j OSREDNJA ;| KNJIŽNICA I v CELJU GLASILO DELOVNE- ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXX. — DECEMBER 1976 — ŠTEVILKA 12 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! Celje - skladišče D-Per 70/1976 III 1119760644.12 COBISS ® Foto: Boris Skaiin DELO ORGANOV UPRAVLJANJA Delavski svet delovne organizacije HME- Smernice TOZD naj vsebujejo predvsem Imenuje se komisija za izdelavo končnega ZAD je imel 117. sejo dne 13. 11. 1976. Na seji naslednje: - predloga pravilnika na osnovi osnutka ter je obravnaval obširni dnevni red. — Povečanje obsega proizvodnje in stori- predlogov in pripomb iz javne razprave. Na poročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje tev najmanj v višini kot jo predvidevajo druž- Komisijo sestavljajo: je predsednik kritično opozoril, da se posa- beni dokumenti. Janše Jože, pomočnik direktorja FRS mezni sklepi prepočasi izvajajo in da bi se — Zagotoviti je potrebno, s povečanjem predsednik; Savinek Franc, sekretar podjetja; morali odgovorni delavci intenzivno zalagati produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja, Košenina Slavko, dipl. pravni^. Po; Skalin Boza izvajanje sprejetih sklepov. takšno povečanje družbenega proizvoda, ki bo ris, vodja Io; Pelikan Zvone, gl. direktor pod- Delavski svet je poročilo o izvršitvi skle- v skladu z družbenimi merili omogočilo pove- jetja; Cetina Jože, Vodja EOo; Lemut Franc, POV in kritiko glede izvajanja sklepov sprejel. Čanje osebnih dohodkov na delavca najmanj upravnik DE Proizvodnja ME. Pozval je vse odgovorne delavce TOZD, da za 13 %. Del predvidenega planskega poveča- Predlog pravilnika sprejmejo delavski sveti pospešijo izvedbo 3. sklepa prejšnje seje, po- n ja osebnih dohodkov predstavlja 3. °/q doda- TOZD skupno, voljo pa ugotovi delavski svet sebej pa TOZD MK za izvedbo 5. sklepa. tek za minulo delo in 10 % povečanje vred- delovne organizacije. Obravnava 9-mesečnega obračuna za ob- nosti obračunsko osnovo »N«. Delavskemu svetu je bil podan predlog za dobje januar—september — Zagotoviti, da se razmerja v delitvi spremembo in dopolnitev pravilnika o obver Delegati so sprejeli obširno pismeno gradi- družbenega proizvoda ne slabšajo na škodo ščanju z namenom, da se uskladi z zakonom vo. Uvodno obrazložitev je podala tovarišica akumulacije. Porast družbenega proizvoda mo- o javnem obveščanju. Delavski svet je soglas-Groblerjeva in ugotovila: fizični obseg proiz- ra biti najmanj v odstotku kot se povečujejo e no sprejel sklep, da se predlagane spremembe vodnje v primerjavi z lanskim letom se je po- OD. Pri tem se zasleduje tendenca gibanja te- : sprejmejo. Sprememba pravilnika se objavi v večal, vendar pa plan za letošnje leto do kon- ga pokazatelja (DP:VOD) v zadnjih treh letih prilogi Hmeljarja »Samoupravni predpisi« in ca leta ne bo dosežen. Od kmetijskih proizvo- po posameznih TOZD. dostavi vsem TOZD. dov bo plan dosežen samo pri mleku in pro- ,* — Uresničevanje zastavljenih ciljev;, bo Na predlog pomočnika gl. direktorja Vlada daji zelenjave, vsi ostali pa bodo pod planom.- možno le, če se bodo v planu poiskale vse Plaskana je delavski svet imenoval razne ko- V Mesninah bo fizični obseg proizvodnje do- možnosti za povečanje obsega proizvodnje in misije in predstavnike delovne organizacije v sežen, vendar s spremembo, da bo več predela- ■ zniževanje proizvodnih, stroškov. razne asociacije, in tos- to: ve. se pravi več mesnih izdelkov kot pa pro- V planu je potrebno realno predvideti pro- — v komisijo za sistem obdelave podatkov daje svežega mesa. Mlekarna planirane prede- dajne cene proizvodov. Kjer so že predvidene se imenuje naslednje delavce? lave mleka ne bo dosegla. Na splošno pa je spremembe cen ali premiranje, je treba to v Jeriček.Zlatko, HM -predsednik! Lovcem predelava v letošnjem letu povečala obseg planu upoštevati.' Zaradi neskladnosti cen na t čič Milka. ML; Škafar Polde, Skupne službe proizvodnje. trgu-v škodo kmetijskim proizvodom bo v pri- Regionalna zdravstvena skupnost je po pozivu na pomoč tudi: obravnavala primere svoj-ih 186 zavarovancev in jim priznala za 2.45 .tisoč dinarjev olajšav pri plačilu zdrav, st^epega zavarovanja. Davčna uprava skupščine občine, je hitro reagirala in odpisala davčne . dolgove 218 davčnim obveznikom v skupni, višini 173 tisoč dinarjev. še posebej dobro pa je ukrepala naša Kooperacija. Na priporočilo,-štaba za odpravo posledic suše in toče so pripravili predlog za nabavo cenejše krme, s čimer so želeli nadomestiti primanjkljaj krme, Isi je nastal zaradi suše. Po zelo Ugodni ceni so tako priskrbeli koperanotom 709 tisoč kilogramov koruze in. 800 tisoč kilogramov pesnih rezancev, torej znatno več, kot so si zastavili v načrtu. V izredno kratkem času so zgradili v občini tudi več ko.t 1QQ silosov in sprejeli ter izpeljali5 vrsto agrotehničnih ukrepov, s katerimi so v znatni meri omilili posledice katastrofalne suše. j Štab za odpravo posledic suše in toče v žalski občini je s tem v pretežni meri zaključili svoje uspešno delo,' saj načrtujejo le šes eno sejo,, na kateri bodo analizirali stanje v . kmetijski kooperaciji,-predvsem na področju živinoreje,= .