LETO 11. LJUBLJANA, 2. FEBRUARJA 1924. ŠTEV. S. ®*M5ffi!iHSSES3!S5F^^vriiK I.J& JS&SSKSanSS&SZ- :i VlAgOČNlNA ZA JVGOSLA-VlIO ČETRTLETNO DIN §5* CELOLETNO DIN 60/ZA INOZEMSTVO 1E DODATI POŠTNINO/OGLA$8 PO CENIKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO DIN 15©' m VBEDNI^TVO IN VPRAVA* V VČITELUK! TISKARNI/ 'ROKOPISI'SE* NE-VPADAJO/ANONIMNI'OO-PlSS SE NE PRIOBČV-1E*JO/P©|tNINA PLA-VCANA*V* GOTOVINI P©p©lnl@n^ le! Pet let je minulo, odkav je ves naš narod, svoboden in ujedinjen, prvič vsrkal v svoje stisnjene grudi svobodni zrak. Kdo se ne spot minja radosti in prekipevajočega veselja prvih svobodnih dni? Sprva pritajeno, toda vse jačje in jačje, se je razlila očarujoča beseda širom naše krasne domovine. Svoboda! Od Soče do V ar d ara, od Marii bora do Bit olja — en sam vzklik opojnega veselja. — Ah, naivneži, veselili smo se predragocenega daru, ki nam ga je usoda tako ceno poklonila, veselili smo se kakor otroci tega daru, ki ga poprej nismo poznali, ki smo ga gledali le v nedosegljivi daljavi kot svoj ideal. V tem svojem veselju pa nismo opazili grozeče nevar> nosti, nismo videli grabežljivih rok, ki so se stegale, da nas zopet spravijo v suženjske okove. In prišel je kleti sovrag z juga, prišel je z belo zastavo in oljkovo vejo, neizprosno udaril v naš veselja razdragan narod, ostro potegnil svojo mejo in odrezal najboljši del našega naroda. Sciavi siete. — Kaj je vse ta naš bedni zasužnjeni narod od tedaj prestal! Kdo popiše, kdo pove vse njegovo neznosno trpljenje! Preganjan, tepen, poniževan, zasmehovan, zaničevan, trpinčen do skrajnosti, je moral okusiti vse neznosno trpljenje sužnja. Požgana so njegova nacijonalna svetišča, oropali so ga dušnih pastirjev, izgnali so njegove učitelje, odstavili mu sodnike in njegovo pesem in besedo označili kot zločin. Ogrožen pod svojim lastnim krovom na rodni grudi nima miru niti po dnevi niti po noči. Pribili so ga na križ nam v posmeh. Koliko obupnih, bolesti polnih vzdihov je prihajalo s tega križa trpljenja do nas, koliko iskrenih prošenj smo slišali šepetati! Kako nas je rotil veliki mučenik naš na slogo, toda vse zaman! Vse to neznosno trpljenje je prenašal naš zasužnjeni narod z ne* omajano nado v končno odrešenje. Ta nada mu je bila čvrsta uteha v njegovi težki preskušnji. Toda prišli so za njega dnevi velikih raze očaranj. Rappallo, — Santa Mar gheritt a. — In še vedno je tlela iskrica upanja v križanem našem narodu. Sedaj pa je sklonil glavo na izmučene prsi in bolesten vzdih se je izvil iz njegovega stis* njenega grla — »D o p ol n j e n o je«. Prodan od lastnih bratov, prodan na milost in nemilost kletemu sovražniku je ostal naš zasužnjeni narod razpet na križu trpljenja. Oj sramote nad nas! Prodan od lastnih bratov, da sami tako nemoteno vživajo zlato svobodo, je postal žrtev tujega nasilja. Pod njegovo kalvarijo pa se vesele in gostijo tisti, ki so mu podpisali obsodbo, tisti, ki so ga sramotno prodali. Ali pozna zgodovina sramot ne j še dejanje? Pet dolgih let je minulo, odkar je ta naš borni trpinčeni narod vzhičen vzklikal zlati svobodi. Oj vi farizeji, ki sedaj sklicujete pro* testna zborovanja, ali ste se poprej vprašali, kaj ste storili tekom teh dolgih petih let za svoje zasužnjene brate, da jim olajšate trpljenje in pripravite odrešenje? Ali ste mar šli med svobodne, da jih ob vsaki priliki in povsod opominjate na sveto dolžnost, ki jo imajo do svojih trpinčenih bratov? Ali ste šli v mesta, vasi in sela, od brata do brata, da organizirate svobodne v mogočno falango, ki naj bi prinesla od* rešen je zasužnjenim? Sram vas obliva, niste tega storili, kajti da ste narod pripravili, vstal bi enodušno in ne bi dopustil, da njegov pred* stavnik podpiše za njega tako sramoten sklep. Vstal bi narod in tudi s silo preprečil svojo sramoto. Kaj pa ste delali vi voditelji farizeji, ki si danes lastite edino pravico protesta? O da, šli ste med narod, da mu vzburkate partijske strasti, da nahujskate brata na brata. Šli ste v slepem pohlepu za gu* 1f ,roJ?llce in zat}esli ste razdor celo med zasužnjene, da jih tem vnm h?JnČ!t?„ ZntiNi VBT bJla Sveia boIeči"a ^Pečega brata, ni vam bila sveta niti lastna svoboda, vse vam je zamettlila strast narti* tanskega pohlepa. Sedaj pa mečete narodu svojemu pesek v oči Mar mislite, da se svoboda pridobiva z resolucijami in protesti? Vi in samo vi ste krivi strašne nesreče, ki je zadela naše primorske brate. Pr okle ti vi izda j i c e lastnega rodu! Ti pa, križani narod naš mučeniški, vzdigni glavo in poglej na svobodno našo domovino. Tu je zavel nov veter čistega nacionalizma ki bo iz tvojih bolečin črpal svojo moč. Z odjekom tvojega trpljenja bomo šli, mi apostoli njegovi, od mesta do mesta, od' sela do sela, pokazivali bomo na tvojo Golgato povsod in ob vsaki priliki, vzgojili bomo nov rod, trd in neizprosen, vcepili mu bodemo duha kraljeviča Marka, združili ga bodemo v mogočno celoto in prihiteli bodemo k tebi, da te snamemo s križa tvojega trpljenja in ti izlečimo z bratsko ljubeznijo težke rane. Hiteli bodemo, da ne bo prepozno, da ti še vdahnemo novo življenje. Ne poznamo mi pisanih pogodb, ki jih nismo sami podpisali. S krvjo bomo podpisali novo pogodbo — 1 v o j e svobode. Orjunaši! Maš cilj je edinstvena isi nedeljiva, mečna in enotna JUGOSLAVIJA, napredna v gospodarskem In kulturnem o^srn, v soeijalnem in plemenskem popolnoma enakopravna in ki bo združevala vse, tudi dosedaj še neosvo-bojene, Jugoslovene. V tem geslu Vam kliče povodom svoje druge glavne skupščine s Krepko naprej OBL. ODBOR ZA SLOVENIJO. Orjuna rtsprejl K II. skupščini oblastnega odbora Slovenijo. Ustanovljena od poedinih idealistov, naraščujoča navzlic oviram od strani političnih strank in osebnosti, pristopa Orjuna danes k svoji drugi redni skupščini. Ni slučaj, da se ta zbor delegatov vseh mestnih organizacij jugoslovanskih nacijonalistov v Sloveniji vrši ravno v Celju. Danes pred letom se je dogodilo, da je na ukaz in posredovanje g. Ivana Hribarja, »kraljevega namestnika«, kakor se je on rad neopravičeno nazival, nastopilo proti jugoslovanski nacijo-nalni javnosti državno orožništvo zato, ker je imela pogum protestirati proti temu, da uživajo v svobodni kraljevini Jugoslaviji predpravice Nemci, oni Nemci, ki so nas stoletja in stoletja uničevali. V varstvo ljudi, ki so ob začetku svetovne vojne trumoma gonili naše ljudi v ječe in internacijska taborišča, so bile pred nemškim domom postavljene strojnice. One iste strojnice, ki so na Solunu odločevale usodo svetovne vojne, naperjene so bile proti onim, ki so jim priborili položaje, in to na ukaz človeka, ki je za ceno svoje osebne častihlepnosti pozabil svojo preteklost Zgodovinski dogodki se ponavljajo! Kjer so nas tolkli pred leti »kolbni« avstrijskih orožnikov, suvali so nas lani »kundaki« SHS žan-darjev. Ali zgodovina se tudi spreminja! Leto dni za tem se bo vila po celjskih ulicah povorka, predvodena s praporji, ki niso bili posvečeni za slavnosti in parade, temveč za boj. Orjuna — lani preganjana — bo letos na istem mestu slavila svojo zmago, polagala bo obračun svojega dela v prošlem letu. In kot v posmeh sedanjim razmeram, ki so v krvavem roganju vsem poklanim srbskim materam in dojenikom dovedle do sodelovanja v jugoslovanski vladi njih morilce, bo odmeval po celjskih ulicah klic: »Svobode hočemo! Svobode sebi in svojim bratom!