Leto 1893.
619
Državni zakonik
■	I ■
za
dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXV. — Izdan in razposlan dne 30. decembra 1893.
(Obsega štev. 204.)
304.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dné 24. decembra 1893.1.
o vredbi pravnoznanstvenih in državnoznanstvenih študij in teoretičnih državnih preskušenj.
Na podstavi zakona z dnč 20. aprila 1893. 1. (Drž. zak. št. 68.) ukazujem takö-le:
§• I-
Študentje prava morajo, ako hočejo doseči sposobnost za javno službo, svoje pravnoznanslvene in državnoznanstvene študije vravnati po nastopnih določilih ter prebiti tri teoretične državne preskušnje, namreč pravnozgodovinsko, pravosodno in državno-znanstveno preskušnjo.
A. Študije.
§• 2.
Doba študij traja najmanj osem semestrov in to tako, daje pred opravljeno pravnozgodovinsko državno preskušnjo (prvi oddelek študij) dokončati vsaj tri, po opravljeni pravnozgodovinski državni preskušnji (drugi oddelek študij) pa vsaj štiri semestre.
Drugi oddelek študij traja torej :
a)	vsaj pet semestrov za študente, kateri pravno-zgoddvinsko preskušnjo opravijo že po treh semestrih,
b)	vsaj štiri semestre za študente, kateri so pred pravnozgodovinsko preskušnjo dokončali štiri ali pet semestrov.
§■ 3.
Semester je v predpisano dobo študij vraču-njati samö tedaj, kadar se dokaže, da se je poslušalo kolegijev vsaj za 20 ur. Vendar zadostuje poslušati kolegije 1 2 ur :
a)	za četrti semester, ako se ta dokonča pred pravnozgodovinsko državno preskušnjo,
b)	za en semester drugega oddelka študij, ako ta oddelek obsega pet semestrov.
V istem oddelku študij je moči število ur, ka-lerih v kakem semestru manjka, poravnati s prebitkom ur v kakem drugem semestru.
Pravnoznanstvene in državnoznanstvene študije se morejo pričeti ali sè zimskim ali s poletnim semestrom.
(Slovenlsch.)
114
§■ 4.
V prvem oddelku študij, to je pred pravnozgodovinsko preskušnjo (§. 2.), treba je poslušati predavanja o nastopnih predmetih (obligatni kolegiji) vsak teden najmanj toliko' ur, kakor je pristavljeno pri vsakem predmetu:
1.	Rimsko pravo 20 ur, razdeljenih vsaj na dva semestra.
Docentu rimskega prava je dano na voljo, ali hoče združiti historično razlaganje z dogmatičnim ali pa predavati institucije in pandekte ločene, kakor je navada.
Ako se historično razlaganje združi sè sistematičnim, treba je to pri oznanilu kolegija primerno postaviti na videž; poglavja, ki so določena za en semester, treba je v vseh slučajih natančno oznameniti.
2.	Cerkveno pravo sedem ur v enem semestru ali pa razdeljeno v dveh semestrih.
3.	Nemško pravo (zgodovina pravnih virov in javnega prava, zgodovina in sestav zasebnega prava) deset ur, razdeljeno na dva semestra.
4.	Avstrijska državna zgodovina (zgodovina državnega razvoja in javnega prava) pet ur v enem semestru; na vseučiliščih, kjer se pokaže potreba za to, ozirati se bo pri tem predavanju zlasti na razvoj prava v dotičnih ozemljih.
To predavanje je moči poslušati na pravnoznan-stveni in državnoznanstveni, kakor tudi na modro-slovni fakulteti.
5.	Eno predavanje na modroslovni fakulteti iz področja modroslovja, štiri ure v enem semestru.
Določen red, po katerem naj se ta predavanja poslušajo, ni predpisan; vendar naj se nauk pravnih in državnih znanstev prične s predavanjem, kateremu so predmet institucije rimskega prava.
§• 5.