- Kaj razmišljajo delavci in kooperanti v naših zadružnih enolah? Ob 15-letnici našega glasila mi bralci dovolite, da ¡nanizam vsaj nekaj misli, bi jih človek posname v vsakdanjih pogovorih s kooperanti in delaVči inaših enot pa tudi 0 tern, kaj nas še teži in ovira. Vem, da bo v jubilejni številki našega zelo branega glasila dosti omenjenega o prehojeni poti in tudi morda b težavah, ki so bile. Dosti smo preživeli že sprememb. Saj si jih že skoro več ne Želimo. Vemo pa, da vsaka Stvar, tako tudi organizacija, nosi v sebi že svoje zanikanje, katero se bbtt proti preživelim ih. hoče V višjo, noVo kvaliteto. Za naše razmere konkretno smo že brali in slišali, da ñám jé osnoVo ža tako razmišljanje dál že Zakon o združenem delu, ki ne samo želi, ampak tudi daje obvezo za spremembo v naših enotah, v naši organizaciji združenega dela. Prav zato ne bi toliko opisal, kako smo bili v preteklosti ponekod bolj ali manj uspešni v naših enotah, ampak o tem, káj nas še čaka in k čemu težimo, kakšno organizacijo si želimo postaviti. Želim si tako, v kateri bo res samoupravljanje do kraja uresničeno. Da bomo imeli resnično, pa ne samo verbalno, ampak tudi finančno samoupravo. Da.bo v njo vključeno čim več delovnih ljudi, naših delovnih skupnosti. Da nam bo ta naloga obojestranska pravica in obveza ter tudi rizik. Nobeden ne reče, da tudi do danes nismo tega imeli, če pa pomislimo iz prakse, vidimo, da ni bila vsa zadeva, prav resnična želja ali pa hotenje delovnega kolektiva ali delovne skupnosti. Prav zato, ko razmišljamo o novi organiziranosti, pa naj si bo še tako ali 'tako imenovana, želimo, da bi bila ta Ohlika tako trdna in perspektivna za lep čaš in v kateri bi se našel vsakdo. V kateri bi ‘bili Odnosi in delitev tako čisto izpeljana in perspektiva jasno vidna za kmete-kooperante ter delavce enot in da bi bili odnosi in delitev urejeni tudi do drugih TOZD. ki naše proizvode predelujejo in preprodajajo. Dostikrat je naš očitek upravičen, da potegné primarna proizvodnja krajši konec. Saj ima delitev v Organizaciji združenega dela no samo ekonomski, ampak tudi politični značaj, zato še ga še enkrat smelo lotimo. Delitev dela namreč imamo, nimamo pa resnične finančne delitve v pravem razmerju vloženega dela. To nas boli! V tako neurejenih razmerah ne smemo naprej! Izboljšati moramo te medsebojne odnose po najhitrejši poti, po poti resničnega samoupravljanja in dogovorov. To nam bo podlaga in izhodišče za novo organiziranost, za ponovni polet naših delovnih enot. Ko takole v . praksi gledamo to muko, da osnovni proizvodi ne »gredo« ali bi šii ta »zlato«,'nas poprime čudno' razmišljanje, kdo je kniv za tako stanje? Ali res nismo sposobni rešiti tega problema? * * Lahko rečemo, da bi stimulativne ceñe že bile eden od rešitve problemov proizvodnje. . Odnosi morajo biti tako zastavljeni, da bomo videli perspektivo vsi, od primarne proizvodnje, do predelave naših proizvodov ter trgovine. Postaviti si moramo bolj čiste medsebojne pravice in obveze, ter rizik, prej ne bo teh težav konec. Skratka, bolj čvrste medsebojne vezi, saij drugače zadéva ne bo stekla,- Nové organizacije pa nam ne bo nihče predpisoval,; sami si jo bomo morali postaviti in nikoli brez soglasja vseh že prej omenjenih partnerjev v tem ekonomskem procesu. Spremembe, ki se jih lotevamo, so težavna zadeva. Vemo, hkrati, da je ni oblike, ki bi bila trajna, saj se stvari stalno spreminjajo, kar smo že ugotovili v uvodu. Vseeno pa si moramo biti na jasnem s tako obliko, ki nas bo prepričala, da je boljša od dosedanje, saj bi\ sicer ne imelo nobenega smisla 'ustvarjati nove odnose. Ko se bomo vključevali v razpravah, imejmo vedno to v vidu, saj bomo šele na tej bs- novi prišli do-kolektivnega pristanka in potrditve nove oblike. Zavedarho se, da ne smemo podraževati •stvari, ampak ustvarjati več dh ceneje, To nam mora biti skupna stvar. Duh tega razmišljanja, moramo pa sprejeti vsi, ki smo člen verige v procesu primarne, predelovalne; in trgovske mreže naših kmetijskih proizvodov. • Franc Uran jek Sodelovali smo na razstavi inovacij V Celju je bila v zadnjih dneh novembra razstava inovacij ih tehničnih dosežkov v republiškem meriiu. Razstava je bila v dvorani Golovec in organizatorji so sprva pričakovali le majhen odziv, pokazalo pa Se je, da je bilo za razstavo celo'; večje. zanimanje in je bila na koncu dvorana za vše skoraj premajhna. Razstave smo se udeležili skupaj ž žalskim: Inštitutom :ža hmeljarstvo in pivovarstvo. Prikazali smo dosežke v tehnologiji in pridelku hmelja, kbt SimSzadovo inovacijo pa smo prikazali uspehe v ribogojstvu. v __________- ______- Ljubezniva postrežba ■ dobro kosilo V Samopostrežni restavraciji v Gaberju je na Uniji vedno zadostna izbira jedi in priznati je treba, da so jedi pripravljene v tolikšni količini, Zelo okusne. Pa še postrežba nekaj veljal , RAČUNALNIK XN SAMOUPRAVNI SPORAZUM ZA KMETIJSKO DEJAVNOST SRŠ Decembra' 1975 so temeljne organizacije Združenja dela, ki se ukvarjajo ,s kmetijsko proizvodnjo in kmetijsko pre-. delaVo podpisale nov samoupravni sporazum o osnovah in merilih Za razporejanje dohodka: in za delitev sredstev za osebne dohodke. S podpisom tega Sporazuma so se obvezale, da bodo