« Na naših zastavah vise črni žalni trakovi z napisi mest, ki jih je lastna domovina zatajila in prodala. Toda tudi ta žalost ne bo rodila v naših srcih malodušja, ker dobro vemo, kje je vzrok onemu zlu, ki je zastopnikom naše države potisnilo peio sramote v roke v Rapallu in dobro tudi občutimo, za kako ceno je padla Reka v plen Italiji. Niso bile temu krive politične razmere, niti diplomatični zapletijaji in tudi svetovna zgodovina ni zahtevala od nas teh žrtev. Kriv je temu narod sam, ki ob uri, ko mu je iz temnih oblakov vojnih grozot zablestel žarek svobode, ni našel načina in sredstev, da bi se otresel svojih lažnjivih prerokov in požrešnih farizejev in je prepustil vlado države ljudem, ki siti avstrijsko-ogrske pečenke, niso mogli prebaviti črnega hleba mlade, osvobojene Jugoslavije. # Da razčisti te razmere in popravi, kar je bilo zamujenega, zato se je osnovala — organizacija jugoslovanskih nacijonalistov. Po dveletnem notranjem konsolidiranju, po iskanju načina in tak- tike uveljavljanja svojega čistega nacionalističnega hotenja, ustvarila si je na prvem kongresu jasen program. Ne idejni program, temveč program dela! Ideja jugoslovanskega nacionalizma je živela v nas že zdavnaj pred vojno. A taktičnemu programu našega delovanja so pokazali smer ljudje, ki od prevrata dalje že šesto leto izkoriščajo mlado državo za polnjenje svojih nikdar sitih bisag. Predno pristopimo mi k zadnjemu poglavju našega dela, k nasiini osvoboditvi bratov, trpečih v rob-stvu, moramo razčistiti razmere doma. Ker vsa nezadovoljnost naroda in po pretežni večini tudi državi škodljiv defetizem se poraja edino pod uplivom slabe uprave in korupcije. Ljudje, ki so hrepeneli po uje-dinjenju, ga danes preklinjajo, ker ne znajo ločiti dejanj posameznikov od interesov države. In dostikrat jim je to tudi otežkočeno. Noben akt, pa tudi če je najvažnejše dr-žavno-politične vsebine, se ne rešuje pri nas v znamenju ocene potreb države in naroda, temveč edino pod vplivom partizanskih interesov. Pod pritiskom teh obupnih razmer se uničujejo tudi najboljše delavne moči naroda, ki se izčrpavajo v naravnost blaznem strankarskem boju in mesto, da bi gradile, podirajo. I11 kjer bi se moralo širiti in uveljavljati gibanje ustvarjanja 111 zbliževanja, uveljavlja se vedno bolj proces razkrajanja. Temu pogubonosnemu delovanju in nedelovanju more napraviti konec edino pokret, ki prost teženj po trenutni premoči, uveljavlja edino in dosledno le interese naroda, brez ozira na osebe in poedine skupine. In dostikrat tudi brez ozira na — želje naroda! Ker narod, zapeljan in varan od demagogov, ne želi vedno onega — kar je njemu v korist. Jugoslovanski nacionalistični pokret je po svojem programu in dosedanjem delu zmožen, preokreniti tok razvoja naše države. On to more in mora, ne sme se pa plašiti pri tem niti žrtev, niti zbirati metod. Kakor so po vesteh srbske pesmi vzklile iz krvi kosovskih junakov lepe cvetke, tako morajo tudi naše krvave žrtve roditi cvetje popolne svobode in sreče. Brez trpljenja ni sreče! In brez krvi in ran ni svobode! Zato kličemo našiin vrlim Orju-nam, ki se zbirajo danes v Celju na svojo skupščino, kjer bodo določevale program svojemu delu za bodoče leto: »Naprej, brez ozira na levo hi na dessio za cilje, ki nam jih narekuje srce in ljubezen do domovine.« Ce smo znali krvaveti za svobodo, bomo se bili tudi za red v državi. V to ime bratje t »Pomozi bog!« Za resnico in javno moralo! Sobotna manifestacija, ki je pre* cej razburila javnost, je doživela fijasko in se je končala z neuspe* hom na celi črti. ^ Doletela jo je usoda, kakršno bi bila zaslužila že marsikaka izmed prejšnjih mani* festacij. Manifestacija, sklicana brez pra* ve potrebe, brez priprav in brez reklame, ki je pri takih prilikah brezpogojno potrebna, je dokazala, da se je firma hipnega nadstran* karskega ujedinjenja ad hoc preži* vela in ne vleče več. Prireditev sama je bila abso* lutno nepotrebna na sam predvečer dneva, ko se je splošno pričakovalo podpis rimskega dogovora in ko sta naša dva pooblaščenca dopoto* vala v Rim samo z namenom, da postavita svoja podpisa pod per* fektno pogodbo. Naj bi manifesta« cija uspela še tako sijajno, bi po* menila samo udarec v vodo, zvo* nenje po toči, reklamacijo in pro* test človeka, ki je imel pet let časa, da. protestira in reklamira, ki pa se svoje pravice posluži šele tedaj, ko je rok iztekel. Kot medstrankarska prireditev je imela manifestacija tisto šablon* sko lice, ki jo imajo vse naše po* dobne protestne skupščine od sep* temberskih dogodkov 1. 1908 dalje, ko so se klerikalci izjavili solidarne z ostalimi slovenskimi strankami, čez teden dni pa stopili v koalicijo z Nemci v deželnem zboru. Od te* daj so prišle v navado podobne manifestacije, ki dvigujejo za tre* nutek velik plamen, ne ostavljajo pa nikakc žrjavice in stranke na* vadno še isti dan krenejo spet na svoje izvožene kolovoze. Vsaka kooperacija s klerikalci, ki so kot stranka popolnoma anaci* jonalni — posameznikom ne odre* kamo nacijonalnega čuta — in vsa* ka priredba z njimi ima baš vsled te njihove anacijonalnosti samo efemeren pomen in ostavlja pri mislečem človeku dojem in obču* tek hinavstva in licemerstva pri na* stopu govornika klerikalne stranke. Pokazalo se je tudi, da je ob* činstvo, ki se zanima za javna vprašanja, sito besednih protestov, praznih, sicer leporečnih fraz, ako takim protestnim zborovanjem ne sledi delovanje v smislu sprejetih resolucij. Iz številnih protestov, ki jih je občinstvo že poslalo iz Uni* onovc dvorane, se ni rodilo pozi* tivnega hiti za spoznanje. Klerikalni govornik (gg. Smodej ali dr. Arnejc, ki sta bolj nacijo* nalna kot drugi pristaši SLS) od* pravi svoj program, govori lep go* vor, stranka sama pa nadaljuje svojo sabotažno politiko in »Slo* venec« ruje naprej proti jugoslo* vanstvu in psuje narod, državo, Srbe, ustavo, Vidov dan in sveto* savsko proslavo na svoj vajeni način. Iz Jtega ozira mi nacijonalisti odrekamo legitimacijo g. Smodeju, da govori na shodih za narodno korist, on, urednik lista, ki je pred par meseci v seriji člankov zmetal toliko blata na Srbe, na državo, na narod, pa ujedinjenje in na Beo* grad, kolikor ga niso bili nametali graški nemško*šovinistični listi na Srbe tedaj, ko je bilo psovanje Sr* bov čin avstrijskega patrijotizma. Razumemo kritiko, dopuščamo strogo, zelo strogo kritiko, ne 'do* puščamo pa psovanja in natolce* vanja. Ako bo hotela v bodoče kleri* kalna stranka nastopati za narodne zahteve v koaliciji z drugimi stran* kami, si bo morala sebi in svojemu govorniku šele poiskati legitima* cije, da to stori, kajti besedi ne ra* bimo, zlasti ako so jim dejanja dia* metralno nasprotna. Iz poteka manifestacije same iz* haja naše uverenje, da se ni zgo* dila niti najmanjša škoda, da se ni prireditev završila po običajni ša* bloni podobnih hipnih slogaških prireditev. Ugotavljamo, da g. Smodej kot govornik ni govoril o Jugoslovenih v zasedenem ozemlju, ampak jih je, zvest ideologiji svoje stranke, lepo delil v Hrvate in Slovence. Najprimitivnejša uvidevnost bi mu morala narekovati besede edinstva, kadar govori z odra z namenom, da ga čuje inozemstvo. Tako pa je naslikal jadransko vprašanje kot zadevo Slovencev in Hrvatov, ki Srbom ni pri srcu in ki ga srbsko* plemenska vlada rešuje po svojem ukusu brez Slovencev in Hrvatov. V ostalem je govornik izpustil svoj narodno*navduševalni govor prav isti dan, ko je njegov list priobčil nedostojen napad na ljubljansko svetosavsko proslavo in nekaj dni po tem, ko se je dr. Korošec zopet lovil za Radičem, za tistim Radi* čem, ki je povzročil, da so naše šanse v jadranskem vprašanju ra* pidno padale in da smo bili slednjič prisiljeni skleniti z Italijo porav* navo za vsako ceno. Ta očividna hipokrizija ni v sta* nu nikomur več nasuti peska v oči in g. Smodej se ima zahvaliti samo okoliščini, da so Orjunaši prišli na shod šele po njegovem govoru, da je mogel briljirati s svojimi krilati* earni pri pičloštevilni klaki svojih pristašev. Kot drugi govornik je nastopil g. dr. Ravnihar* običajni govornik, ki se mu cedi med iz ust in ki zna lepo govoriti, ne vname pa nikogar. <1 II 1 1 1 | s bji lujssM ‘vNvnenn }IAOJLVNU38 ‘O mmo&m VHsrojmNon j Dremotno je začel na dolgo in na široko razpredati zgodovino Reke kot corpus separatum, omenil mad* žarsko potvorbo in citiral številke uvoza in izvoza preko reške luke, stvari, ki so vsakomur že davno znane in številke, ki si jih vsakdo pogleda in izpiše iz dotične stati* stike. Med tem uvodom je prišlo do medklicev z vseh strani, kajti zb o* rovalcem sc ni zdelo umestno, da govori proti Fašiču, Ninčiču in ra* dikalom baš tisti, ki komaj čaka, kdaj bo uskočil v radikalni tabor, pa naj jc ta človek stokrat pred« sednik naših prvih obrambnih dru« štev. To je vprašanje inkompati* bilflbsti, ki je g. dr. Ravnihar noče in noče razumeti. Medklici: Vi pak= tirate s Pašičem, Pašič pa z Rimom! Licemerstvo! Pesek v oči! in drugi, dovoljno svcdcčijo, zakaj so po* slušalci z gnevom sprejemali izva* jarija dr. Ravniharja. Ako je dr. Ravnihar doživel fijasko, naj to pri* piše svoji gorostasni neuvidevnosti v vprašanju inkompatibilnosti. Pritajeno razburjenost in neza* dovoljstvo poslušalcev je razpihal predsednik g. dr. Senekovič z re* toričnim vprašanjem, ki je bilo vse prej ko umestno v danem položaju. »Ali hoče občinstvo poslušati go* vornika ali ne«, je vprašal stari go* spod, nakar je dobil točen, gromo* vit in skoro vsesplošen odgovor iz dvorane: »Ne, nočemo ga, dol z go* vernikom!