V drugem oddelku študij so obligatna predavanja o nastopnih predmetih v pristavljeni najmanjši izmeri tedenskih ur ter so pogoj za pripustitev k pravosodni in državnoznanstveni državni pre-skušnji:
1.	Avstrijsko zasebno pravo osemnajst ur, razdeljeno na 2 semestra.
2.	Avstrijsko trgovinsko in menično pravo, ali ločeno ali pa v eno predavanje združeno, sedem ur v enem semestru ali pa razdeljeno na dva semestra.
3.	Avstrijsko civilnosodno postopanje dvanajst ur, razdeljeno na dva semestra.
4.	Avstrijsko kazensko pravo in kazenska pravda deset ur, razdeljeno na dva semestra.
5.	Obče in avstrijsko državno pravo pet ur v enem semestru.
6.	Upravoslovje in avstrijsko upravno pravo šest ur v enem semestru.
7.	Nauk o narodnem gospodarstvu in narodnogospodarska politika ali ločeno ali v eno predavanje združeno, deset ur v dveh semestrih.
8.	Finančno znanstvo s posebnim ozirom na avstrijsko finančno zakonarstvo, pet ur v enem semestru.
Določen red, po katerem naj se ta predavanja poslušajo, ni predpisan.
V lem paragrafu oztiamenjeni kolegiji se ne morejo poslušati pred opravljeno pravnozgodovinsko državno preskušnjo takč, da bi se smeli potem vpoštevati.
§. 6.
Poleg tega morajo študentje prava za pripustitev k pravosodni in državnoznanstveni državni pre-skušnji dokazati, da so ali pred opravljeno pravnozgodovinsko državno preskušnjo ali po ti preskušnji poleg predavanja, oznamenjenega v §. 4., ‘št. 5., poslušali nastopna predavanja skozi en semester in v pristavljeni najmanjši izméri tedenskih ur, namreč eno predavanje
a)	na modroslovni fakulteti 3 ure;
b)	o zgodovini (travne filozofije 4 ure;
c)	o splošni primerjajoči in avstrijski statistiki
4 ure.
§. 7.
Poleg obligatnih predavanj, navedenih v §tj. 4., r>. in 6., zagotoviti je na pravnoznanstvenih in državnoznanstvenih fakultetah redovita predavanja o nastopnih predmetih:
1.	0 enciklopediji pravnih in državnih znanstev;
2.	o avstrijskem rudniškem pravu;
3.	o pravu narodov;
4.	o sodni medicini;
5.	o državnem računarstvu;
6.	o avstrijskem ogerskem zakonarstvu s posebnim ozirom na zgodovinski razvoj agrarnih razmer ;
7.	o avstrijskem finančnem pravu.
Nadalje je po mogočnosti skrbeti za to, da se bo predavalo o primerjajočem pravoslovju.
Kar se tiče predavanj o poljskem pravu na vseučilišču krakovskem in levovskem, ohranijo svojo veljavo dosedanja določila.
§■ 8.
Profesorski zbori pravnoznanstvenih in državno-znanstvenih fakultet imajo dolžnost, skrbeti za to, da bodo učna predavanja na polju pravnih in državnih znanstev popolna, ter predavanja vrediti takö, da bo vsak študent, ki na fakulteti prebije čas, predpisan za državnoveljavno dovršitev njegovih študij, imel priložnost, poslušati v najmanjši izmeri predpisanega števila ur vse obligatne stroke, in to praviloma pri profesorjih.
§■ 9.
Ali in v katerem obsegu se smé eden ali več semestrov, prebitih na kaki drugi kakor pravno-znanstveni in državnoznanstveni fakulteti, vračunjati v zakonito trajno dobo študij, to odločuje naučni minister, doprašavši profesorski zbor pravnoznan-stvene in državnoznanstvene fakultete.
§• 10.