povečevale osebne dohodke skladno s porastom produktivnosti. S tem pa je nastalo vprašanje, kako kohtmiirati'poslovanje posameznih podpisnic. Če bi hoteli v zadovoljivi meri analizirati poslovni uspeh več kot 200 • podpisnic, bi morali obdelati okoli 10 tisoč podatkov Tega pa ročno v kratkem času ni mogoče opraviti. Najhitreje je mogoče priti .do .analitičnih podatkov z računalnikom. Zaradi tega je Skupna komisija podpisnic angažirala Elektron-, škoračuns&i'oddelek našega podjetja, da organizira ih izdela tako analizo. Delavci ERo so Izdelali programe, s katerinii so izračunali vrsto pokazateljev b poslovanju podpisnic ih jih prikazali v dveh tabelah. Z njima so dosegli veliko preglednost podatkov, ki omogoča hitro oceno uspešnosti poslovanja posameznih podpisnic pa tudi celotne grupacije. To pa daje tej obdelavi podatkov še' poseben pomen. Tone Gubenšek Kako ovrednotiti zdravstvene in fizične obremenitve pri delu Skoraj dnevno naši delavci v različnih oblikah in načinih, sprašujejo službo za varstvo pri delu, kako je z upoštevanjem in priznanjem dodatkov za povečane fizične napore pri delu ali za priznavanje dodatka za delo s povečano nevarnostjo za življenje in zdravje delavca pri delu ter za priznavanje povečanja števila prostih dni (dopusta) za dela s povečano nevarnostjo. Ker je odgovarjanje posameznikom težavno, zlasti še, ker posamezniki z vprašanji niso dovolj jasni, smo se na seji komisije^ za varstvo pri delu odločili, da na ta vprašanja javno odgovorimo z informacijo v našem javnem občilu. Večina nejasnosti ije v zvezi z določilom 12. člena samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, bi omogoča izplačilo dodatka za delo v težkih delovnih razmerah. To določilo je precej splošne in relativne vrednosti in v nasprotju z metodiko za določanje obračunske osnove za delo delavcev. Ta mora temeljiti izključno na analizi dela oziroma analizi delovnega mesta. Analiza bi morala biti izdelana tako, da bi bili podrobno proučeni in ugotovljeni vsi čini tel ji, ki vplivajo na analitično oceno posameznega dela oziroma delovnega mesta. ■ Elementi analize dela kakor za analitično oceno delovnega mesta so: — strokovnost, — odgovornost, — napor in — pogoji dela. j Zakon o varstvu pri delu kakor zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu določata, da v analizi delovnega mesta morajo organizacije združenega dela obvezno upoštevati odgovornost v zvezi z varstvom pri delu kakor tudi pogoje dela. Če so te zahteve zajete in obravnavane v analizah delovnega mesta, morajo biti kakovostno in količinsko upoštevane tudi v analitični oceni delovnega mesta. Žal moramo priznati, da analitične ocene zlasti zahteve o delovnih pogojih niso upoštevale, če pa so, pa te niso objektivno ovrednotene, ker ni izdelanih predhodno potrebnih analiz. Za oceno odgovornosti v zvezi z varstvom pri delu, je za objektivno vrednotenje te kategorije odgovornosti, odgovornost predhodno določiti v opisu delovnega mesta. V tem opisu pa morajo biti opisane tudi kakovostne in količinske vrednosti pogojev dela. Pogoji dela se strokovno manifestirajo v desetih obremenitvah in to: 1. dinamične in statične obremenitve, ki se izražajo v obliki za posamezno delo porabljenih kalorij. Te vrednosti dobimo na podlagi tabel ob analizi posameznega dela z meritvami bazalne temperature, z ugotavljanjem pulza ali celo z ugotavljanjem porabe kisika. Zaradi maksimalne ekspozicije, katera terja od 600—700 kcal na uro, je vrednost fizičnega napora vredna do 12 obračunskih točk; 2. toplotne obremenitve ugotavljamo po posebnih mednarodnih metodah. Pri nas je osvojen HSI (Heat Stress Index) sistem ugotavljanja tovrstne obremenitve po Belding in Hatch, za kar je potrebno opraviti meritve mikroklimatskiih pogojev dela; 3. obremenitev vida Se manifestira v pogojih, kjer delamo v preslabi osvetlitvi (tehnološke zahteve), ali zaradi bleščanja, katerega tudi z tehnološkim postopkom ne moremo odstraniti, Ta obremenitev je lahko vredna največ dve vrednostni točki; 4. ropot in vibracija na delovnem mestu ali pri delu nastaja oziroma se pojavlja v različnih vrednostih, katere tudi z modernimi fizdološko-tehničndmi posegi ne moremo popolnoma odpraviti. Če nastaja ropot ali vibracija v vrednosti nad 120 dB, potem sme delavec na takšnem delovnem mestu delati le ob obvezni uporabi antifonov največ 2 uri. Zaradi takšne obremenitve so delavcu priznane štiri vrednostne točke; 5. če delavec dela na delovnem mestu,-kjer je prisoten škodljiv vpliv škodljivih plinov, par ali hlapov, te obremenitve ugotavljamo z meritvami v razmerju z normami dopustnih koncentracij. Ta obremenitev je lahko največ ocenjena do 3 vrednostne točke; -6. nevarnost infekcije pri delu je lahko ovrednotena z največ dvema točkama; 7. pri delu, kjer se pojavlja neposredna nevarnost za nedovoljene posledice zaradi prisotnosti vode, kislin, soli, lužil ali drugih jedkih snovi, je tovrstna obremenitev ob uporabi ustreznih osebnih varnostnih sredstev ocenjena do 3 vrednostne točke; 8. tudi ža delo na prostem so v predlagani metodologiji upoštevane obremenitve,, zlasti nevarnost prehlada in za neugodne posledice spremembe mikro in makro