« S tem vprašanjem in odgovo* rom sta govornik in predsednik iz* gubila avtoriteto in inicijativa je prešla na občinstvo (ne samo na naše članel), ki je zahtevalo, da go* vori naš predsednik inž. Kranjec. Dasi se je branil, se je končno udal splošni zahtevi in izpregovoril par besedi. Poudarjal je, da so partij* ske borbe krive, da moramo skle* pati sporazum za vsako ceno; ugo* tovil je, da je sedaj vsak protest proti pogodbi, ki je že določena v vseh podrobnostih in se že podpi* suje, brezuspešen in da se nam je zanesti edino še na svojo pest, ki bo poravnala krivično pogodbo. »V narodnem delu, nesebičnem in po* žrtvovalnem, je spas naše Primor* ske, bodimo pripravljeni, da pla* nemo s krepko pestjo na sovraž* nika, kadar se pojavi naš jugoslo* venski Mussolini! Zdravo, bratje!« , S temi besedami je končal, nakar je ' dr. Oblak prečital resolucijo, ki je bila sprejeta in se je shod v redu zaključil. To je objektivna resnica, ki jo lahko potrdijo vsi udeleženci shoda. Naj prihajajo in dežujejo očitki sedaj s katerekoli strani, mi ligo-tavljamo, da naš predsednik ni rušil shoda, ker je nastopil na za* btevo pretežne večine poslušalcev, ugotavljamo pa tudi, da si ni do* volil niti najmanjšega afronta proti dr. Ravniharju, ki mu je vzelo be* sedo poslušalstvo na dopusten in legalen način. Shod s tako kurijoznimi prota* gonisti se ni mogel končati drugače kot s fijaskom, vse je sito fraz in sodelovanja klerikalcev na shodi l, kadar gre za afirmacijo narodnih pravic. Naš položaj postaja vsak dan slabši, kolikor bolj napreduje no* tranji razkroj. Od Wilsonove črte do Rapalla, Ste. Margherite in do Rima smo izgubljali šanse, zastop* niki strank, ki so zakrivile razkroj, pa naj še nadalje pitajo občinstvo , s frazami! To naj se neha in zače* tek temu koncu je storjen. Nastop našega predsednika na tej prireditvi izrabljajo izvestne stranke, da nas oblatijo kot poma* gače demokratske stranke, neka* teri dobromisleči, ne poznavajoč dejstev, obsojajo nastop našega predsednika, morda kdo cclo zlo* rablja ta incident v svoje strankar* ske svrhe, zato smo natočili našim i čitateljem čistega vina, da vedo pravilno oceniti vrednost te pone* srečene manifestacije in da dobe objektivni pogled na potek celega zborovanja. Poročilo je pisal očividec, ki mu oblastni odbor zaupa popolnoma, da pa se v bodoče odstrani tudi vsak videz, da Orjuna kot nad* strankarska organizacija deluje v prid katerikoli stranki, je Oblastni odbor v svoji redni seji z dne 29. t. m. iznesel sklep, ki je objavljen pod »službenimi objavami« in ki si ga naj vsak član, zlasti pa odbor* niki in odgovorni činitelji naših društev pazno prečitajo in se rav* najo po njem. HEDŽET & KORITNIK manufakturna veletrgovina LJUBLJANA Kratkovidnost Ni nam bila simpatična borba izvestne stranke proti Jadranski banki, ker smo videli v tej borbi samo konkurenčno borbo za ko* risti ene ali druge skupine. Tega boja tudi nismo mogli odo* bravati niti po ugotovitvi, da ga je banka sama izzvala in vrgla roka* vico politični stranki. Ogorčevalo nas je ravno dejstvo, da se dve skupini, zastopnici kolikortoliko domačega kapitala ali vsaj kapitala, ki služi našemu narodnemu gospo* darstvu, bijeta na življenje in smrt, mesto, da bi napovedali boj pene* trači ji tujega kapitala, ki postaja vsak dan občutnejša. Licemerstvo je, očitati zavodu, da prodaja svojo industrijo Nemcem, ako so baš tisti, ki to očitajo, krivi, da je zavod prisiljen likvidirati nekaj svojih in* dustrij. Kljub vsemu se ne more zahtevati od Jadranske banke, da bi prodajala svoje industrije, ki jih je prisiljena likvidirati zaradi na* padov druge skupine, ravno tej sovražni skupini. Gorostasna zaslepljenost naših gospodarskih krogov tiči ravno v tem, da se grizejo med seboj, ter* tlus gaudens, ki je dosedaj ždel za- strašen lepo v ozadju, pa stopa zo* pet smelo na dan in uveljavlja svojo gospodarsko premoč, ki je niso mogle omajati naše smešne na* cijonalizacije. Ne bili bi nadstrankarski, ne bili bi nacijonalisti, ako ne bi z ob* jektivnega gledišča presojali tega boja, ki koristi samo Nemcem. Ti lepo čakajo, da bosta^ bojevnika v težki in kruti borbi 'onemogla — tudi zmagovalec prihaja iz boja onemogel in oslabljen — da potem zasedejo izgubljene in novo zgra* jene pozicije. Več kot smešno je, pri današ* njih razmerah očitati komu lakom* nost v pojmovanju poštenosti in brezhibnem poslovanju. To velja zlasti za današnje bančno poslova* nje, saj je javna tajnost, kako po* slujejo in v dnevnih časopisih smo že videli faksimilia raznih kurijoz* nih nakazil, čitali smo o raznih fondih, tako da se javnosti že gabi in treba je že precej mamil, da ob* činstvo sploh še zaupa tej ali oni banki svoj novec, ko so glasila bančnih skupin z objavljanjem raz* nih škandaloznih poslov že tako temeljito diskreditirala eno ali dru* go banko, ki tvori hrbtenico te ali one stranke. Ta gonja se je razpasla med na* prednimi gospodarskimi krogi in spominja na borbo do iztrebljenja, kakršna je divjala med Gvelfi in Gibelini srednjega veka. Pri strani, kot nemi gledalci in prežeči na plen, pa stoje klerikalci, da o pri* pravnem trenutku zastavijo vse ogromno premoženje »mrtve roke« in z enim mahom zavladajo nad našim gospodarstvom. Drugi, ki je na preži, je Nemec, ki stoji za njim vsa gospodarska moč bližnje Avstrije in ki ji služijo naši Nemci za vrata in most, po katerem naj bi se.nemški kapital ulil nad nas in zadušil že v kali vsako naše stremljenje po osamo* svojitvi. Ta dva: separatistični klerikali* zem in švabska pohlepnost po go* spodarskem zasužnjenju iz politič* nega robstva otetega jugoslovan« skega naroda, čakata ob strani stoje, kdaj omaga eden ali drugi iz* med brezumnih borcev, da ga po* kopljeta in dasta ko j nato tudi zmagalcu — šah mat! V tem boju sta nasprotni glasili iznašali vsaka o nasprotni banki take stvari, da človek, ki mu ni dana možnost, da bi objektivno presodil in prekontroliral objavlje* ne vesti, pri najboljši volji ni vedel, kje je resnica in pravica. Opominjamo prizadete, naj ne* ha j o s tem klanjem, naj imajo ob* zir na narodni zavod in na narodno premoženje, ki je naloženo v tem zavodu, kajti s tem se opravlja ra* beljsko delo ned domačimi usiano* vami in gladi pot tujemu kapitalu, čegar ambicija je, ustvariti si dominujočo pozicijo med nami, da se o primernem trenutku zopet oživotvori misel nemškega mostu do Jadrana in velikopotezni načrt Berlin—Bagdad, kajti na potu temu načrtu smo za enkrat samo mi Ju* goslovani. Ko apeliramo na sovražnike Ja* dranske banke, da omilijo gonjo in jo vrše torej v mejah, ki so do* pustne v trgovskem tekmovanju, pričakujemo od Jadranske banke, da prisili svojega ravnatelja g. Ka* menaroviča, da objavi v »Piccolu« demanti vesti, glasom koje je tudi on podpisal znano, klečeplaziva polno, vdanostno brzojavko »Ban* ke Adriatike« Mussoliniju. U ver jeni smo, da ima upravni svet Jadranske banke toliko narod* nega ponosa in državljanske za* vesti, da ne bo dovolil, da bi rav* natelj našega zavoda in naš držav* ljan sopodpisoval poklor.stvene br* zojavke tistemu človeku, ki nas s svojo politiko in s svojimi trabanti dejansko tepe in ziostavlja tako, kakor nas ni do sedaj še noben sovražnik. Od g. Kamenaroviča pa pričaku* jemo, da bo kot dober Jugoslovan, kakršnega ga poznamo, storil vse, da opere s sebe madež, ki so mu ga morda naprtili upravni svetniki »Banke Adriatike« brez vednosti. V obrambo svoje narodne in dr* žavljanske časti mora g. Kamena* rovič ukreniti vse mogoče in, če treba, izvajati skrajne konsekven* ce: demisija v Trstu ali v Ljubljani. Druge alternative ne vidimo in smo uverjeni, da bo g. Kamena.ro* vic v interesu ugleda zavoda in svoje časti postopal v tem smislu. VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK ZAJUTRKOVALNI KONCERT tli! Trboveljska premogokop a družba. Ponosna palača na Aleksandrovi cesti bo gotova na pomlad in slovensko uradništvo že strahoma čaka, kdaj se pridrvi z Dunaja ogromni vlak židovsko-švabskih lastavic, da oznanijo začetek črne dobe našim uradnikom in našim rudarjem-trpinom. Delavec, naša kri, se dan na dan, noč za nočjo spušča med večno živ-ljensko nevarnostjo v temne rove. da preskrbi sebi in svoji rodbini skromni kruhek, tujim zajedalcem mastne dividende in upravnim svetnikom — med njimi so tudi imena slovenskih slamnatih mož — bogate nagrade in pristojbine za trudapolne seje v globokih in mehkih klubskih foteljih. Trudapolno je življenje teh upravnih svetnikov in niso presijaj-no plačani za svoje kimanje, ki ž njim sprejmejo vsak predlog, ki ga jim veli sprejeti židovsko-švabska družba. Še sreča, da si trudapolno kimanje cslade s finimi smodkami in cigaretami, ki so pri sejah vsakomur na razpolago in zastonj. Delavec stavlja na kocko vsako minuto svoje življenje in za eno delavno uro je menda plačan toliko, kolikor stane družbo ena izmed zgoraj omenjenih smodk. Rudar se trudi. uradništvo