V	koliko je na inozemskih visokih šolah pravno-zuanstvenemu in državnoznanstvenemu nauku posvečeno dobo študij vštevati v število semestrov, predpisano v §. 2., ali pa v koliko je posamezna tamkaj poslušana predavanja zmatrati za vštevna, o tem odločuje naučni minister, oziraje se na dotične vravnave študij in na obseg dokazanih poslušanih kolegijev.
Sicer se zastran vštevanja dobe študij, prebite na posameznih vseučiliščih v inozemstvu, pridržujejo še splošna ukazila.
V	vsakem slučaju je treba vsaj en semester pred opravljeno pravnozgodovinsko in vsaj dva semestra po ti preskušnji prebiti na kakem avstrijskem vseučilišču.
B. Državne preskušnje.
§. n.
Pravnozgodovinsko preskušnjo je moči delati najprej v prvih štirih tednih četrtega semestra.
Pravosodna in državnoznanstvena državna pre-skušnja se moreta opraviti po tistem redu, kakor si ga kedö sam izbere, in sicer ena od njih že v poslednjih štirih tednih poslednjega semestra.
V ostalem je pripustitev k teoretičnim državnim preskušnjam odvisna od tega, ali so se izpolnili pogoji, ustanovljeni spredaj glede na trajno dobo študij in gledé na obligatne kolegije.
Določila o pripustitvi k državnim preskušnjam na podstavi zasebnih študij se razveljavljajo.
§. 12.
Predmeti pravnozgodovinske državne preskušnje so:
1.	rimsko pravo ;
2.	cerkveno pravo;
B. nemško pravo (zgodovina pravnih virov in javnega prava, zgodovina in sestav zasebnega prava) ;
4. avstrijska državna zgodovina (zgodovina državnega razvoja in javnega prava).
§• 13.
Predmeti pravosodne državne preskušnje so:
1.	avstrijsko zasebno pvavo;
2.	avstrijsko trgovinsko in menično pravo;
3.	avstrijsko civilnosodno postopanje;
4.	avstrijsko kazensko pravo in kazenska pravda.
§• H.
Predmeti državnoznanstvene državne preskušnje so:
1.	obče in avstrijsko državno pravo;
2.	upravoslovje in avstrijsko upravno pravo;
3.	nauk o narodnem gospodarstvu in narodnogospodarska politika;
4.	finančno znanstvo s posebnim ozirom na avstrijsko finančno zakonarstvo.
§ 15-
Za vršitev teoretičnih državnih preskušenj, katere morajo polagati študentje prava, postavlja naučni
minister na vsakem sedežu kakega vseučilišča posebne preskuševalne komisije.
§• 16.
Vsaka komisija sestoji iz enega predsednika, enega ali po okolnostih tudi več predsednikovih namestnikov (podpredsednikov) in pa iz potrebnega števila preskuševalnih komisarjev.
Iz teh sestavlja predsednik po svojem pre-vdarku komisije za vsako preskuševanje (posebne komisije). Pri vsaki izmed treh teoretičnih državnih preskušenj morajo biti te komisije iz predsednika in treh komisarjev.
Pri pravnozgodovinski državni preskušnji je predmete (§. 12.) porazdeliti med tri preskuševalne komisarje takö, da bo iz rimskega prava izpraševal vsakakor en izpraševalec in zatorej eden od ostalih dveh izpraševalcev prevzame dva predmeta.
§. 17.
Vsi redni in izredni profesorji pravnoznanstve-nih in državnoznanstvenih fakultet so po svojem učnem uradu preskuševalni komisarji za svojo imensko stroko pri dotični dvžavni preskuševalni komisiji. Vendar se morejo imenovati za izpraševalce tudi iz drugih strok in za druge komisije.
Poleg teh naj naučni minister po meri potrebščine imenuje tudi druge strokovnjake za preskuševalne komisarje.
§. 1«.
Predsednik preskuševalne komisije se smé pre. skuševanja vdeleževati s posameznimi prašanji. Pri pravosodni in državnoznanstveni državni preskušnji smé poslovati tudi kot izpraševalec za kako določeno stroko preskušnje.
