnik Krajnc iz Gelja ter nastopijo i»Jadenke z govori in deklamacijanii. Dekleta! Glejtie, da bo vaš dekliški tabor uspel kar rajsijajneje! Pripravite si govore in dck.:uri tudi lepe pesmi! Katoliški sbod v Nazarju pri Mozirju. Na Trojičko nedeljo, 11. junija se vrši v Nazarju pri Mozirju katoliški shod za gornjegrajsko, šaleško in vransko dekanijo. Ob 9. uri slovesna služba božja s cerkvenim govorom na prostem in v eerkvi. Na to slavnostno zborovanje in manifestaeija za katoliško misel. Savijska in Šaleška dolina! Pokaži ta.dan, kako dragocen ti je zaklad katoliške vere! Povej vsemu svetu, da se hočeš do zadnjega boriti za krščansko vzgojo otrok in mladine. ki ti jo hočejo zastrnpiti! Šmarje pri Jelšah. Dne 28. maja po ranern opravilu se vrši v Šmarjii pri Jelšah na župnijskem dvorišču shod Kmelske zveze za celi šmarski okraj. Govorijo: poslanec Krajnc, urednik «Slovenca« Smotlfj m še en poslanec. Somišljeniki iz vseh župnij šmarskcga okraja, pridile v obilncm številu! Jurklošter. Delavski shod bo na trojičko nedeljo pri Sv. Trojici po sv. opravilu. Govornik pride iz Ljubljane. Iz Koroške. Socijalpatrijoti v Mežiški dolini. Socijalisti žc nad eno leto po svojih shodih kriče in se pridušujc jo. da je vsa Mežiška dolina «rdeča« zato vpijejo n;t vcs glas: «Ven z občinskimi volitvami!« Zato pošiljajo ilolgovezne vloge -v Ljubljano. pobirajo podpise. dregajo po svojih poslancih v Beogradu, naj že pride dan obračuna s klerikalci v obliki občinskih volitev, kn lo bo dan rdeče zmage od Dravograda do Grne. P;t jini vi, gospod urednik povejte, da smo tudi mi «ta <-rni« — ta beseda jim silno ugaja — za občiry>ke volilve in ae samo ta «rdeči«, da gerentstva in sosveti niso po našem okusu. Toda zaenkrat radi izrednih obmcjnih razmer nismo hoteli metati vladi polen pod nogeradi občinskih volitev v Mcžiški dolini. Razupiti smo sir.er mi od Slov. ljudske stranke za prevratne in državi iievarne elcmente, ne grejejo nas, kot socijalpatrijote žarki vladne milosti, a vsikdar smo mi iz Mežiške dolint:, kar nas je pod praporom SLS siorili državne koristi nadrstrankarske, zato smo se, čeprav s tcžkim srccm, zaenkrat ndali v usodo gerentstev. Ali kadar bodo stali mejniki in ne Vvranglovci na meji med Jugoslavijo in Av.strijo, lcdaj bomo pa zaklicali mi in sii cr iz Ijubezni d«> države. «seuaj pa vlada ven z volitvami!« Zaprli so ga. (Dopis iz Gušlaiija). Ruclolf Apšner je eden od najvplivnejših vodilcljev ne samo v soiijaK patrijolski politijki, ampak ima tudi prvo bcsedo v rdečem konzumu, dasi ga pozna c.eli Gušlanj kot nemškutarja najbolj zagrizene vrstc. žandarji so napravili pri Apšnerju hišno preiskavo iu odkrili, da je Apšner zaupnik veleizdajniškega «Miess(alcr-Bund«-a v Olovcu; delal je z denarjem od «H(:iinatsdiensta« propagando za odeepitev Mežiške dolinc od Jugoslavije. tJošiljal zanpna poročila v Celovcc, ter raznašal navodila iz Celovca p<> Mežiški dolini in svoje somišlji-nike prigovarjal za Avstrijo. Eiden se je torej ujel, a drngi krajevni voditelji rdeče barve so do 99 (k!sIoI. istih misli z Apšnerjem ler poželjivo obračajo svoje srce in svoje oči preko meje in jih še bodo obračali. Scveda, tfl bi dišalo tej krajcvno rdcči nemšknlariji, koraandirati v občinah, obnoviti po šolali nemškutarijo, zrcvolurijonirate nerazsodnc ljudske mase za Avstrij« — 1<t prejemati za svoje delo plariio iz Cclovca. Delavslvo še ni spregledalo, ker ne berc! čudimo sc pa nekaterim izmed učiteljev Mežiške dolino, kako j<» moŁ»(H"e, da Sc oni pomagajo rdcčim krajcvnim v<xlilelji'in liščali in porivati njibov politični voz s tako (Ivdmljivo vsebino. O učiteljib se ne more reči. da no vcdo kaj ilrlajd.