klimatskih razmer; 9. obremenitve zaradi nevarnosti pri delu se ocenjuje na podlagi predhodnih analiz in ugotovitve, stopnje pogostosti in resnosti za ustrezno panogo dejavnosti v podjetju, ter interne pokazatelje primerjati s tovrstnimi pokazatelji sorodnih delovnih organizacij, če v določeni skupini dela nastopa vrednost povprečnega indeksa resnosti poškodb med 10 in 15, a pogostost, poškodb do 10, se obremenitev zaradi nevarnosti pri delu kategorizira v I. stopnjo, če pa sta vrednosti večji pa v II. stopnjo. V primeru, da katera od navedenih kriterijev nastopa čez določeno vrednost, se ogroženost določi v vmesno stopnjo, saj je tovrstna obremenitev _ ovrednotena od 1—3 vrednostne točke. Po tej metodologiji je možno in bi bilo.potrebno oceniti posamezne obremenitve , na vsakem delovnem mestu, a ne samo delovna mesta s povečano nevarnostjo. Tako bi bilo npr. ocenjeno delovno mesto recimo sekača iglavcev, poleg zahtev za: — strokovnost (zahteve A), — odgovornost (zahteve B), — napor (brez fizičnega napora, ki je po sedanji metodologiji ovrednoten v zahtevi' C, dejansko pa bi moral biti v zahtevi D kot pogoj dela, ker vendar se manifestira kot obremenitev; — še analitično v zahtevi D, kot pogoji dela in to za: vrednost točk 1. dinamične in statične obremenitve 5 2. toplotno obremenitev 2 3. obremenitev vida 0 4. obremenitev zaradi ropota in vibracij ' - 4 5. obremenitev zaradi stika s plini in parami 1 6. obremenitev zaradi možnih infekcij 0 7. obremenitev zaradi stika z vodo, in jedkimi snovmi 0 8. obremenitev zaradi dela na prostem 3 9. obremenitev zaradi nevarne narave dela 3 18 vrednostnih točk Vrednost ogroženosti je ovrednotena z 18 vrednostnimi točkami, ter predstavlja s seštevkom vrednostnih točk zgoraj omenjenih kriterijev, skupno vrednost analitične ocene delovnega mesta. Iz tega sledi, da dodatek za težavnost oziroma za težje pogoje dela ne nastopa kot poseben dodatok v odstotku na analitično oceno, delovnega mesta, ker se tako vrednost pogojev spremeni ne glede na količinsko in kakovostno obremenitev. Primer Dva delavca z različno analitično oceno delata na delovnem mestu, ¡ki sta izpostavljena enakemu učinku ropota (npr. 75 dB), bi po določilu sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, če bi obema bilo priznan enak odstotek dodatka, dobila različni dodatek. To pa ni namen samoupravnega nagrajevanja po delu. Janko Zupanek Kotiček varnostnih nasvetov odprtine in Špranje V VAROVALIH (ogradah, pregradah, ograjah) Špranje do 6 mm lahko zanemarimo. Odprtine od 6 mm do 13 mm lahko prepustijo prste. Zato pa je potrebna varnostna razdalja'od ogroženega mesta od 6 cm. Za odprtine od. 13 mm do 82 mm dopustno (varnostno) razdaljo izračunamo po enačbi x = 10 y -j- 6 itd. Za določeno velikost stranice y v mreži moramo ugotoviti potrebno dopustno oddaljenost (varnostno razdaljo) mreže x od nevarnega območja ali dela. Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet podjetja »Hmezad« Žalec. Širši družbeni organ glasila sestavljajo: predsednik Drago Žlender, člani: Štefka Lešar, Ivan Vodlan, Jože Rojnik in Ivan Rehar. Ureja uredniški odbor: predsednik Anton Gubenšek, dipl, inž., in člani: Janez Luževič, dipl. inž., Bogdan Pugelj, dipl. inž., Vinko Strašek, pravnik, in Milj e va Kač; dipl. inž., - urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. — Glavni in odgovorni urednik Vili inž. Vybihal. — Uredništvo je v podjetju »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1. — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih. — Letna naročnina 36 din. — Tisk in klišeji AERO, TOZD grafika Celje. Kaj ukreniti, da bi povečali porabo umetnih gnojil in dosegli s tem večji pridelek Pokazatelji, ki jih imamo na razpolago, nam kažejo, da riam poraba mineralnih gnojil stalno pada. Na ta padec vpliva več dejavnikov, ki so največkrat tesno med seboj povezani. Zavedati se moramo, da vsako leto izgubimo veliko obdelovalnih površin, radi gradnje infrastrukturnih objektov. Veliko plodne zemlje nam vzamejo tudi stanovanjske hiše in podobni objekti. Morali bi na obdelovalno zemljo bolj paziti, saj je proizvodnja hrane vedno bolj važna. Na drugi strani pa tudi prepočasi pridobivamo nova koristna zemljišča z raznimi melioracijami in podobnimi ukrepi. Drugi važen dejavnik, ki vpliva na zmanjšano porabo gnojil je migracijski proces, ki je še vedno zelo prisoten. Tu imam v mislih mlade ljudi, ki zapuščajo kmetije in se raje zaposlujejo tam kjer dobijo boljši dohodek, Na kmetijah nam ostajajo stan in ostareli ljudje, ki pa radi zmanjšane delovne sposobnosti ne morejo iti v korak z mlajšimi. Ta proces bo pri nas se dolgo prisoten, saj lahko to opazujemo na piimerih razvitejših dj-žav, ki so šle po isti poti kot hodimo mi sedaj. Prav tako poznamo tudi zapuščanje kmetij, tako da odidejo z doma vsi, poslopje ih zemljo pa pustijo vnemar, ker jim ta zemlja s takim načinom obdelave kot ga poznajo, ne more zagotoviti eksistence. To so predvsem hribovski predeli in pasivnejši kraji kjer ni v bližni nobene možnosti za zaposlitev. Tako zapuščene zemlje je danes že precej in verjetno tudi ta vpliva statistično na zmanjšano uporabo umetnih gnojil. Stalež