Ako je predsednik zadržan, zastopa ga podpredsednik, ali če bi za komisijo ne bil imenovan nikak podpredsednik ali če bi tudi ta bil zadržan, zastopa predsednika profesor, kateri je po služabnih letih najstarejši 1er pripada komisiji kol ud.
§• 19.
Za opravljanje pravnozgodovinske državne preskušnje so vsako leto določeni trije rokovi, in sicer na početku in koncu letnega semestra in pa na početku zimskega semestra.
Pravosodne in državnoznanstvene državne preskušnje se opravljajo vse leto, izvzemši glavne in postranske počitnice.
§. 20.
Pravnozgodovinsko državno preskušnjo je moči opraviti samo pred komisijo na sedežu vseučilišča, na katerem je bil kandidat ob času preskušnje vpisan (ali v slučaju, da bi bil študije prekinil, na katerem je bil naposled vpisan).
To isto velja tudi o pravosodni in državnoznanstveni državni preskušnji, ako se ta opravlja v teku poslednjega semestra (§. 11.). Po dokončanih študijah si smé kandidat izbrati tisto presku-ševalno komisijo, ki mu je po volji.
Kedor je bil pri preskušnji zavrnjen, mora preskušnjo ponavljati pred komisijo, katera ga je zavrnila.
Dovoljevati izjeme od spredaj stoječih določil, pridržuje se naučnemu ministru.
§• 21.
Kandidat se k teoretičnim državnim preskuš-njam zglašuje s prošnjo, kateri je priložiti potrebne priloge in katero je predajati za pravnozgodovinsko državno preskušnjo dekanu, za ostali dvé državni preskušnji pak naravnost predsedniku dotične preskuševalne komisije.
Prošnji je priložiti:
a)	za pravnozgodovinsko državno preskušnjo spričevalo zrelosti, imatrikulacijski list in knjigo zglasilnico,
b)	za drugo in tretjo državno preskušnjo pa, bodi si pravosodna ali državnoznanstvena, poleg tega še spričevalo, da se je z dobrim uspehom opravila pravnozgodovinska preskušnja.
§. 22.
Za pravnozgodovinsko državno preskušnjo se je za rok v početku semestra zglašati do konca poprejšnjega semestra, za roka na koncu semestra pa najkesneje 30 dni pred koncem.
§. 23.
Zglasitev za obé ostali preskušnji ni navezana na kak določen rok. Dneve preskušnje določuje pri teh predsednik od slučaja do slučaja.
Predsednik pak se pri tem mora v obče držati reda, po katerem so se kandidatje zglasili pri njem za preskušnjo. Pri istem preskuševanju ni moči vzeti v preskušnjo več kandidatov kakor samo tri.
§• 24.
Vsak kandidat mora priti k preskušnji tistega dné, ki je zanj določen. Ako iz katerega koli razloga ne pride, preti mu pri pravnozgodovinski preskušnji, da v istem roku ne bo več k preskušnji pri-puščen, pri obeh ostalih državnih preskušnjah pak, da še le potem zopet pride na vrsto, ko se izprašajo vsi ostali kandidatje.
§. 25.
Preskušnje se opravljajo ustno in javno; preskuševalna komisija se posvetuje in glasuje o uspehu preskušnje v nejavni seji.
Komisija sklepa z absolutno večino; predsednik glasuje prav tako kakor ostali udje komisije.
Ako se pokaže enoliko glasov, šteti je, da se je sprejelo tisto mnenje, ki je kandidatu manj ugodno.
§. 26.
Preskuševalna komisija naj sklepa najprej o tem, ali je kandidat ustregel predpisanim zahtevkom ali ni ustregel.
Glasovanje o tem, ali naj kandidat dobi „odliko“ iz enega predmeta, iz več ali vseh predmetov preskušnje, smé se pričeti samö tedaj, kadar se je kandidat potrdil enoglasno.
V §§. 12. do 14. pod posameznimi številkami navedene predmete je zastran reda „z odliko“ šteti za en predmet.
