2. Številka
PavSalnl frsRko v cBriavl SHS*
V Ljubljani, dne 28. januarja 1922,
IX letaj
Delavec izhaja vsak drag ps-toV k datumom naslednje;?;: dne. — Naročnina za cel« I»to D 10'—, as pol lot« D 5 -, u čotrt leta D 2 50. Posamezna Številka 25 p naročnina v inozemstvo sorazmerno več. Potiliatvo na uredništvo in apravmštvo Ljubljana, Šelinbnrgova ulica Rtov 8. Q. nadsir< laiafon St 225.
DELAV
Rokopisi ras no vračajo.— hiierati s« KaračitnavajOj milimeter vrstica in sicer prš enkratni objavi po 5?5 pava, pri trikrat-, ni po 23 para, pri Šestkratni po 21 p, pri celoletnih objavah po 20 -7.a vsakokrat. — 'An. rastnp iejaveitd. staue mm vrstice 25 para. Reklam. ,«o poSia ni n*..' proste. — Nefrsnkira-ijit pisma se no sprejemajo
Strokovna komlslta za Slovenijo v Ljubljani
sklicuje strokovni kongres
dne 25. In 26. marca 1922
ki se bo vršil v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev kongresa.
2. Verifikacija mandatov.
3. Tajniško in blagajniško poročilo.
4. Poročilo kontrole.
5. Ekonomski položaj delavstva in naša industrija.
6. Tarifna politika.
7. Organizacija Id zedinjenje strok, organizacij v Jugoslaviji.
8. Prispevki Strokovni komisiji in organizacijam.
9. Poslovnik Strokovne komisije in stavkovni oravilnik.
10. Socialna zakonodaja.
11. Delavski dom.
12. Raznoterosti.
Vsa osrednja društva imenujejo na vsakih 200 članov po enega delegata. Predloge stavijo osrednja društva, ki jih morajo do 1. marca t 1. sporočiti Strokovni komisiji.
Ljubljana, 25. januarja 1922.
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani.
Zedinjenje strok, organizacij.
Na konferenci ujedinjenja strokovnih organizacij, ki se je vršila dne 7. In 8. januarja t 1. v Beogradu je bil sprejet na-' slednji začasni pravilnik:
Državna konferenca zastopnikov delavskega In nameščeniškega strokovnega gibanja v Jugoslavii dne 7. in 8. Januarja 1922 v Belgradu zaključuje: da se vse obstoječe delavske in nameščeniške strokovne organizacije zedinijo v eno osrednjo inštanco strokovnega gibanja za vso Jugoslavijo, ki se imenuje;
Glavni radnički Savez Jugoslavije.
Do prvega glavnega zbora, ki sprejme stalna oravila, bo G. R. S. J. deloval po sledečem začasiem pravilniku:
Čl. 1. Glavni rndnieki savez Jugoslavije je najvišje torišče vsega strokovnega gibanja v Jugoslaviji. Sedež njegove uprave je v Belgradu,
Čl. 2. Delokrog G. R. S. J. in njemu nriključenih stročnih delavskih ter name-Sčeniških sirokovrih organizacij obsega vse ozemlje kraljevine SHS.
ČL 3. Člani G. R. S. J. ne morejo biti Doedinci, temveč le osredotočene industrijske in stročne strokovne organizacije delavcev in nameščencev.
CL 4. G. R. S. J. ic njemu priključene
strokovne organizacije stoje načeloma na sledečih temeljih:
a) razrednega boja; b) popolne svobode od oblasti vseh političnih strank.