goveje živine nam vsled slabih cen pri odkupu raste, cena mleka pa tudi ni tako stimulativna:, da bi se izplačalo držati več glav živine, kot jo je moč prekrmiti z doma pridelanimi krmili. Na ta način pride v zemljo manj hlevskega gnoja in zemlja še bolj rabi dodatke v obliki mineralnih gnojil. Pri porabi umetnih gnojil so pravzaprav važne tiste, cene, ki jih proizvajalec oziroma kmetovalec dobi, ko svoje pridelke vnovčuj e. Že pravkar sem omenil, da je ekonomičnost v živinoreji vprašljiva, ekonomičnost pri kmetijskih kulturah je pa iz leta v leto različna. že vrsto let Ugotavljamo, da je rentabilnost pri hmelju zelo majhna, nobene, rentabilnosti pa ni, če so še pridelki mali. Pri hmelju se je moč pogovarjati o rentabilnosti šele takrat, če so pridelki večji od 1600 kg na ha. Sicer je pa rentabilnost precej širok pojem in si ga lahko vsakdo prikroji po svoje, oziroma upošteva tiste stroške, ki se posamezniku zdijo, da so nastali pri določeni kmetijski kulturi. Trosilec gnoja — TORNADO p STROJNA Tudi pri proizvodnji pšenice ni kaj bolje, pa čeprav so se v zadnjem času podražila krušna žitu. Malo bolje glede rentabilnosti je pa pri proizvodnji koruze. V letošnjem letu je bila dosežena razmeroma dobra rentabilnost pri proizvodnji krompirja, fižola, proizvodnji plantažnih jabolk ter pri proizvodnji koruze. Sicer je to le trenutna rentabilnost, ki je odvisna od letošnjih odkupnih cen. če kmetijski proizvajalec dobro vnovči svoj pridelek, mu potem tudi ni žal malo več odšteti za nabavo umetnih gnojil■ Pravzaprav pri vseh vrstah kultur ne predstavlja cena mineralnih gnojil resnejše kalkulativne postavke. Nad cenami gnojil bdi tudi naša družba, saj ne dovoli, da bi se gnojila prodajala tako kot drugo trgovsko blago. Družba še vedno daje veliko denarja k ceni gnojilom — pravimo, da ga regresira. Vsi stroški, ki pri distribuciji cen nastajalo, so prav tako pod strogo kontrolo, maloprodajne cene so pa itak z zakoni določene.'. Na porabo umetnih gnojil pa imajo tovarne same velik vpliv. Vsi proizvajalci proizvajajo gnojila v vedno večjih koncentracijah, to se pravi, da je v kg vedno več čistega dušika, fosforja in kalija. Ker pa merimo porabo gnojil le v kg nam to povečevanje koncentracije ne daje jasne slike, saj je drugačna poraba, če rabimo npr. urejo ali pa šuperfos-fat. Klub upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejavnikov je pa uporaba mineralnih gnojil pri nas še .vedno zelo .majhna. Celotna Jugoslavija je v pogledu porabe mineralnih gnojil na dnu lestvice, pa čeprav smo še vedno agrarno industrijska država. Za Slovenijo so pokazatelji malo boljši, a vseeno je še poraba precej nizka. Kmetje, ki se specializirajo po navadi uporabljajo več mineralnih gnojil, žal pa ta preusmeritev prepočasi teče oziroma zajame preusmeritev premalo kmetij, če hočemo povečati uporabo mineralnih gnojil, bi bilo potrebno v prvi vrsti urediti cene nekaterim kmetijskim artiklom. Prav tako bi se morali aktivitirati vsi dejavniki, ki so vezani v proces kmetijske proizvodnje. Tu mislim predvsem kmetijskega proizvajalca kot take--ga in pa celo vrsto tistih ljudi, ki je z njim v stalnem stiku, to so poslovodje v kmetijskih preskrbah, pospeševalci ter drugi kmetijski strokovnjaki. Tudi same tovarne, proizvajalke umetnih gnojil, bi morale dati več sredstev v reklamne svrhe. Pravzaprav bi morale tovarne reklamirati svoje proizvode in to reklamo približati neposrednemu potrošniku. Ta reklama in razne publikacije ne bi smele biti preveč strokovne, saj so potem le same sebi namen, ne pa tistemu, ki mu je gnojilo namenjeno. V akcijo večje porabe gnojil, bi se morali vključiti vsi krajevni dejavniki, od sklada za pospeševanje kmetijstva do delovnih organizacij. Navedel bom primer, ki je pri koroških kmetijskih zadrugah že vpeljan. Na posebnem skladu zbirajo denar, ta pa ima namen pospeševati kmetijstvo v širšem pomenu. Koroške delovne organizacije so se sporazumele, da odvajajo vsako leto določen odstotek od celotnega dohodka v ta sklad. Ta sklad upravlja poseben odbor, ki ima namen stimulirati porabo umetnih gnojil tako, da prispeva vsakemu kg 'prodanega umetnega gnojila 0,50 din dotacije. Iz tega sklada se daje tudi za gradnjo silosov, za privez telet, za prehod na kmečki turizem itd. Če bomo hoteli povečati porabo umetnih gnojil bo lahko proizvodnja cenejša, pridelki se bodo povečali, zboljšale -se bodo življenjske razmere kmetijskega proizvajalca. Tovarne proizvajalke umetnih gnojil svetujejo s svojimi skromnimi propagadhimi navodili že določene formulacije za določene kulture. Seveda nam pri tem lahko še bolj uspešno pomagajo analize zemlje. Ker smo pri porabi gnojil še precej za razvitimi ne bo škodilo, če ob tej priložnosti navedem nekaj kombinacij za gnojenje posameznih kultur. Ker imamo v Sloveniji največ travnikov, pašnikov in starejših sadovnjakov, kjer pridobivamo tudi-krmo, ne bo odveč, če spregovorimo najprej o gnojenju le-teh. Travnike v glavnem gnojimo s kompleksnimi gnojili N:P:K:, 8:16:22, N:P:K, 9:18:18 ali pa N-P:K, 12:12:12, ta gnojila trosimo v glavnem spomladi lahko pa tudi v jeseni v količinah od 400—600 kg/ha. Priporočljivo je gnojiti po