Ako se kandidat zavrne, glasovati je o roku, pred katerim se kandidat ne smé pripustiti k ponavljanju preskušnje.
Proti izreku preskuševalne komisije ni dovoljena hiti pritožba, niti kak drug pravni lek.
§. 27.
Zastran ponavljanja preskušnje veljajo ta-le določila:
a) pri pravnozgodovinski preskušnji se kandidatje
zavračajo na dva semestra. Zavrnjenec mora
poslušati predavanja o predmetih preskušnje v najmanjši izméri desetih ur na teden;
b) pri pravosodni in državnoznanstveni državni preskušnji se kandidatje zavračajo najmanj na šest mesecev in največ na eno leto.
Prevdarku preskuševalne komisije se prepušča, da kandidatu ukaže, zopet poslušati predavanja.
Dokler kandidat preskušnje ne ponovi z dobrim uspehom, ne smé se pripustiti, da bi delal kako drugo državno preskušnjo.
§• 28.
Posledek glasovanja se vpiše v zapisnik in pa v knjigo zglasilnico kandidatovo, potem se javno razglasi in spričevalo se kandidatu vroči takoj.
§• 29.
Vsako zavrnitev kakega kandidata je s povedjo, kedaj smé preskušnjo ponavljati, taköj naznaniti dekanatu pravnoznanstvene in državnoznan-stvene fakultete, na kateri kandidat po spričevalu njegove knjige zglasilnice ali absolutorija študira ali je študiral naposled; zavrnitev je zaznamovati v katalogih in, ako bi se morda kesneje izdal kak drugopis knjige zglasilnice, vpisati je poročilo o ti zavrnitvi v drugopis. ^
Dekanati pravnoznanstvenih in državnoznan-stvenih fakultet so dolžni, skrbno paziti na to, da se ti zaznamki prepišejo v drugopise (duplikate) zglasilnih knjižic.
§• 30.
Ako zavrnjen kandidat po zvijači dobf pripustilo k ponovitvi preskušnje pred določenim časom ali pa pri kaki drugi kakor pri pristojni komisiji, neveljavna je ne samö preskušnja, katero je morda opravil z dobrim uspehom, ampak moči ga je, ne gledé na ostale posledke, ki ga morda zadenejo po občih kazenskih zakonih, tudi za nekaj časa ali pa za vselej izključiti od vseh pravnoznanstvenih in državnoznanstvenih fakultet, če bi še bil v akademičnih študijah.
§■ 31.
Natančnejša določila, kako je vršiti državne preskušnje in kakö naj uradujejo državne preskuševalne komisije, izdadö se v posebnem navodilu.
(Slovenisch.)
115
§• 32.
Ta ukaz stopi v moč sè šolskim letom
1894./9Ö.
S tém časom izgubé svojo veljavnost, kolikor se ne zlagajo z določili tega ukaza, določila mini-sterskega razpisa z dné 2. oktobra 1855. 1. (Drž. zak. št. 172.), izdana na podstavi Najvišega sklepa z dné 29. septembra 1855. 1. o vredbi pravnoznan-stvenih in državnoznanstvenih študij, in pa določila predpisov, izdanih v njih pojasnilo in izvršilo.
§• 33.
Študentje, kateri so v času, oznamenjenem v §. 32., dokončali vsâj dva, po dosedanjih pred-
pisih vštevna semestra, smejo se k pravnozgodovinski državni preskušnji pripustiti tudi tedaj, če so ustregli pogojem, veljavnim po dosedanjih določilih. Za nje odpade preskušnja iz avstrijske državne zgodovine.
Prav tako se morejo po dosedanjih predpisih k pravosodni in državnoznanstveni državni pre-skušnji pripustiti tisti študentje, kateri konci šolskega leta 1893./94. dokažejo vsaj dva po uspešno opravljeni pravnozgodovinski državni preskušnji dokončana semestra.
Madejski s. r.