Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 191
Recenzije
Toma‘ Boh
Jacques Maritain: ^lovek in dr‘ava. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba,
zbirka Claritas, 2002
271 strani (ISBN 961-6356-94-1), 4.900 SIT
prevod Cirila Toplak, redaktor prevoda Bla‘ Ivanc
Jacques Maritain se s svojim obse‘nim opusom filozofskih del uvr{~a v vrh tomisti~ne filozofije
20. stoletja. V mladih letih se je prete‘no nagibal k socialisti~ni misli, vendar je v kasnej{em
obdobju pre{el k kr{~anski filozofiji in na{el bogastvo odgovorov predvsem v filozofskem izro~ilu
sv. Toma‘a Akvinskega. Na njegovo delo in filozofski razvoj je odlo~ilen pe~at vtisnila njegova
‘ena Raisa, po rodu ruska ‘idinja, s katero sta ‘e v {tudijskih letih sklenila »intelektualno
zavezni{tvo« in s skupnim delom dosegla izjemen uspeh. Po njeni dalj{i bolezni so se skupaj z
njeno sestro Vero leta 1906 odlo~ili za simbolni prestop v kr{~anstvo – za krst. Toda kakor sta
bila pripravljena sprejeti cerkev v njenem misti~nem in svetem ‘ivljenju, tako ju je slej ko prej
odbijala Cerkev v svojem sociolo{kem obrazu (Rebula, 1981: 10). S svojo prirojeno liberalno
usmeritvijo je iskal predvsem intelektualno svobodo in duhovno poglobljenost, ki jo je odkrival
v kr{~anstvu. Naslanjajo~ se na sv. Toma‘a, daje Maritain poudarek analogiji, po kateri svet ni
enoumna, univerzalisti~na enota, pa~ pa je raznolik (analogen). Iz tega izhaja tudi pluralizem
dru‘be in Maritainovo ostro nasprotovanje vsem modernim totalitarizmom, kakor tudi cerkvenemu
klerikalizmu (str. 259).  Spri~o tega dejstva tudi ni te‘ko razumeti njegove odlo~itve, ki je bila
sicer izredno odmevna, ko se je skupaj z drugimi znanimi katoli{kimi kulturniki ob izbruhu
{panske dr‘avljanske vojne odlo~no postavil na stran republike in obsodil Franca. Ravno ta
odlo~itev je pripeljala do usodnega razkola znotraj kroga katoli{kih intelektualcev, ki so se okoli
Maritaina zbirali vse od leta 1922, njihove duhovne vaje, na katerih so razpravljali o tomisti~nih
tekstih, pa so do‘ivljale vedno ve~jo priljubljenost. Po Maritainu se filozofija (metafizika) ukvarja
z zadnjimi vzroki stvari. Ostale znanosti so ji podrejene, kot je bilo to pri Aristotelu, sv. Toma‘u
in Descartesu, kjer so znanosti {e podrejene filozofiji, vendar je ta ‘e lo~il teologijo od filozofije
(str. 258).
Delo ^lovek in dr‘ava je nastalo kot niz predavanj leta 1949 v ZDA, v katerih Maritain
pojasnjuje temelje, ki po njegovem tvorijo demokrati~en dru‘beni red, ki je utemeljen na kr{~anski
dru‘beni dedi{~ini, ki pa je postala sestavni del sodobne demokracije, ~eprav se danes v marsi~em
izgublja (str. 262). V delu avtor razvije idealno teorijo dr‘ave, ki jo postavi v kontekst politi~ne
filozofije. V izvirniku je delo napisano v angle{kem jeziku, avtor pa se zaveda svoje omejenosti
izra‘anja. Zaradi posebnega odnosa, ki ga ima do jezika in njegovega pomena se na ve~ mestih
opravi~uje za grobost in jezikovne nerodnosti. Slovenski prevod knjige se sicer naslanja na angle{ki
izvirnik, vendar se na dolo~enih mestih opira tudi na francosko izdajo.