gara, uspeh dela na požanje tujec in neprestano teče kri in znoj naših trpinov v obliki mestnih dividend v nenasitne žepe tuiih izkoriščevalcev. Palača, ki bo zkoraj dograjena, je zidana in plačana z žulji tistih ti-sočev, ki globoko v jami pogrešajo solnčnega svita, zidana pa ni zanje, vsa lepota in udobstvo ie le za švab-sko-židovsko druhal, ki se redi in debeli iz dela našega delavstva. Na eni strani palača, veličastna in reprezentativna, v Trbovljah pa stoje zanikarne delavske kolonije, ki utrujenemu in zdelanemu delavcu ne nudijo niti najmanjšega udobstva, kakršnega zahteva Evropejec 20. veka. Za te trpine se ne zmeni nihče i in za zdravje njih, njihovih žena in i njihove dece ni poskrbljeno niti z najprimitivnejšo uredbo. Vse stranke so se že pulile za naklonjenost delavstva in je bile deležne, obetale so jim vse mogoče dobrote, demagogi so odrekli, ko je bilo treba delati za blagobit svojih volilcev in delavec je še nadalje obsojen na življenje v nezdravih hišah, ki ga tira v obup in v alkohol. Prav je, da sestavijo palače, ki so v kras mestu, vnebovpijoče pa je, da se delavska stanovanja tako grozno zanemarjajo. Kot nacijonalisti bomo vedno in povsod z besedo in dejanjem zahtevali vsaj najprimitivnejših življen-skih pravic in pogojev, ki bi zlasti najtežje delo opravljajočim rudarjem nikakor ne smeli biti odrečeni. Mi se ne podimo za mednarodnim fantomom, nam je važno v prvi vrsti, da je naš človek preskrbljen in pod streho. S §tališča tega zdravega egoizma izhajamo in zato bo naša prva skrb, da bo naš človek doma zadovoljen in sit, ne pa da bi ga do nezmožnosti izsesavale tuje pijavke. Kakor delavcem, tako se godi tudi uradnikom. Palača je prostorna dovolj, da bi v njej dobili strehe vsi uradniki, toda ze je odločeno, da dobi štab, ki je sedaj sicer v civilu, pa ima še vse avstrijsko-vojaške navade in manire, vsa najboljša stanovanja. Zdi se, da bo treba v doglednem času pisati tej družbi z naslovom: An das k. u. k. Trifailer Koh-lenbergwerkskommando, če ne bodo gospodje potuhtali kakega krajšega naslova. Štab in komando si je nakazal obilico najlepših sob. Stanovanje nekega samca od komande obstoji iz 4 sob, predsobe, kopalnice, oženjen-ci z malo dece imajo po sedem sob, nekaj velikih stanovanj pa je rezerviranih še za direktorje s krivimi nosovi, ki jo bodo na pomlad kot povodenj udrli z Dunaja sem dol. Nam ti krivi nosovi niso všeč, zato svetujemo družbi, da je malo natančnejša pri izbiri. Prisiljeni bi bili sicer nekatere malo poravnati in če bi bila operacija bolestna, naj si sami pripišejo. To zadevo imamo vestno v evidenci in bomo zatrobili alarm, bržko se prikaže prva krivonosa lastavka z Dunaja, da zasede pripravljeno m z razkošjem opremljeno gnezdo. V Avstriji imajo »betribsrate«, k! gledajo, da se tujci nc sprejemajo v službe pri avstrijskih podjetjih. Ker naše oblasti spe, bomo pa mi poskrbeli, da se krivonosi švabski tiči pri nas preveč ne zarede. Bomo videli, ali so res tako ne-obhodno potrebni, da bi se naše gospodarstvo podrlo, če bi njih ne bilo. Mislimo, da bomo z lahkoto in brez gospodarske škode prenesli njih odsotnost. ■2L-ST priporoča s® špecerijska trgovina «• CeV*e m. mm®*™*™ mm Majboijše Z S^ajcenejše I je le češko !n anglešKo blago zb demo In gospode, katero sc dobi v menufakturnl In modni trgovini c«k j Miloš Pšeničnik, Celje | Kraija Petra cesta štev. 5. b*~ | Cene nizke! Postrežba solidna! nsamsMi Delniška glavnica: Din 50,000.000. Rezervni zakladi: ca. Din 10,000.000. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA _ ---------- Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. B Podružnice: Brežice, Kranj, Ptuj, Celje, Maribor, i Sarajevo, Črnomelj, Metkovlč, Split, Gorica, Novi Sad, Trst. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon štev.: 281, 413, 502, 508 In 504. Transformator. Že dvakrat smo opozorili javnost na nečuven slučaj, kako je gornja tvrdka hotela oslepariti državo za : carinske pristojbine. Bili smo mnenja, da bode naše opozorilo zadostovalo, da se krivca kazni. To se pa ni izvršilo, ampak je izšla tvrdka >z tega slučaja očitne sleparije državne oblasti nekaznovana. Da se Pa to vsaj ne bode ponovilo, iznašamo danes podrobnosti afere na javnost, da bode vsakomur jasno, kako resničen je v naši državi pregovor: »Male tatove se obeša, velike Opušča.« Podlago nameravani goljufiji je dal razpis gen. direkcije carin. br. 61-602. Glasom tega razpisa smeio industrijska podjetja gotove produkte- ki jih neobhodno rabijo za svoj °brat, carine prosto uvoziti. Tako Se je tudi »Transformator« obrnil na,Gen. Dir. Carina s prošnjo, da bi smpl carine prosto uvoziti mineral-n°’ olje in je tudi istinito dobil to odobrenje glasom razpisa 50.009 od 30, VIII. Ker pa Transformator ni nobeno industrijsko podjetje, ampak se bavi samo s prodajo že gotovih strojev, seveda ne potrebuje min. olja in tako se je zgodilo, da je olje, ki .bi ga moral izključno sam porabiti, Prodajal. To pa je po vseh carinskih predpisih kaznivo in sicer z hkratno globo, kar bi znašalo v nasbm slučaju približno 160.000 Din. Dokaz temu sledeče dejstvo: Dne 28. VIII. 1923 je uvozila tvrdka Transformator v cisterni br. 600697, 17.950 kg mineralnega olja. Takoj ko je bilo na podlagi odobrenja gen. direkcije carine br. 5O0O9 od 30. VIII. 1923, ki je bilo vsled navedbe krivih dejstev podeljeno carine prosto postopanje po tukajšnji carinarnici končapo, je bila postavljena cisterna na takozvani šoperski tir, kjer je tvrdka O dne 5. IX. 1923 olje izročila in postavila v svo-ie skladišče, ki se nahaja v poslopju Špediterja Ranzingerja. Navedeno °lje je bilo iztočeno v nalašč za to Pripravljene, na novo pobarvane sode, ki so nosili označbo O.............. in številke od 500—640. Isto to olje ie začela tvrdka O takoj po razkladanju razpošiljati. Tako je med drugim, dne U. ali 12. IX. 1923 na Gorenjskem kolodvoru v Ljubljani, odposlala na naslov predilnice v Tržiču 30 sodov tega strojnega olja. Imamo svedoka, ki se je na licu mesta v Tržiču te sode ogledal in pribil, da isti nosijo 30 številk tvrdke O in sicer ravno med 500 in 640. — Da je tvrdka Transformator resnično trgovala z mineralnim oljem, in sicer ravno z O .... nam spričuje sledeči dopis: | I Nr. ... Map. Nr______ : Betrifit unsere Nr. 2132. Ljubljana 19. Juni 1923. O industrijska družba za ra- finacijo mineralnega olja d. z o. z. Ljubljana. Im Besitze Ihres Schreibens vom 18. d. m. nebst Rechnung bitten wir Sie, uns ein Ursprungscertifikat iiber die Lieferung des Ols seitens der Maschinenol - Import - Oesell-schaft m. b. H. Hamburg, einzusen-den. — Die Begleichung der Rechnung erfolgt nach Riikkehr unseres Herrn Ing. Maurer von seiner Reise nach Deutsehland in et\va 14 Tagen. Hochachtungsvoll »Transformator« Elektrotechnische Fabrik, Gesell-schaft ra. b. H. Tako dopisuje zavod, ki mu na-čeljuje slavni šaliist iti nacijonalist, demokratski kandidat za Ljubljan-j skega župana, Dr. VVidmar. Na podlagi navedenega pisma pa i je jasno dokazana zveza med | »Transformatorjem« iu O.............. ' O je naročal olje. Transforma- ! tor pa je posodil svoje ime. da se ! je to olje carine prosto uvozilo. Vse to je bilo javljeno pristojnim oblastem. Začelo se je kazensko postopanje. To postopanje, ki ga bodemo še objasnili, v zvezi z še drugimi dejstvi, je imelo za posledico, da je bila tvrdka »Transformator«, kljub jasnem^ dokazu namenoma storjene goljufije, oproščena vsake kazni. Tako se daje v naši nacijonal-ni državi potuho enemu izmed nemško najzagrizenejših podjetij. Javnost naj sodi kam jadramo, tem potem. Jugos!oveni v Grčiji. Pri nas j c le malokomu znano, da živi onstran naših južnih mej, prostranem grškem teritoriju, jned Bistrico in Strumnico pa vse do Soluna, okoli 400 tisoč Jugo slo* vcnov, naših bratov po krvi in je* ziku. V znanih mestih: Kukuš, Gu« mendže, Jenidže, Vardar, Voden, Gstrvo, Lerin, Kostur itd. naselje* so sami makedonski Slovani, a tudi v Solunu jih je bilo do balkan* ske vojne okoli 50 tisoč. Od naše južne meje dalje živijo naši bratje v kompaktnih masah, kjer ni razun nekoliko arnavtskih in turških dru< žin niti enega Grka. V Prespan* skem okraju živi v 37 vaseh 75 ti* soč, a v Lerinskem okraju v 24 va* seh 43 tisoč naših soplemenjakov. tz ostalih krajev še nimamo točnih Podatkov, ker v solunski oblasti še ni bilo ljudskega štetja, to pa radi anarhičnih razmer, ki tamkaj vla* dajo. ' Naši bratje so mirni in delavni ljudje, od davnih dni, še iz časa naših apostolov Cirila in Metoda željni prosvete in pouka. Že pod turškim jarmom so imeli svoje šole in cerkve v