prvi košnji še z dušikom in sicer z urejo od 60 do 80 kg/ha ali pa s KAN- 100 do 150 kg/ha. Te količine porabljenih gnojil nam bodo dale Zanesljivo pridelke preko 75 centov suhega sena na. ha. Z dodatkom velikih količin gnojil nam pridelek ne raste tako hitro in je potrebno pri dodajanju večjih količin upoštevati večjo strokovnost in se je potrebno posvetovati s kmetijskim strokovnjakom. V zadnjem času se pri nas seje vedno več koruze, bodisi za silažo ali pa za zrnje. Če hočemo dobiti velike pridelke moramo poleg dobre priprave tal, izbire odgovarjajočih hibridov, ustrezne zaščite tudi obilo gnojiti. Koruza posebno zahteva velike količine hranil, ki jih dodajamo lahko le z umetnimi gnojili. Pravilno gnojeni posevek koruie je dosti odpornejši proti suši, ker koruza na takih tleh gospodarneje troši vodo. Dobro zagnojena koruza nam lahko daje tudi do trikrat večje pridelke od negnojene. Za območje kjer je več padavin se priporoča gnojiti jeseni ali spomladi s ca. 900 kg NPK 12:12:12, ter do-gnojiti še s a ca. 100—150 kg ureje, ali 300 kg NPK, 11:11:16 v času vegetacije. Za območja kjer je manj padavin se priporoča, da se dodajajo vsa gnojila pred setvijo brez kakršnega koli dognojevanja. Krompir daje dobre pridelke le ob izdatnem gnojenju, pri krompirju moramo posebno paziti, da dodamo dosti kalija. Za krompir se priporočajo taki nitrofoskali, ki vsebujejo več kalija tako npr. NPK 11:11:16, NPK 8:16:22 alj pa NPK 10:15:20. Če smo pravilno izbrali pravo gnojilo nam mora dati vsak kg dodatnega gnojila od 10 do 20 kg krompirja. S kompleksnimi gnojili lahko celotno gnojenje opravimo naenkrat, to je pred setvijo. Količine gnojil,, ki jih krompirju dajemo so od 1000 do 1500 kg na hektar. V primeru, da je zemlja gnojena s hlevskim gnojem, lahko količine umetnega gnoja zfnanjšamo za 1/3. Pšenica nam daje tudi zelo lepe rezultate, če ji pravilno gnojimo. Poleg skrbno pripravljene zemlje in dobrega semena moramo dodajati tudi dovolj hranil. Še pred nedavnim je bilo v navadi, da se je pšenici dognojevalo najmanj dvakrat v času vegetacije, sedaj so pa mnenja deljena in priporoča se gnojenje samo enkrat. Nekateri zagovarjajo samo gnojenje pred setvijo, kjer dognojevanjeesamo ne daje tako vidnih-razlik: Najbolje je, da pred setvijo zaorjemo NPK 17:8:9. Lahko pa obe količini dodamo pred setvijo in ni potrebno dognoje-vati. Če bi v široki praksi uporabljali gnojila v želj enih količinah ne bi bilo bojazni, da nam poraba pada, oziroma da so pridelki slabi in nerentabilni. Željeno je, da bi se poraba povečevala za kar smo odgovorni vsi, ki v kmetijstvu delamo, Jože Rojhik PONOVNO VABIMO VSE DELAVCE HMEZADA, DA SE V CIM VEČJEM ŠTEVILU UDELEŽIJO REKREACIJE V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE PETROVČE. ŽENSKE OB TORKIH OD 19. URE DALJE.' moški ob Četrtkih od is: ure DALJE. SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE Košarka Za zaključek SŠI smo dosegli naj večji Za Zaključek' SŠI '•'smo dosegli največji uspeh — 'prvo mesto V svoji skupini in prvo mesto v B skupini. Hmezad Žaleč ; Občina — SIS ' 35:15 Hmezkd Žaleč : Juteks Žalec -19:18 Hmezad Žaleč : Sav. mag. Žalec 40:13 PROGRAM 1917 1. Sindikalne športne igre — 14. SŠI v letu 1977, — vključitev novih sindikalnih organizacij vSšI; — boljša organizacija tekmovanj. 2. Interna tekmovanja-V DO: — Vključevanje širšega kroga- delovnih ljudi, -■ g — racionalno izkoriščanje-športnih objektov, ; — izdelava programov športne aktivnosti. 3. Rekreacija: — Vadba V okviru TVD »Partizan«, — vadba v okviru delovnih- organizacij* —■ustanavljanje skupin •»'Zdravje in -kon-' dicija«, — ustanavljanje skupin-veteranov. 4. TRIM aktivnosti: S- TRIM športni znak, — TRIM dnevi, — ni izleta brez TRIMA, — pohodi v neznano. OSNOVNA IZHODIŠČA SŠI 1. Telesna kultura je pravica in dolžnost vsakega občana, 2. ustvarjanje pogojev za'telesno aktivnost vseh občanov, 3. : vloga športne rekreacije: — nuditi možnost sprostitve, — zoperstaviti se nevarnostim nezaščitenega okolja in uničevanja človeka zaradi vse večje telesne neaktivnosti. 4. Vsakemu delovnemu človeku bomo morali znati odgovorili na vprašanje kje, kdaj in kako se lahko ukvarja s telesno kulturo. SINDIKATI IN TELESNA KULTURA: — sindikati morajo omogočiti'Vsem delavcem Športno rekreacijo, — sindikati morajo razvijati in bogatiti 12. novembra 1976 smo Se v Žalcu zbrali ljubitelji smučanja, z namenom, da bi ustanovili svoj smučarski klub. Za' ta klub je bilo precejšnje število interesentov in smo se 'v debati'Živo zanimali Za organizacijo in delo ■kluba.'