Delo ^lovek in dr‘ava s tomisti~ne perspektive obravnava tematike, katerih aktualnost se
kljub ~asovni oddaljenosti ne zmanj{uje. Klju~no vodilo Maritainovega dela je pravi~nost in
iskanje resnice. V uvodnem poglavju se posveti kriti~ni opredelitvi pojmov narod, politi~no telo
in dr‘ava. Dotakne se normalnega in sprevr‘enega dru‘benega razvoja. Zanj je dr‘ava v svojem
bistvu samo organ, ki sme uporabljati mo~ in prisilo, in ga sestavljajo strokovnjaki oziroma
specialisti za javni red in blaginjo; je orodje v slu‘bi ~loveka (str. 29). Ob~e dobro politi~ne
dru‘be je kon~ni cilj dr‘ave, ki ima prednost pred neposrednim ciljem dr‘ave. Obravnava sprevr‘eni
in normalni dru‘beni razvoj. Prvi po njegovem mnenju vodi do paternalisti~ne dr‘ave, ki se
pojavi, kadar se dr‘ava zamenjuje za celoto politi~ne dru‘be, in posledi~no prevzame izvr{evanje
nalog in izpolnjevanje dol‘nosti, ki so obi~ajno domena politi~nega telesa in njegovih razli~nih
organov. Normalen razvoj dru‘be je po njegovem razvoj v demokrati~no dru‘bo, katere cilj je
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 191
Black

192 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44
Recenzije
zagotavljanje ob~ega dobrega, vzrok nastanka pa primanjkljaji v dru‘bi, katere osnovne strukture
so pomanjkljive z vidika pravi~nosti (str. 37).
Poglavje o suverenosti je pomembno zaradi mesta, ki ga koncept suverenosti zaseda v razpravah
o nacionalnih dr‘avah. Klju~no vpra{anje, ki se poraja je, kdo je suveren in kdo mu to suverenost
podeljuje. Pronicljivo se loti kritike nauka Jeana Bodina o suverenem vladarju, Hobbsovega
Leviatana (umrljivega boga) in nenazadnje Rousseaujeve suverene dr‘ave ter razkriva zgre{enost
koncepta kot takega.
Avtor se v nadaljevanju spra{uje, kaj je kon~ni cilj politi~nega telesa ali politi~ne dru‘be?
Najprej gre za izbolj{anje pogojev samega ~love{kega ‘ivljenja in zagotovitev skupnega dobrega
ljudski mno‘ici na na~in, da vsaka konkretna oseba, ne le tista v privilegiranem razredu, ampak
kjerkoli v vsem politi~nem telesu, lahko dose‘e tisto mero neodvisnosti, ki je lastna civiliziranemu
‘ivljenju in ki jo enakovredno zagotavljajo gospodarska jamstva dela in lastnine, politi~ne pravice,
dr‘avljanske vrline in kultiviranje duha (str. 73). Pomembno je, da so sredstva in cilji v harmoniji,
saj sredstva predstavljajo pot do cilja in tako reko~ cilj sam v smislu svojega dejanskega
uresni~evanja. Iz tega sledi, da je uporaba resni~no zlih sredstev za dosego resni~no dobrega cilja
popoln nesmisel. Od tu avtor preide na orazumljanje politi~nega ‘ivljenja, ki ga deli na a) tehni~no
in b) moralno orazumljanje politi~nega ‘ivljenja. Kot primer prvega navaja Machiavellijevo
pojmovanje politike, kjer je dobra politika ‘e po definiciji nemoralna in je umetnost prila{~anja
in ohranjanja mo~i z vsemi sredstvi pod pogojem, da je z uporabljenimi sredstvi mogo~e zagotoviti
uspeh. Nasproti temu stoji moralno orazumljanje politi~nega ‘ivljenja, ki pomeni razpoznavanje
bistvenih ~love{kih ciljev v politi~nem ‘ivljenju in najglobljih izvorov ciljev: pravi~nosti, prava
in medsebojnega prijateljstva (str. 78). V nadaljevanju poudari, da je demokracija edini na~in
moralne orazumitve politike. Po njegovem ‘e sama mo~ demokrati~nega politi~nega telesa
predpostavlja pravi~nost, saj se poslu‘uje mo~i ljudi kot mo~i svobodnih ljudi. Mo~ je najmo~nej{a
takrat, ko najvi{je merilo ni mo~, ampak pravi~nost (str. 80), hkrati pa opozarja, da poskus omejiti
demokracijo zgolj na tehnokracijo in pregnati iz nje evangelijski navdih pomeni sku{ati odvzeti
demokraciji njeno ‘ivljenjsko silo (str. 81).