Solunu, Kukušu, Serezu, Jenidže*Vardaru, Krivi, Gumendži vodenu, Mesimeru, Ostrvu, Via* dovu, Sobotsku itd. s Ko so bili s pomočjo srbskega Orožja, za časa balkanske vojne, ti kraji iztrgani turški nadoblasti, jih je £ia usoda prisodila Grčiji. Tedaj Pa so šele okusili naši bratje slast grške kulture. Nastala je doba na* silnega raznarodovanja. Pozaprli so jim šole, pregnali svečenike in za* čeli s terorjem vstvarjati novo pe* čene Grke. To nekulturno delo je preprečila svetovna vojna, ker so te kraje Preplavile močne zavezniške arma* de, ali po sklenjenem miru so pa začeli Grki zopet nadaljevati svoje započeto delo. Med tem je prišlo do sramotnega poraza grškega orožja v Mali Aziji in grške oblasti so začele naseljevati svoje malo* azijske begunce v slovanske vasi in mesta solunske oblasti. S tem pa je pričela strašna anarhija, vsled katere trpijo naši bratje mnogo več nego radi najstrašnejše turške na* silnosti. Tatvine, ropi, poboji in umori so na dnevnem redu, a izvr* šujejo jih službene in neslužbene osebe. To strašno trpljenje naših tužnih bratov objavlja »Južna zve* zda«, in v vsaki številki opisuje hu* dodelstva in zločinska preganjanja, ki jih morajo pretrpeti naši bratje pod grško, oblastjo, ki jim ne nudi zaščite niti najelementarnejših člo* 1 veških pravic. Klic naših preganjanih bratov | je našel odziv posebno v Južni Sr* i biji. Pretečeno leto je bila osnovana v Bitolju podružnica Jugoslovenske matice z namenom pomagati za* siržnjenim bralom. Tudi v narodni skupščini v Beogradu so začeli ! obračati pažnjd na žalostno stanje naših bratov v Grčiji. Že lani je interpeliral narodni poslanec za bitoljski okrug Jovan Cerkovič mi* nistra zunanjih del in lansko leto je. med sejo, dne 29. junija o priliki debate o zunanji politiki rekel sle* deče: »Posebno povdarjam usodo naših bratov na gr*škem teritoriju, ki se jim zabranjuje srbski jezik na ulici in doma. Grki jih preganjajo, razstavljajo decD od staršev, može od žen, a v domove pregnanih na* stanjajo grške begunce iz Male Azije. Jaz nisem grkofob, ampak ^htevam, da uživa naš element v Grčiji iste pravice, kot Grki v naši državi.« (Iz »Južne zvezde«.) Kupujemo po najvišjih cenah Hmo lisic, iiji, Ntav itd. AMERICAN d. z o. z. Ljubljana, Beethovnova ul. 10. Perilo, kravate ter razno modno in galanterijsko blago najsolidneje pri JAKOB LAH, Maribor. Glavni trg štev. 2, Mm Mii Tiri Dopisi. ; Slov. Bistrica. Velespoštovano uredništvo! V prilogi Vam pošljem 30 Din v bankovcih in sicer za sledeči namen: 10 Din za članarino za leto 1924. naše organizacije, ker se preselim stalno na Dunaj in blagovolite to članarino oddati v blagajno oblastnemu odboru Ljubljana, in prosim za legitimacijo; 20 Din za časopis »Orjuna« za četrtleto 16. februarja do 15. maja 1924 in mi blagovolite doposlati »Orjuno v Wien L, Nag-lergasse 7. Obljubljam Vam, da bodem tradicijam nacionalističnega pokreta tudi izven mej naše očetnjave vedno ostal zvest in po vsej možnosti pri naših rojakih na Dunaju propagiral naš pokret. Žal mi je, da sem postal žrtev intrig nemškega podjetja, da moram iz svoje domovine odhajati v tujino, medtem ko tvrdka nastavlja zagrizenega Nemca, ki niti besedice slovanskega jezika ne zna in še »dozvolo boravka« za Slovenijo nima. Vem da mi organizacija ne more pomagat', ker je danes pri nas ko-rupten režim in se importirajo Nemci in tuji državljani, medtem ko morajo lastni ljudje iti v tujino z družino vred si kruh iskat. Žalost. Žalost. Prosim uporabite priloženi denar v omenjene svrhe. Bilježim z odličnim spoštovanjem. A. K. — Gornje pismo, ki smo ga prejeli od našega somišljenika, pač ne potrebuje nobenega komentarja. Tujci se od dne do dne bolj zajedajo v našo državo, podpirani od tujega in »nacionaliziranega« kapitala, domačini si pa morajo iskati zaslužka v tujini, ali pa se zadovoljevati doma s podrejenimi mesti. Da je to mogoče, se imamo zahvaliti lastni potrpežljivosti in neodločnosti, v veliki meri pa tudi naši »narodni« vladi. Sil JjMHffll predvaja 1., 2. in 3. februarja Arena Mm velika drama v 8. dejanjih iz življenja bikoborccv v Španiji. Krasne, zanimive slike. 4 , 5. in 6. februarja Priljubljena Lotte Neumann v drami 6. dejanj psi mmm\ s krasnimi slikami karnevala. : Naša misel med kmetskim ljudstvom. Orjunaš z dežele nam piše: Skoro vsi dosedanji pokreti, ki so se javljali v našem narodu, so našli več ali manj razumevanja le med našo inteligenco. Malokateremu izmed njih se je posrečilo prodreti globlje med naše kmetsko ljudstvo. Povsem drugačen pojav pa opažamo pri širjenju naše misli. Marsikdo je mislil, da bo vojna zapustila svoje uničujoče sledove najbolj med širšo maso — med podeželskim prebivalstvom. Dosti jih je mislilo, da bo naše ljudstvo vsled posurovelosti, ki jo je prinesla vojna doba, popolnoma nedostopno in nezmožno za vsako idealno in nesebično delo. Ali temu ni tako. Naše podeželje se dviga, in rane, ki mu jih je zasekala vojna, so se začele celiti. Vsakemu je znano, v kakih razmerah se je pojavila Orjuna s svojim idealnim programom. Proti vsakemu pričakovanju se inteligenca ni odzvala tako, kot se je predvidevalo. Ves drugačen pa je bil naš uspeh pri jedru našega naroda — pri naših kmetih. Čim smo se pojavili — takoj so pristopili v naše vrste najboljši kmetski možje in mladeniči. Uvideli so, da more rešiti našo domovino le požrtvovalno, nesebično delo za narod. Naleteli smo seveda tudi na ne-zaupneže, ki so^d strani opazovali naše delovanje. Ali tudi oni so prihiteli k nam, ko so spoznali naše nesebične namene. Da smo v toliki meri uspeli med kmetskim ljudstvom, so vzrok tudi naše politične stranke. Marsikateri mož-poštenjak je pristopil k nam zato, ker se mu je pristudilo ogabno početje naših strank, katerim ni že nič več sveta ne osebna čast, ne moška beseda, ampak le korist stranke, dostikrat pa celo korist malega števila voditeljev. Zavest skupnosti, ljubezen do ljudstva in do domovine ter smisel za najvišje žrtve v korist celote, so predpogoji srečne bodočnosti naroda; Orjuna je prevzela težko pa častno nalogo, da posveti in prosveti naš narod; to nalogo na deželi morajo vršiti naši pristaši iz kmetskih vrst. K temu cilju, kmetje-Or-junaši, naprej! Brzojav ! Kino „Ljubljanski dvor" Radi dolžine filma in krušnih slik Arena življenja se vrše 2-urtie predstave petek 1. ob 3., 7. in 9. uri, soboto 2 in nedeljo 3. dopoldne ob pobil, uri in popoldne ob 3., 5., 7. in 9. uri. Kronika. Odprto pismo ministrskemu predsedniku Pašiču, ki smo ga mi priobčili v svoji zadnji številki, so priobčili tudi vsi drugi nacionalistični listi. Dasi vemo, da ne bo pri adi‘esatu izzvalo bogve kakega odziva, upamo, da bo njega vsebina vzbudila iz mrtvila vse one iskrene rodoljube, ki jim je ležeče na dobro-bitu države. Besede g. Petrinoviča so izraz ljubezni do rodne grude, ki jo nosi vsak človek v svojem srcu, če je še tako oddaljen od domovine. V nasprotstvu z običajem, da svoj dom ljubi le siromak, dokazuje nam gornji slučaj, da v naših vrlih dalmatinskih izseljencih, ki so se z lastnim trudom in marljivostjo dokopali do socijalnega položaja, ki ga upošteva in spoštuje celo dolarska Amerika, ni ugasnila iskrena ljubezen do svoje' siromašne domovine. Besede g. Petrinoviča so tem pomembneje, ker niso inspirirane po strankarsko političnem prepričanju, temveč po objektivnem opazovanju človeka, ki živi izven naših mej in kot tak lahko spoznava mišljenje drugih ljudi in utise, ki jih napravlja naša država v inozemstvu. Ce so znani slučai, kot ga n. pr. navaja v svojem pismu g. Petrinovič, se ne smemo čuditi, da nas kulturni svet tako dosledno uvrščava med »Bal kance«. In kdo je temu kriv? Sobotni shod, na katerem je dr. Ravnihar doživel nepotrebno blamažo, se- v javnosti različno komentira. Nekateri ga namenoma izrabljajo v strankarsko gonjo, drugi zopet v pretirani miroljubnosti jadikujejo nad neenotnostjo narodne volje. Največ krivde na vsem nosijo naši politični listi, ki poročajo tako strankarsko pobarvano, da si človek, ki ni bil na shodu navzoč, ne more ustvariti jasnega mnenja o stanju stvari. Tako je bila tudi povsem krivo informirana tržaška »Edinost«, ki v ostrem tonu graja nastop in obsoja one, ki so izzvali škandal. V kolikor gre to v breme političnih kričačev in priganjačev, je gotovo umestno. Ali veliko vprašanje je, če je bilo umestno od akcijskega odbora, da je kot glavnega govornika eksponiral dr. Ravniharja, o katerem mu je moralo biti znano, da vzbuja med ljubljanskim občinstvom mnogo upravičene nevo-lje. Če popolnoma abstrahiramo njegovo politično življenje, ki sicer v prvi vrsti razburja strasti, moramo