Že pri izbiri imena za klub je bilo Več predlogov.. Zaenkrat še bo klub imenoval Smučarski klub Žalec, verjetno bi pa kazalo ddti klubti širše obeležje in ga imenovati kot Savinjski' smučarski klub. Za-predsednikasrno izvolili Vlada Vebra, prekaljenega smučarja in dobrega organizatorju v smučarskem športu, tradicija smučanja in že dokaj velika množičnost y žalski občini Sta narekovali, da se organiziramo v svoj klub, v okviru celotne občine. - članarina v našem klubu je zd člane 150 din in za šolske otroke do 15 let 60 din. Ta dokaj visoka članarina pa nudi tudi mnoge ugodnosti svo jim Članom, člani našega kluba se bodo lahko udeleževali različnih tečajev brezplačno, Na voljo jim je, da si lahko na- sindikalne dejavnosti in programe na področju telesne kulture in rekreacije, — sindikati morajo z osveščanjem in družbenopolitično mobilizacijo doseči; da se bodo delavci množično vključevali v telesno kulturo in športno rekreacijo, — sindikati morajo podpirati sofinanciranje programov" rekreacije in telesne kulture delavcev. Slavko Košenina bavijo celotno smučarsko opremo s popustom 10 o/0. Prav tak popust bo tudi skoraj na vseh žičnicah v Sloveniji. Vsi člani našega kluba so tudi avtomatsko zavarovani pri Zavarovalnici Sava za nezgodo, članstvo v našem klubu torej nudi velike ugodnosti, verjetno si bo lahko Vsak član amortiziral članarino bodisi na en dli drug 'način. Smučarski klub Žalec želi, da bi se včlanilo čitnveč 'članov. Trenutno lahko člani dobijo izkaznice v. NA-MI v Žalcu pri kreditnem •oddelku beograjske banke. S sabo morajo prinesti sliko. . Največji poudarek pri dejavnosti smučarskega kluba v Žalcu bo na množičnosti. Želimo pridobiti čimveč smučarjev, in jih tudi usposobiti za varno smučanje. Prav tako bo veliko skrb polagal klub tekmovalnemu smučanju. Vsi želimo, da bi naš klub kmalu zaživel in takoj žačil Z intenzivnim delom. R. J. V ŽALCU USTANOVLJEN SMUČARSKI KLUB PROGRAM PRIREDITEV — TEKMOVANJ 1977 Mesec 14. sindikalne športne ml. člani \ _ st. člani igre članice Kraj iger •- Organizator TRIM akcije Tečaji, seminarji Igre TOZD-org. JANUAR smučanje smučanje smučanje Liboje . SK Žalec smučanje organizatorji rokreatorji ■ — FEBRUAR odbojka odbojka odbojka Šempeter Partizan smučanje -v n MAREC šah — Žalec ŠK — organizatorji TRIM akcij APRIL \ kegljanje kegljanje' kegljanje - Žalec KK Žalec .»vedno mladi tečemo radi« Ferralit APRIL - kros . kros kros Žaiec komisija • »vsi na kolo« organizatorji -iger v TOZD Garant MAJ nogomet Žalec Prebold Polzela Partizan ■ »pot pod noge« SIP MAJ streljanje. streljanje streljanje Braslovče ObSZ Žalec »vedno mladi. tečemo radi« Sigma JUNIJ orient. orient. Orient. Griže PD v občini »pot pod noge« TN Polzela JULIJ plavanje plavanje plavanje Prebold Partizan »za vitko . postavo plavanje pravo« KIL Liboje AVGUST . rokomet'; Žalec Šempeter Polzela Partizan ” ' V TN Prebold SEPTEMBER atletika atletika atletika Žalec Partizan »vsi na kolo« r Minerva OKTOBER namizni - tenis namizni • tenis namizni tenis Žalec Partizan »vedno mladi tečemo radi« Juteks NOVEMBER košarka — — Žalec Partizan DECEMBER ZAKL JUCEK IGE R IV. AGROSKI V KRANJSKI GORI ISfagEJiiPH?« Pripravljalni odbor za organizacijo IV. Agroskija je imel svoj redni sestanek y torek, dne 9, . novembra 1976, v prostorih Grude v Ljubljani. Pogovorili smo• se, da bo organizator IV. Agroskija Gruda iz Ljubljane. Tako. so držali obljubo, saj so obljubili, da bodo organizatorji naslednjega Agroskija. To obljubo so dali ob tekmovanju III. agroskija na Veliki Planini. Na sestanku smo sklenili, da bo IV, agroski 77 v Kranjski gori in sicer 11. marca 1977. Ta Agroski naj bi po možnosti imel že jugoslovansko obeležje, saj bodo na to tekmovanje vabljene tudi kmetijske in sorodne organizacije ne samo iz Slovenije, temveč iz vse Jugoslavije. Veliko je bilo:govora tudi, katere organizacije se lahko udeležijo tekmovanja na Agro-skiju. Sklenili: smfti dia laljfco pošljejo -tekmo-valce na Agroski. kmetijske, zadruge, kmetijski kombinati, trgovska podjetja, ki se ukvarjajo. s kmetijskimi proizvodi, trgovska podjetja, ki oskrbujejo kmetijstvo, razne strokovne institucije, fakultete, živilsko-predelovalna industrija in sorodne. Živilsko-predelovalna industrija ne kaže velik intefbs.za tovrstno tekmovanje .sai imajo že vež leltgkmbvanje ..pod nazivom Ziviljada. Kot tekmovalci imajo pravico nastopati tudi kooperanti zadrug dn kombinatov. Po potrebi se bodo tj tekmovalci morali izkazati s svojimi zdravstvenimi izkaznicami. V kolikor bil katera organizacija hotela kršiti pravila s tem, da bi poslala na tekmovanje kake druge, tekmovalce, bo po pravilniku v-celoti diskvali-. ficirana. Sklenili smo tudi, da se bo tekmovanje razširilo še na teke. Prav tako kot v slalomu se bo tekmovalo v tekih v treh kategorijah in sicer, mlajši člani bodo tekmovali . Opazovalci na cilju na progi dolgi ca. 4'km, starejši člani in ženske pa na ca. 2 km dolgi progi. Tekmovanje samo bomo skušah organizirati tako, da bodo lahko isti tekmovalci tekmovali v tekih in veleslalomu. Za uvrstitev v posameznih disciplinah bodo prišli v poštev trije najboljši tekmovalci iste organizacije. Sedaj ne bo potrebno več prijavljati ekipe tako kot doslej, saj bodo prvi trije . najboljši sestavljali eno ekipe, naslednji trije drugo itd. Sedaj je torej vseeno koliko tekmo-> valcev bo iz iste delovne organizacije. Če bodo le tri je tekmovalci in če-bodo vsi prišM-na Cilj bodo že lahko konkurirali v ekipni uvrstitvi. V kolikor bi pa posamezne delovne organizacije poslale manj tekmovalcev po posameznih kategorijah’kot tri, se bo upošteval njihov■ individualni plasman. Ekipno bo zrna-' gala tista ekipa, oziroma tista delovna organizacija, ki ho zbrala, največ,.točk,.iz. vaeh šestih disciplini (tri kategorije v veleslalomu in tri kategorije v tekihJ.