Klju~no polje, na katerem rastejo sodobne demokrati~ne dr‘ave je polje ~lovekovih pravic.
Toda, kako jih definirati? So absolutne in neodtujljive ali pa jih je v imenu ne~esa vi{jega dopustno
omejiti? Kot zanimiv konkreten primer avtor navaja poenotenje stali{~ o Mednarodni deklaraciji
o ~lovekovih pravicah, ki jo je leta 1948 sprejela Generalna skup{~ina OZN. Na prakti~ni ravni
so se predstavniki razli~nih kultur uspeli dogovoriti za cilj, kljub temu, da so do njega pri{li po
razli~nih poteh. Problem pa se pojavi s poskusom njihovega filozofskega osmi{ljanja. Kak{na je
relacija med ~lovekovimi pravicami in naravnim pravom? Avtor ~lovekove pravice osvetli s
pomo~jo ontolo{ke in gnoseolo{ke prvine naravnega prava. Kot temeljno si postavlja tudi vpra{anje
relacije med naravnim in pozitivnim pravom, kot klju~no pa obravnava tudi neodtujljivost
~lovekovih pravic in posest ter uveljavljanje le-teh.
Za Slovenijo izredno aktualno vpra{anje, ki se ga loteva tudi avtor, je relacija med cerkvijo in
dr‘avo. Avtor poudarja, da je zgodovinsko razpolo‘enje sodobne civilizacije (za razliko od
srednjeve{ke) »lai~na« ali »~asna« in ne »sakralna« dru‘ba. V relaciji med Cerkvijo in dr‘avo
veljajo splo{na in nespremenljiva na~ela, katerih veljavnost v zgodovinskem obstoju (poleg
opredelitve splo{nih nespremenljivih na~el) avtor podrobno pojasnjuje. Klju~na na~ela so a)
svoboda Cerkve da u~i, pridiga in ~asti; svoboda evangelija in svoboda bo‘je besede, b) nadrejenost
Cerkve – tj. duhovnega – politi~nemu telesu ali dr‘avi in c) nujno sodelovanje med Cerkvijo in
politi~nim telesom ali dr‘avo (str. 195). V nadaljevanju razpravlja o obliki morebitne prihodnje
kr{~anske demokrati~ne dru‘be, katere politi~no telo bi navdihnil kr{~anski duh; politi~na dru‘ba,
ki bi bila zares po‘ivljajo~e kr{~anska, zaradi duha, ki bi bil njeno gibalo in ki bi oblikoval njeno
obliko vladavine (str. 191).
V zaklju~ku knjige se avtor loteva osvetlitve problema svetovne oblasti. Kot klju~ni oviri za
vzpostavitev trajnega miru vidi absolutno suverenost sodobnih dr‘av in u~inek medsebojne
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 192
Black

Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 193
Recenzije
gospodarske odvisnosti vseh narodov na na{i sedanji iracionalni stopnji politi~nega razvoja, na
kateri nobena svetovna politi~na ureditev ne ustreza snovnemu poenotenju sveta (str. 219).
Zaklju~uje z ugotovitvijo, da prehod v svetovno politi~no dru‘bo predpostavlja voljo do skupnega
‘ivljenja, ki je razvita pri vseh ljudeh, {e posebno pri velikih narodih. Brez tak{nega soglasja bi
bil kakr{enkoli napor v tej smeri neuspe{en in prej povod za nasilje kot za vspostavitev miru.