ugotoviti, da tudi v narodnem oziru zdaleka ne zadovoljuje. Nakopičiti okrog sebe celo kopo častnih mest, a potem nobenega ne popolnoma izpolnjevati — to je karakter tega gospoda. Da je v atmosferi, prenasi-čeni politične strasti, našlo odmev tudi pošteno nacijonalno prepričanje v nastopu inž. Kranjca, je pa vzrok v tem, da nosi dr. Ravnihar v veliki izmeri krivdo na tem, da se je Orjuna izločila iz skupnega akcijskega odbora že povodom zadnjih protestnih zborovanj. Mi ne jokamo za tem, ali trpeli pa tudi ne bomo, da bodo našo vrednost ocenjevali papirnati rodoljubi, ki raz-ven svojih priložnostnih govoranc ne morejo pokazati nobenega dela. Iz tega vidika, pa niti najmanj s političnega, je treba presojati nastop inž. Kranjca na sobotnem shodu in dasi ni nastopil kot mandant organizacije, podpisujemo v polnem obsegu njegove besede: »Ne besed, dejanj nam je treba! Reško vprašanje ne bo rešeno ne s pogodbami in ne s protesti, temveč takrat, ko bo v Beogradu vstal Jugoslovanski Mussolini! Ljudje, ki pa povsod iščejo političnih motivov, dajejo s tem najlepše spričevalo sami sebi. Dokazujejo to, kar vemo mi že zdavnaj, da tudi kadar govore v imenu narodnih društev, govore v prilog svoji politični karijeri! V znamenju rednkcij. Vsem je še v spominu, kako se je v letošnjem poletju zateklo v našo državo veliko profesorjev, ki so jih Italijani brez vsakega povoda odpustili iz službe. Po dolgem trudu so nekateri premagali ovire, ki jim jih je delal kot »tujim« državljanom sedaj plavo-belo-rudeče pobarvan uradni šimel in našli skromna mesta na naših učnih zavodih. Med drugimi tudi profesor Karel Pirjevec, ki je v družbi s prof. Rob. Kendo moral zapustiti službo očividno samo vsled svojega agilnega delovanja v Sokolu. Nameščen je bil na tukajšnji trgovski akademiji, kjer pa ni poučeval še niti pol leta, ko je dobil odlok — da je reduciran. Pri vseh krivicah, ki jih povzroča sedanja redukcija partizanskega režima, je ta slučaj tako gorostasen, da nam ne-dostaja besedi, da bi ga zadostno ožigosali. Ljudje, ki so do zadnjega vstra-lali na braniku in so se umaknili šele takrat, ko jim je bil odtrgan od ust zadnji košček kruha, ne najdejo milosti niti v svobodni Jugoslaviji, kakor jo niso v Italiji. Potem se čudimo, da vlada pri sklepanju reškega pakta ni skrbela za varstvo naših primorskih Jugoslovanov — ko jim sama doma odtrgava zadnjo skorjo že itak dovolj grenkega kruha državnega uradnika. . O gornjem slučaju, ki je v ozki zvezi z »materinsko« skrbjo naš© vlade za našo trgovsko akademijo, bodemo obširnejše spregovorili v eni prihodnjih številk. Danes pa povemo vladi, da takega postopanja z našimi primorskimi sorojaki ne bodemo trpeli. Našli bodemo način in sredstva, da v narodni državi tudi uveljavimo narodno voljo! Tudi jubilej. Prošlo nedeljo je minulo 5 let, ko so mariborski Nemci povodom bivanja mednarodne komisije hoteli izvesti puč in izsiliti priklopitev Maribora Nemški Avstriji. Popuščajoča do skrajnosti je bila konečno oblast prisiljena, uporabiti orožje in junaška ofenziva Nemcev se je razbila. Temu nastopu sledeče temeljito čiščenje v uradih in javnih napravah, je napravilo v Mariboru red in pristriglo Nemcem greben. Danes po petih letih pa igrajo isti Nemci, ki so takrat javno demonstrirali za pripadnost k Avstriji, v državi SHS prvo vlogo in njih želje so zapoved. Njim na ljubo je bila razpuščena mariborska Orjuna, za nagrado za svoj napad pred 5 leti sprejemajo i/. rok vlade politične in nacijonalno koncesije. Malo čuden, ali — jubilej je pa le! BSGBSBH BKassaa S *» b™ & a B f B B 4,V> M * a h b e y b » % KB V ^ B ■ Vk, a a », 'o. m *. % H B ■ W Jgž? a u a ■ # \ 44 s K n BBBKBBB a A H BBBHBBa Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten oridatek za kavo. Schapirogr. role THE REX CO., Ljubljana. •»V %.• SAMO % • • • ZOSNA PASTA AIKADONT a *• VAS MORE POPOL-• NOMA ZADO* • • VOUITI. • •* © —n* Trboveljski preraogokopni družbi. TOVARNA ZA PORTLAND CEMENT TRBOVELJSKE PREAIO- GOKOPNE DRUŽBE. Naslov brzojavkam: CEMENTARNA TRBOVLJE. Trbovlje, 12. jan. 1924. Oberč, opozarjam oziroma , Vas ta zadnjikrat, ker ne pomaga š orožniško posvarilo nič, bomo mi sklenili in prosili, da se iz stano- ; vanja izpodite. Jaz sem enkrat vas oba zagovarjal pri orožniku, da so pustili Vas namiru. Naj pregleda Vaša zanikarna sobroga hišni red ko je razvidno kako naj ! se obnaša to je zadni posvaril. Z odličnim spoštovanjem Alif. Prinašamo v celoti pismo, ki ga je prejel naš član Anton Oberč, delavec v Cementni tovarni, širši javnosti že znanega paznika Hinka Ali-fa. Zavedajoč se, da so naša poročila resnična ni storil ničesar, da se pred javnostjo opere, pač pa se je z vso silo vrgel na nacijonalno zavedne delavce. Tako n. pr. ako je delavec prisiljen, da mora na sodišče, županstvo itd. in prosi, da bi zame-nil službo, mu dovoli le, ako dotičnik ni član ali somišljenik Orjune. Vi smete, ali Orjunaš ne sme nobeden zameniti, tako se izrazi. Pa tudi drugače denuncira pri ravnateljstvu nacijonaliste, ter bi najrajše videl, da bi šli vsi na cesto. Toda g. Alif, vedite da to ne bo šlo tako gladko. Kar se tiče gornjega pisma, Vam povemo, da poznamo orožništvo ter njega posel, in vemo, da bi Vaš zagovor malo pomagal, če bi bil naš član res kaj zakrivil. Tudi smo o zadevi poučeni, ter vemo, da se je tedaj šlo za Vašo lastno kožo. Kar pa se tiče metanja iz stanovanja, bo tudi težko, ker je dotični dober delavec, ter je celo že pri vestnem opravljanju svoje službe žrtvoval dva prsta na roki, ter tako postal tovarniški invalid. Glede za-nikrnosti in drugega Vas pa opominjamo nazaj na čase Razumete? Naj Vam zadostuje za danes, tudi mi vam kličemo, nehajte s svojo gonjo napram nam, dokler je čas. Trboveljsko premogokopno družbo pa vprašamo, ali dovoli, da se poslužujejo njeni nastavljenci v privatnih zadevah listin z njeno firmo? Ali da tako malo na svoje ime, da se ga lahko poslužujejo ljudje za ^ navadne grožnje? Pač bolj drži? Že v drugič opozarjamo Trboveljsko družbo, da naj temu nastavljencu in sploh celi cementni tovarni posveti več pažnje in napravi red v njej. Domžale. Z mrzlično naglostjo in velikim pompom pripravljajo v Domžalah »lovski ples«, katerega prirede slovenski lovci. Kakor smo informirani, se nameravajo udeležiti tega »Jagabala«, pardon lovskega plesa v »Sokolskem domu« tudi »Tiroller Jagri« s svojimi družinami, ki so mnogoštevilne, kakor družine očakov v starem testamentu. Udeležba bo toraj sijajna. Da bo prireditev kozmopolitične gospode v plesnem oziru na vrhuncu, je že tudi poskrbljeno. Našel se je namreč v hiši znanega klerikalnega veljaka požrtvovalen mladenič, ki se prav dobro spozna za modo, na etiketo na letoviščih, v kavarnah in barih in kar je za današnje čase najvažnejše, naučil se je v posebnih urah pri »Žoržu iz Emone« tudi nekaj modernih plesov. Da postane mednarodno slaven, si je ta požrtvovalni kavalir nadel težko nalogo in z vso vnemo uči v kolodvorski restavraciji nadebudno nemško mladež in nekaj »zavednih« Slovencev, kako bo treba na internacionalnem plesu poskakovati in stopicati po taktu. Skoro neverjetno, toda resnično. Domžalci, ali se ne spominjate več vojnih in predvojnih časov? Delavci gotovo niste pozabili, kako so vas šikanirali in zapostavljali fabrikanti iz tirolskih hribov, ki še danes bogate na račun naše narodne mlačnosti. Naši bratje onstran Karavank ne smejo niti slovensko govoriti, v Domžalah pa uči klerikalni mladič, menda iz same nacijonalne zavednosti, tirolske privandrance modernih plesov. Le tako naprej, kako dolgo bo to šlo, je pa drugo vprašanje. Orjuna Laško je za odškodnino potnih stroškov za delegata poklonila organizaciji 100 Din. Hvala! Naš pokret. NAŠI OBČNI ZBORI: 2. februarja: Oblastna skupščina v Celju. 3. februarja: Rajhenburg ob 15. uri v gostilni Slajca. 3. februarja: Marenberg ob 15. uri. 7. februarja: Domžale ob 20. uri v gostilni Matačič v Dobu. 10. februarja: Vič-Gliuce ob 10. uri pri Slamiču. Celje. Dne 28. t. m. se je vršil pod vodstvom oblastnega predsednika ponovni redni občni zbor naše organizacije. Zanimanje je bilo za to zborovanje izredno veliko, o čemer je pričala polna mala dvorana »Narodnega doma«. Zborovanje je poteklo v vzornem redu in razčistilo ozračje nesoglasij, ki so postajala po zadnjem občnem zboru. Organizacija je s tem dokazala, da ji jc ideja •nad vse in da se ne da razbiti z eventuelnimi pojavi momentanih nesoglasij. Pri slučajnostih je bil iz-glasan važen sklep, da člani Orjune ne smejo posečati hotela »Union« in tudi ne smejo prisostvovati prireditvam, ki se vrše v tej hiši, dokler ne bo ista postala slovanska last. Tako je prav! Orjuna ne sme pokazati nobenih kompromisov in ni-kakcga polovičarstva. Vrli naši celjski Orjuni pa kličemo: »Složno in disciplinirano do končne zmage!