^ Prav tako kot qa dosedanjih Agroski jih se bo tudi na IV. ocenjevala množičnost, za kar se bo prejelo posebno priznanje. Ta članek sem napisal malo zgodaj z namenom, da bomo imeli do tekmovanja dosti., časa za priprave. Skušali bomo organizirati 'skupno treninge za veleslalom na Golteh. Za teke bo pa treba poiskati kandidate ih jim tudi omogočiti trening pod strokovnim vodstvom. Prepričan, sem, da bomo oba treninga lahko speljali, posebno še, če bomo dobili strokovno . pomoč od novo formiranega, smučarskega kluba Žalec, Željeno ;bi bilo,feida bi se tekmovanji; :V Kranjski gori na IV. Agroskjju udeležilo-veliko število smučarjev (iz Hmezada- Žalec. Zavedati se moramo,, da smo na teh tekmovanjih že zmagovaji-rin da bi z dobro organizacijo lahko spet nastopali kot favoriti. Na Ifl. Agroskiju na Veliki Planini smo se kljub nepopolni ekipi dobro uvrstili. Če bi imeli kompletno ekipo, bi se verjetno lahko potegovali tudi za- naj višji naslov. Kandidata,, ki dobro, smučajo naj se javijo pri svojih športnih referentih, ti bodo pa naprej. obvestili odbor, ki bo, skrbel, za sestavo predstavnikov Hmezada za IV. Agroski. Želje- \ no bi bilo, da se javijo, tudi tekačice in tekači. Skušali' bomo nabaviti nekaj opreme za tekače in bi bilo potrebno, da že prej vemo za kandidate. Prepričan sem, da bomo pplno-številno nastopih na IV. Agroskiju v Kranjski gori. Nasvidenje na belih poljanah! ZADOVOLJNI JEDRČANI Na vrata je potrkala zima, Novo leto nas bo obiskalo in vprašalo: Kaj ste v minulem letu koristnega naredili? Jedrčani bodo brez posebne hvale povedali: Veliko! i In še res je. Tile Jedrčani kar naprej urejajo svoj domači kraj: ojačanja elektrovoda, potem delni vodovod in na jesen skoraj dva kilometra asfaltirane ceste. Ni toliko dni v letu kot je bilo žuljev na rokah. Sicer pa IN RAZVEDRILO IN NE SAMO DELO Tega načela se vsako leto poslužuje ZE GotQvlje, ki organizira za svoje kooperante izlete po naši lepi domovini■, Vsako leto pripravijo tri zlete, ki bi jih lahko poimenovali tudi. poučne ekskurzije. Ob tem se kmetje razvedrijo ter pozabijo na vsakdanje skrbi. ie Kot ¡že pet let doslej so tudi letos odšle na izlet k&operantke iz Gotovelj, Vrbja, Ložnice ,in Griži,pod vodstvom tovarišice Bince Verdnik, Obiskale so že veliko krajev in si ogledale ¡njihove: znamenitosti ter tudi nekatere OZW.Med njimi Ljubljanske mlekarne, kjer. 'so videle predelavo mleka, To je bilo zanje zelo zinimivo, saj j,ih večina oddaja mleko in sQ.se iakQ seznanile s celotno mlečno proizvodnjo,' Letos so se odločile za Kočevsko-Ribniško polje in jim ni bilo žal. Pot jih je vodih prek Celjci, Novega mesta, kjer so imele krajši postanek ž malico. Nato s.o odšle prek- lepih krajev do Kočevja, ki slovi, po ..burni zgodovini' Omenjeno je bilo že za časa tlačanskih uporov, posebno vlogo pa je imelo Kočevje med NOB. Ustavile so se tudi v Bazi 20, ki je zgodovinski spomenik iz NOB. Ogledale $o si c§lo, Wteejjkjer je bil med ‘NOB nekaj časa sedež vrhovnih političnih organov. Bo kosilu pa so odšle proti Ribnici, saj nam je vsem znano, da je Ribn’can Urban •po celem, svetu . znan. To pa je bilo zanje tudi zanimivo, saj so videle kako nastajajo njihovi vsakdanji pripomočki, ki jim pomagajo pri gospodinjstvu. V Kočevju in Rib-' niči so ši ogledale 'tudi lepo urejene muzeje. Malce izmučene so se vračale domov preko Turjaka, Ljubljane vse do šoferske mamice, kjer„ sq imele..večer.jo.. Kljub, utrujenosti so se tu živahno pomenkovale in prepevale. Nekatere so tudi,¡zaplesale s kooperanti iz,Ponikve, ki so bili tudi na izletu v Goriških Brdih pod vodstvom vodje ZE Gotovlje tovariša Janka Sredenška. Po pogovoru z njimi sem videl, da jim bo izlet ostal še lep čas v spominu ih da si žele še več takšnih dni. Pa čeprav je to en sam dan, '3h ta razvedri in jim da novi elan. 'Po-tem . lahko godimo in si želirn°>. da M bilo takšnih ¿dčiriižhih enot še več~ Iztok Verdnik Jedrčani tako pravijo: Naših rok še ne primejo žulji, niso gosposke, trde so, vajene dela. Saj so nam pomagali, pravi, toda brez naših rok, , brez sto in .sto udarniških ur. ne bi c šlo. Zdaj elektrika močneje sveti, v zahodnem predelu teče čistejša Voda, po asfaltirani cesti vsak dan hiti desetine avtomobilov. Jedrt bo postala že V novem letu nadvse zanimiv turistični kraj. Čestitamo! . Drago Kumer OGLAS Prodam popolnoma novo kosilnico Steyer 30. Ribič Ivan, Zg. Roje 4, Šempeter v Sav. dolini. ■ ■ ■ BS 1 ¡1«!1 1« m ¡¡■1 mm mm m □ni -J* m H '« ■■1 Jedrčani pri delu IN ŠE NAPOTEK ZA PRAZNIKE V teh dneh, ko bo sicer komaj malo, daljši kone tedna obeležil menjavo letnice, ko bomo proslavili prihod novega leta in pozabili na stare nevšečnosti — storimo vse to temeljito, Pozabimo, kar nas je bremenilo* poveselimo se iz . vsega srca in (preženimo mačka) in — RES ČILO V NOVO LETO. Ja pa še ne pomeni, da je potrebno te dni postoriti prav. vse od silvestrskega nereda do tistih del, ki smo se z njimi otepali, pa jih nismo opravah-, -Le trije dnevi praznovanja so, morali pa bi prinesti skoraj toliko kot dopust, dati nam morajo čas,; da potegnemo črto pod vse minulo in zastavimo po praznikih v mlado leto.. NOVOLETNA KRIŽANKA