Čl. 5. Stoječ na načelih, izraženih v členu 3. tega pravilnika, bo izvajal G. R. S. J. nalogo:
a) da obnovi, pozakoni ter okrepi delavske strokovne organizacije po vsej državi V to svrho bo vodil najživahnejšo agitacijo z živo besedo kakor tudi s tiskom;
b) da bo vodi strokovne razred-e akcije večjega obsega in da pomore svojim organizacijam pri izvajanju njihovih akcij za obvarovanje gospodarskih pridom svojih čianov;
c) da ustanovi osrednji strokov:;! sklad, iz katerega bo gmotno podpiral v.se stavke, ki jih izvrševalni odbor odobri in ki se izkažejo kot pomoči potrebni;
d) da pripomore zedinjenje pokrajinskih delavskih strokovnih organizacij v osrednje Savoze za vso državo;
e) da ored državnimi oblastmi zastopa svoie organizacije in nudi moralno ter pravno pomoč, članom svojih organizacij-
f) da vse delavsko strokovno gibanje v Jugoslaviji zastoDa v Strokovni intsr naciopall v Amsterdamu in pomore svojim Saveznim organizacijam pri sklepanju njihovih mednarodnih zvez;
g) da neposredno in preko svojih Tajništev obdržuje zveze z vsemi delavskimi zbornicami v državi;
h) da v sedežih delavskih zbornic in po drugih krajih, kjer bo potrebno, osnuje In vzdržuje talništva. za katerih posle Izdela izvrševalni odbor poseben pravilnik:
l) da radi čvrstega edinstva in hitrei-še okrepitve strokovnega gibanja po vseh krajih, kjer je več pododborov raznih strok, osnuje in mo.alno ter gmotno podpira Krajevne medstrokovne odbore (kartele). za katerih delovanje predpiše izvr-ševalpi odbor poseben pravilnik; in
j) da izvršuje tudi vse druge posle, ki so v zaščito pridov delavskega razreda in se pojavljajo iz boja med delom ter kapitalom.
čl. G, Za izvrševanje nalog iz čl. 3. tega pravilnika sc izbere uprava l^h oseb, od katerih mora biti 6 oseb Iz Bel-grada, ki sestavljajo Izvrševalni odbgr. Ostalih 9 članov se izbere hz zastopnikov, močnejših Saveznih organizacij, tako da bodo vse ookrajine zastopane.
Za nadzorovanje Saveznih financ se izbere poleg uprave finančno nadzorst/o 3 članov, katerih sedež je v Belgradu.
Delokrog izvrševalnega odbora se ] odredi s sklepom plenarne seje Savezne j uprave.
čl. 7. Za večja vprašanja, pri katerih je potrebno soglasje vsega strokovnega
gibanja, bo uprava G. R. S. J. obdržavala' cd časa do časa Savezne svete. Na sejo Saveznega sveta se bo poleg čianov uprave in finančnega nadzorstva G. R. S. J, pozval tudi po en zastopnik upravei vseh Saveznih osrednjih strokovnih orga« nizacij.	(Dalje	prih.)
 »—.»»..—»j'
Socialna kronika.
Brezposelnost. Kljub malo zboljšani produkciji in svetovni trgovini ie brezno-' selnost širom sveta zelo narastla. ŽalosLd božični prazniki so bili za milijone pc* manjkanju izpostavljenih delavcev. Bre/r, poselne podpore ne zadoščajo. V AnglUS je bila pred kratkim uvedena posebna, naredba za zavarovanje pripadnikov (žtM ne in otroke) brezposelnih. Te izdatka; mora sorazmerno nositi delavstvo, oodU jetniki in država. Podpora je zelo majhn* ir« znaša za ženo 5 šilingov iu za vsakega otroka l šiling tedensko. Francoski pod« porni sistem, ki ima mnogo lokalnih bl<t« gajn, katere dobivalo podporo od države^ so jako malo vredne. Kljub velikemu Sto« viSu brezposelnih ie dobilo meseca decetDe bra samo 12% brezposelnih podporo.
Javna dela. mnogokrat se Imenujejo tudi »zasilna delac, se uvaja v različnih državah. Polog Anglije, Švice in Italije je začela tudi Švedska, Norvegija in Danski. — radi vedno rastoče brezposelnosti uvajati taka dela, lej pa so zgolj za to, da skrčijo mezde. Kakor v Angliji, tako tudi na Danskem so mezde pri takih delih veliko manjše, nego v ostali industriji, kjer s j mezde tudi že zelo skrajšane. Vpeljava zasilnega dela voliva jako škodljivo na de* Iavstvo v industriji. S tem hoče buržoazna izpodkopavati temelj strokovnim organizacijam In uničiti sistem kolektivnih pogodb, kar dokazuje tudi najnovei? zakon na D.anskem, ki izključuje strokov-n t organizacije pri sodelovanju za razdelitev zasilnih del. Tako se izkorišča težek' položaj, v katerem sc nahaja delavstvo, za oslabitev strokovnih organizacij. Jako značilna za te tendence ie izjava župana v Chicagi, ki je utemeljeval s vol o odsot* nost od nekega kongresa za odpravo brezposelnosti naslednje: »Ta konferenca služi samo za ustanovitev črne liste, pomoč organiziranega delavstva zavrniti, strokovne organizacije ostavitl m mezde reducirati.«
Delovni čas. Podjetniki skušajo vse-oovsod podaljšati delovni čas, odpraviti S-umik in Dri tem trdijo, da sc bo s cenejšo produkcijo odoravila breznoselnost. V mislih na lastne interese in profit pozabljajo. da mora biti posledica podaljšanja delovnega časa. le šo večja brezposelnost. Kanadska komisija proti brezoo-selnosti. v kateri so zastopani delodajalci in delolemalcl, je ^ tem konsekventna in zahteva brezpogojno uvedbo S-umet i
'delovnega časa. 'torej skrajšanje sedanjega dolgega delovnega časa.