« V nedeljo 27. t. m. se je vršil v Kamniku lepo uspeli občni zbor naše organizacije. Navzoč je bil delegat oblastnega odbora, ki je refe-riral o našem pokretu in pozival novo izvoljeni odbor k smotrenemu in treznemu delu. Novi odbor nam jamči, da se bodo tudi v Kamniku pokazali uspehi našega delovanja. Kamniški Orjuni kličemo: Krepko in požrtvovalno naprej — Za Na-ciju!« Zagorje ob Savf. V nedeljo dne 20. I. 1924, se je vršila pri nas prva mestna redna glavna skupščina tukajšnje Orjune. Prisotnih je bilo nad 2/3 članov. S polurno zamudo je otvoril brat predsednik Prosenc glavno skupščino in nam je v lepih izrazitih besedah orisal nalogo in dolžnost Orjune. Poročilu predsednika so sledila poročila: tajnika, blagajnika, revizorjev in glavarja. Brat Vrabič nam je kot dosedanji tajnik opisal letošnje delovanje Orjune v našem kraju. Orisal nam je tudi bodoče delo in cilje katerim mora slediti Orjuna v bodočem letu. Z novim letom mora postati Orjuna delavska organizacija. Upamo, da se to tudi izvrši. Po poročilu tajnika je sledilo poročilo blagajnika br. Mr-mulia. Ker so našli revizorji račune v redu smo podali br. Mrmuliu zaupnico. Posebno z zadovoljstvom smo poslušali poročilo glavarja br. Vrabiča, ker smo izprevideli, da tudi naša elita — akcijska četa — v tem letu ni spala, ampak se je smo-treno pripravljala z železno voljo na oni dan, ko bode mati domovina zahtevala od nas žrtev za osvobo-jenje slovanske Adrije in naše ne-odrešene domovine. Po poročilih smo prešli na volitev novega odbora. Volili smo 5 odbornikov, 3 namestnike in 3 revizorje. Izvolili smo tudi časten sod iz 5 članov. V bodočem letu bode imel novi odbor veliko in težko nalogo, da spravi našo organizacijo na prvo mesto, da jo pripelje do cilja in končne zmage. Prva naša dolžnost bode, da z vztrajnim in požrtvovalnim delom pokažemo ostalemu članstvu, koliko se mora žrtvovati za svete ideje — če tudi življenje. Bratje, kličemo Vam: »Ne strašite se žrtev in zaprek — krepko naprej do končne zmage. Laško. V nedeljo, dne 27. januarja se je vršil občni zbor naše mestne Orjune. Občni zbor je pose-til tudi predsednik oblastnega odbora br. inž. Kranjec in ena akcijska četa celjske Orjune, katera je nepričakovano prikorakala peš v Laško. S prepevanjem orjunaške koračnice je ista korakala po trgu in je marsikaterega nemčurja napravila nervoznega. Občni zbor je izpadel prav zadovoljivo. Stari odbor je podal poročilo svoje kratke dobe od izted-nega občnega zbora. V novi odbor so bili izvoljeni vsi stari in nekaj novih odbornikov, ker se je po sklepu občnega zbora število članov odbora zvišalo. Predsednik oblastnega odbora br. inž. Kranjec je podal svoje poročilo našega pokreta in škandaloznem sporazumu z Italijo. Za svoje izvajanje je žel, kakor povsod, velik aplavz. Po govoru oblastnega predsednika je akcijska četa na povelje br. predsednika Tri-palo iz Celja zapela orjunaško koračnico, nakar se je zaključil občni zbor. Po občnem zboru pa se je razvilo med akcijonaši razveseljivo bratstvo. Orjuna Bled, občni zbor. V nedeljo, dne 27. januarja se je vrši v »Sokolskem domu« redni občni zbor Orjuna Bled pri obilni, za Bled nenavadni udeležbi. Razveseljivo je dejstvo, da so se občnega zbora udeležili v velikem številu baš stareji člani, v znak, kako resno se smatra tu naša organizacija. Predsednik je otvoril zbor ter s kratkim nagovorom, v katerem je med drugim pozival članstvo, naj ne razočara zasužnjenih bratov z brezdeljem, kajti tem bratom je le še Orjuna zadnja nada, — prešel na dnevni red. Podal je predsednikovo in čelnikovo poročilo. Nato je tajnik in blagajnik izčrpno poročal o tajniškem odnosno o blagajniškem delovanju. V svojem poročilu je med drugim omenil, da je organizacija kot prva v Sloveniji razvila svoj prapor, da je sodelovala pri ustanovitvi bratskih Orjun v Radovljici, Boh. Bistrici, Jesenicah i. di. Revizijski odbor je nato predlagal odvezo, predlog je bil soglasno sprejet. Po tej točki se je prešlo k volitvam. Predlagana lista je bila z odobravanjem soglasno sprejeta. Po volitvah je predsednik dal besedo delegatu O. O. bratu Pre-lovcu, kateri je v daljšem govoru začrtal smernice našemu delovanju ter pozval prisotne k intenzivnejšemu delu, da bodemo tako skoro dosegli svoj cilj. H koncu se je predsednik- spomnil bivšega starosto blejskega Sokola, preminulega dr. G. Hočevarja, kateremu je baš takrat pel mrtvaški zvon. Navzoči so, se v znak žalosti dvignili s sedežev. Predsednik se je nato vsem ude- ! ležencem zahvalil za udeležbo ter | zaključil zelo lepo uspedi zbor. Novo izvoljeni odbor nam je porok, da bode Orjuna Bled šla pravo pot, pot ki jo določata besedi — za Naciju! Novo Mesto. Ob lepem številu članstva se je vršil prošlo nedeljo v dvorani Narodnega doma drugi redni občni zbor Mestne Orjune Novo Mesto. Poročilo o delovanju organizacije v minolem letu je po* dal predsednik br. Simončič, ker je tajnik bil malo pred občnim zbo* rom službeno premeščen. Kakor druge začetne organizacije, se je tudi Novomeška morala boriti z raznimi težkočami, predvsem z ne* zaupanjem in indolenco občinstva. Vendar je dosegla lepe uspehe s tem, da je v svoje okrilje zbrala veliko število članstva iz vseh slo* jev naroda. Največ zaslug na uspe* hib nosi pač naš neumorni delavec br. Simončič, ki pa žal tudi zapu* šča Novo Mesto kot žrtev urad* niške redukcije. Iz njegovega po* ročila na občnem zboru posnema* mo, da ne vlada v Novem Mestu še zadostno interesa za nacijona* listično delo in da je v tem malem kraju strankarstvo bolj razpleteno, kot kje drugje. Povodom zadnjih občinskih volitev je val političnih strasti za trenutek butnil še ob našo mlado organizacijo, vendar se je skoro otresla te poplave. Delo* vanje organizacije se je koncentri* ralo predvsem v notranji ureditvi, zanesla je pa že takoj v prvem letu našo misel tudi izven svojega delo* kroga in je mnogo pripomogla k ustanovitvi samostojne organizaci* je v Kašteljevem. Naloga bodočega odbora pa bo, da posveti ves svoj trud podobnemu propagandnemu delu in nacionalistični vzgoji član* stva. Blagajniško poročilo je podal br. Kraiger. Ker organizacija ni imela nobenih prireditev, je ves njen denarni promet obstojal iz članarine in znakov in je vsled tega končni saldo precej neznaten. Pri vsem tem je pa Novo Mesto ena izmed redkih organizacij, ki je vestno izpolnjevala svoje obvez* nosti napram oblastnemu odboru. V novi odbor so bili izvoljeni soglasno bratje Gruden Marcel, Lamut Anton, Kroneger Alojzij, Drašler Jože, Petrič Jože, Gorjupič Peter, Medic Josip, Malasek Fran, zastopnica članic bo pa naknadno kooptirana. Namestnikom so bili izvoljeni bratje Avsec Anton, Me* nard Vilko in Grudnik Fran, za preglednike računov bratje Matko, Kraiger in Bon, v častni sod pa bratje Kopitar, Lojk in Jevšček. Pri slučajnostih je povdarjal br. Malasek, naj organizacija posveča v bodočem delovanju več pažnje propagandi v okolici, kjer naj sku*. ša z izleti in prireditvami širiti na* cijonalistično misel in pridobivati novih somišljenikov. V mestu sa* memu naj pa potom predstav in drugih prireditev dvigne interes za organizacijo, ki bo tem potom pri* šla tudi do gmotnih sredstev. Kon* čno je navzoče članstvo na njegov poziv nabralo nad 150 Din za or* ganizačno blagajno. Delegat obl. odbora br. Šlajpah je v daljšem govoru začrtal glavne smernice bodočega dela, povdarja* joč, da moramo v bližnji bodoč* nosti posvetiti vse svoje sile kon* solidaciji razmer v državi sami, po* tem bodemo lahko šele pristopili k reševanju našega naj večjega vpra* sanja, k osvobojcnju naših zasuž* njenih bratov. Po govoru delegata je br. Si* mončič zaključil občni zbor, kateri bo po našem upanju začetek še agilnejšega delovanja v Novem Mestu. Mokronog. V želji, da se stvori čim večja in močnejša organizacija, je v letošnjem poletju mestna Or* juna Mokronog razširila svoj delo* krog na vso Mirensko dolino. Izka* zalo se je pa, da prevelika krajev* na razdalja ovira smotreno delo in zato je bilo na skupnem občnem zboru, ki se je vršil dne 27. t. m. v Mokronogu, sklenjeno, da delu* jeta v bodoče zopet obe organiza* ciji, v Mokronogu, kakor tudi na Mirni samostojno. Agende mokro* noške organizacije vodi začasno še stari odbor, ker za konstituiranje ni bilo navzočih zadosti članov. V februarju se vrši ponoven občni zbor in sicer na isti dan kot v Mirni. Delegat obl. odbora br. Šlaj* pah je v glavnih potezah