Delo ^lovek in dr‘ava je prvo delo Jacquesa Maritaina, ki je prevedeno v sloven{~ino, kljub
temu, da je avtor v svetovno filozofsko zakladnico prispeval pomemben dele‘. Maritaina je kot
misleca in ~loveka v kraj{i {tudiji slovenski javnosti leta 1981 predstavil Alojz Rebula. Prevod
knjige ^lovek in dr‘ava bo skupaj z razpravo Alojza Rebule gotovo pomembno prispevalo k
poznavanju Maritaina in njegovega dela v Sloveniji. Njegov druga~en pogled na {tevilne probleme
sodobnosti (od zmotne predstave o posameznih pojmih pa do nove umestitve Cerkve v dru‘bo) je
pomembno obogatil korpus slovenske literature o politi~ni filozofiji.
Literatura:
Alojz Rebula: Jacques Maritain, ~lovek in mislec. Ljubljana: @upnija Marijinega oznanjenja v
Ljubljani, 1981.
Franc Tr~ek
Izokrat, Lisija, Demosten, Ciceron, Evmenij: Antologija anti~nega
govorni{tva. Ljubljana: [tudentska zalo‘ba, zbirka Claritas, 2001
335 strani (ISBN 961-6356-56-9), 6.500 SIT
prevod in dodatno besedilo Matej Hriber{ek, Sonja Capuder, David Movrin, Matja‘
Babi~, Kozma Aha~i~
V antologiji, ki v svojem naslovu izpostavlja vanjo vklju~ene velikane anti~nega govorni{tva,
zvedavi bralec pri~akuje cvetober mojstrov te tako ~islane in pomembne dejavnosti v antiki. Da
je to zelo te‘avna naloga se zaveda tudi urednik antologije Brane Senega~nik, ki ‘e na zavitkih
zbornika v izhodi{~u predstavitve antologije trdi, da je pomen govorni{tva v antiki “te‘ko ustrezno
predstaviti”. Kljub te‘avnosti pa si je urednik zadal nalogo, da na omejenem obsegu predstavi v
antologiji ob ‘anrski razvejanosti in prikazu najpomembnej{ih govornikov anti~nega sveta tudi
histori~no plat razvoja in zatona te za antiko tako zna~ilne dejavnosti. Ambiciozne naloge se je
urednik lotil skupaj s sodelovanjem skupine prevajalcev, ki naj bi tudi skozi “raznolikost prevajal-
skih pristopov” obogatili zbornik.
Pri prikazu  anti~nega govorni{tva so ustvarjalci zbornika izbrali obi~ajno histori~no
predstavitveno strategijo. Tako se zbornik za~ne z Lisijo in nadaljuje z Izokratom, obema prvotno
uspe{nima atenskima logografoma. Nadaljuje se z Demostenom, ki velja za najslovitej{ega
govornika gr{ke retorike. Sledi obdobje rimske retorike, ki je predstavljeno skozi delo Cicerona.
Prikaz pa se zaklju~i z galskim retorjem iz tretjega stoletja Evmenijem, ki ob navedenih {tirih
predhodnikih, velikanih retorike, izstopa kot minorna figura ob izteku obdobja anti~nega
govorni{tva. Vsak od navedenih v antologijo vklju~enih govornikov je najprej predstavljen s
strani prevajalca v razli~no dolgih in uredni{ko neusklajenih orisih njihovega ‘ivljenja in dela.
Temu sledi za govornika stilisti~no zna~ilni izbrani govor. V zadnjem delu zbornika pa Matej
Hriber{ek na {estdesetih straneh posku{a podati sumarni pregled anti~ne retorike, ki  mu sledi
kraj{i izbor bibliografije ter na slabih dvajsetih straneh slovar govorni{kih pojmov. Sestavila sta
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 193
Black