očrtal po* ložaj naše organizacije in naloge, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Ozirom na krajevne razmere, ki so ovirale delovanje organizacije, je povdarjal, da osebnosti ne mo* rejo in ne smejo škodovati razvoju gibanja, kot je naše. Brezpogojna disciplina in podreditev lastne osebe skupnim interesom je pred* pogoj, preko katerega ne moremo misliti na uresničenje naših konč* nih ciljev. Upati je, da bodo v bodoče naše Orjune v Mokronogu in na Mirni podvojile svoje delo in predvsem stremele za tem, da stvarijo čim* prej tudi v Št. Janžu lastno krajev* no organizacijo. Trbovlje. Redni mesečni sesta* nek se vrši v nedeljo dne 3. febru* arja ob pol 10. uri dopoldne v bi* ljardni sobi g. A. Forte na Vodah. Udeležba za člane obvezna, somiš* ljeniki dobro došli. — Orjuna Tr* bovlje. Mestna Orjuna Šoštanj priredi dne 9. februarja 1924 ob 7. uri zve* čer v prostorih hotela Kunst plesni venček. Somišljenike Orjune in bližnje bratske organizacije vabimo, da se plesa v kar največjem številu ude* leže. Čisti dobiček je namenjen za nabavo krojev. Zdravo! Zabava novosadske Orjune. Kot javlja »Vidovdau« se vršijo priprave za predpustno zabavo novosadske Orjune, v velikem stilu, tako da je pričakovati, da bo ta zabava ena od najlepših v sezoni. Pri tej bodo sodelovali člani beograjske opere Dransalova in Armidi in znani priljubljeni član beogradske drame g. Dobriča Milutinovič, a poleg teh najboljše novosadski umetniki. Na zabavi bo svirala vojaška glasba. Že do sedaj se je prijavilo mnogo gostov iz Beograda. Čajenke sarajevske Orjune. Sarajevska Orjuna je uvedla nedeljske čajanke, na katerih se člani medsebojno upoznavajo in v intimnem krogu zabavajo. Prva taka čajanka se jc vršila v nedeljo 20. januarja v prostorih Sime Milutinoviča ul. 6 in je zelo dobro uspela. Take čajanke bo prirejala sarajevska Orjuna tudi v bodoče, ker so velikega pomena, posebno redišču, kjer je tako dobro raz,, j intimno družabno življenje, kot v Sarajevu. Krasno zobovje doseže se le pri stalni uporabi y $ ITO zobne paste, IIItVIIIfVItllfSIVIIIIIIBIIIIIIIIIIIIlIVlIV z Manufaktura. i moda iimsiiiiiiiiiiiiiiimiimiMiiiHMili'1 H Banka ima prvovrstne zveze v vseli glavnih mestih sveta in se peča z vserni bančnimi posli. BS H m m n m Deln. ol” vn.5 Din 60,000.000 PODRUŽNICE: Beograd Jesenice Metkovič Bled Korčula Prevalje Cavtat Kotor Sarajevo Celje Kranj Šibenik Dubrovnik Ljubljana Split Ercegnovi Maribor Zagreb Jelša Afllijaclja: Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York Clty. CENTRALA (začasno) LJUBLJANA. Brzojavni naslov: JADRANSKA. ,.** Amerškanski oddelek. Potniški urad. ►ttSKA D. D. BEOGRAD Rezerve: Dim 32,515.000 INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adria ti sebe Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco Yugo-slavo de CEiile, Valpa-raiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir, Puerto Natales. m m N M Hi M m Stran 5. Službena obiave. Iz uredništva Orjune. Da omogočimo tudi bolj oddaljenim naročnikom, da dobivajo list najkasneje v nedeljo, začeli smo s prejšnjo številko izdajati Orjmio en dan prej. V Ljubljani izide v petek opoldne m se popoldne ekspedira na pošto. Z ozirom na to opozarjamo vse cenjene dopisnike, da se uredništvo zaključi vsak četrtek opoldne in naj v bodoče svoje dopise pošiljajo tako, da bodo najkasneje v četrtek dopoldne v Ljubljani. OBJAVA. Z ozirom na dejstvo, da se vsak lavni nastop Orjune in njenih odgovornih činiteljev presoja pri nas samo s strankarskega stališča, da naše stranke nastope deloma izrabljajo v svoje svrhe, deloma pa ihti podtikajo strankarsko obiležje J*1 skušajo Orjuiio zavleči v strankarski vrvež in metež. Včasih javni nastopi Orjune in Orjunašev res vzbujajo videz strankarske pristra-n°sti. Ker pa je Orjuna nadstrankarska organizacija, je Oblastni Odbor v svoji redni seji z dne 29. Januarja 1924 sklenil sledeče: Orjuna naj v slučaju potrebe Prireja načeloma lastne manifestacije povodom narodnih in državnih praznikov, povodom narodih potreb in ob vseh podobnih prilikah. Prireditev, ki jili prirejajo politične stranke, posamezne ali v kooperacijah, se Orjuna načeloma ne udeležuje, njeni člani pa le neofici-lelno, ne v skupinah in brez poudarjanja svoje pripadnosti k Or- juni. Udeležbo na prireditvah nepolitičnih organizacij dovoljuje Oblastni Odbor po vsestranskem preudarku glede učinka nastopov in izjav naših odposlancev na takih prireditvah. Takisto bi bilo popolnoma neskladno s cilji Orjune, ako bi se j njeni člani s pozivanjem na svojo pripadnost k Orjuni, v kroju ali z znakom zavzemali za koristi katerekoli stranke. seji samo vsaka 2 meseca, ali pa po potrebi. Vsak delegat ima toliko glasov, kolikor pravilnih pooblastil predloži. Glasovnice je izpolnjene zalepiti v kuverto in izročiti na poziv skrutinatorjein. Z ozirom na pičlo odmerjen čas ! opozarjamo vse delegate na točnost I in na čim krajše izražanje v debati, | ki se vrši o vseh poročilih skupno. 5 Samostojne predloge je predlo- Prestopki zoper ta sklep se ob- i žiti tajništvu pismeno, ravnavajo v zmislu organizaciiske- , Navodila za slavnostni obhod ga statuta kot prestopek proti di- ‘ bodo izdana mestnim predsednikom sciplini. Oblastni Odbor. I na skupščini. Nošenje orožja je pre- Navodila za skupščino. Člani oblastnega odbora pridejo v Celje že v petek z večernim vlakom. Po prihodu se vrši v Narod-| nem domu skupna seja z celjskim 1 odborom in delegati mariborske or-; ganizacije. Orjuna Rakek in Bled dospeta po noči, ostali udeleženci pa v soboto zjutraj. Po sprejemu na kolodvoru se zberejo vsi delegati v dvorani Nar. doma, kjer se točno ob pol 9. uri začne skupščina. Vsi delegati se morajo zglasiti pred pričetkom pri tajništvu in predložiti pooblastila. Vsak delegat, ki mu bo overovljeno pooblastilo sprejme takoj glasovnice za volitev obl. odbora in sicer: 1 belo, na katero je napisati 9 imen članov oblastnega izvršilnega odbora, ki morajo vsi prebivati v Ljubljani. Siva glasovnica služi za izvolitev ostalih 12 članov oblastnega upravnega odbora, ki imajo lahko poljubno bivališče in se sestajajo k povedano, enako demonstrativni klici med sprevodom. Občni zbori, Organizacije, ki so izvedle občne zbore, pozivamo v lastnem interesu, da čmprej vpošljejo poročila za list o poteku istih. Opažati je v zadnjem času, da pada interes za dopisovanje. V interesu propagande je, da organizacije o svojem delu tudi poročajo. Brošura Orjuna. V ponatisu smo izdali programa-tični govor br. Nike Bartuloviča na Splitskem kongresu in resolucije, ki jih je kongres sprejel. Z ozirom na veliko propagandno vrednost tega govora, ki prednaša točen obračun dela v preteklosti in načrt za bodoče, pozivamo organizacije, da čimbolj širijo to brošuro med članstvom in drugim občinstvom. Naroča se pri oblastnem odboru in stane 1 izvod 2 Din. Nacionalistična koračnica. „ V založbi oblastnega odbora je izšla klavirska partitura koračnice »Orjuna Naprej«, ki jo je skomponi-ral in posvetil organizaciji Jugoslovanskih nacijonalistov priznani godbenik, kapelnik Ryneš. Koračnica, zložena v temperamentnem pohodnem tempu končuje s takozvano »Orjunaško himno«. Poedini izvod stane 15 Din in se naroča pri oblastnem odboru. Članske inarke. Vsem organizacijam, ki so poslale statistične pole, smo poslali te dni po poštnem povzetju stanju članstva odgovarjajoče število mar-kic za mesec januar. Markiče, za i katere smo povzeli 1.50 Din za komad, se prodajajo članom po 3 Din. Ker bodemo to storili vsak mesec brez posebnega naročila, opozarjamo organizacije, da pravočasno javijo spremembe v stanju članstva, ker jim bomo sicer za februar poslali enako število članskih mark. Izključitev. Na temelju § 6. šta* tuta je podpisani obl. odbor na svoji seji od 29. jan. t. 1. soglasno izklučil dosedanje člane Orjune Ljubljana: Suban Ivana, Suban Alojzija in Hočevarja Stankota. Oblastni cdbor. POZORI Več otroških vozičkov, kolosa z gi uio se poceni prodajo že od Din 250'—. Ljubljana, Z\onarska ulica št«*v 1. Odgovorni urednik VI. J. Galzinja. Lastnik inž. Ferdo Kranjec. S Priporoča sc brivnica J \Matija Bukovčati\ CELJE Kralja Petru cesta 27. iA» uA j iAj t ■-.K j lAj > Anton Lečnik urar In juvsllr Celje Glavni trg št. 4 (prej Pocclilnffo) Naročajte „Pobedo“! F b L b b > Vsak o e e / % P.. vojaške Klet ciganska k godba! mamko Prodala v Liuhliaiti na deželi: vsaki vežji trgovini s čevlji. Breg štev. 20, Aleksandrova cesta 1, PreSernova ulica, SeSfak Na veliko ras^ožilja tovsrna PETER KOZINA & Ko., Tržtž, Gorenjsko. Ceniki na zahtevo brezplačno. * | AUTOMOBILE kolesa, motorje, pnevmatiko *