Tobačno delavstvo.
Delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani je vsled pritiska splošne draginje vložilo septembra 1921 spomenico za povišanje plač, in sicer vodstvu tovarne, kakor tudi monopolni upravi v Belgradu.
Monopolna uprava nikakor ni bila voljna priznati kako povišanje, temveč je trdovratno molčala. Šele po nekaj mesecih se je vsled pritiska organiziranega delavstva nekoliko zganila. Po hudem In dolgem boju smo dobili povišanje šele sredi januarja t. 1., in sicer: nestalni delavci in stalne delavke po 2 Din. na dan, stalni delavci no 3 Din. na dan. nestalne delavke, katerih ie veliko, pa po 1 Din. dnevno. Izjemoma so dobili profesionisti po 6 Din. dnevno, a so vendar tedensko za 25 do 50 Din. prikrajšani v primeri s plačami v privatnih podjetjih. Za vsakega družinskega člana se je dosegel povišek po 1 Din. dnevno. V primeri s cenami živ-lienskik potrebščin v septembru, bi to povišanje nekako zadostovalo, danes pa ta povišek ne odgovarja več draginji.
Delavstvo tobačne tovarne bo moralo vsled tega nastopiti za novo povišanje in sicer z vso silo. Naša strokovna organizacija je že storila potrebne korake, da pride stvar v tek. Naš Savez ino-nopolsluli delavcev in delavk v Beogradu je v posebni spomenici na monopol-sko upravo in finančno ministrstvo, z ozirom na to, ker to povišanje ne odgovarja draginji, zahteval novo povišanje, ki naj vsaj deloma odgovarja današnjt draginji- Seveda gospoda, ki sama sebi zaračunava kar po 200 K dnevnic bo imela , zopet gluha ušesa. Treba je vsled tega, da se delavstvo strne v enotno organizacijo, ki bo imela moč, gospod! okoli monopolske uprave in ministrskih stolčkov dovolj glasno povedati, da naše delavstvo rado dela. hoče pa za pošteno delo tudi pošteno plačo. Savez monopol-skih delavcev in delavk v Beogradu ima danes že vse večje tobačne tovarne v svoji organizaciji, kakor tudi druge manjše monopolske delavnice in šteje okoli 6000 članov. Le naše tobačno delavstvo n! še toliko zavedno, da bi šlo tja, kjer je njegovo mesto. Raiše ,se prepira za malenkosti in tako škoduje sebi in drugim, seveda v korist gospodom okoli korit.
Jako klavemo ulogo igrajo tobačni 'delava', ki so včlanjeni v Jug. strok, zvezi. Pri zadnjem mezdnem boju smo na zahtevo delavstva sklenili koalicijo z od-borom klerikalne zveze. Stopili smo v boj in dokler se zmaga ni vsaj deloma odločila v naše dobro, so se držali dogovora. Kakor hitro pa so čutili, da vsaj nekaj dobimo, so stopili na dan s svojo versko nestrpnostjo in začeli so voditi verski boj namesto mezdnega. Obžalujemo, da sledi precej delavstva še tem verskim prcnapetežem.
V mezdnem boju smo vsi jednaki. katoliki, pravoslavni itd., ker se tu ne gre za nobeno vero in križ, ampak samo za večji in boljši košček kruha in nič drugega. Kdor se pa rad bije za vero ali narod, svobodna mu! Bije nai se pa v kakem tretjem redu ali kaki politični organizaciji, ne pa v strokovni, ki nima z vero nič skupnega. Sicer se na z fana-iiiki ne borno teol: za njihovih 500 članov in nai Še nadalje love Koroščevo avtonomijo in versko podlago. Mi pa gremo
tja. kjer je naše mesto ne glede na levo in na desno.
Svoječasno smo poslali v Beograd delegata, da osebno pregleda delovanje Savcza in njegovih podružnic. Klerikalni prcnapeteži so sklicali malo pozneje shod v Unionu, katerega se je udeležilo celih 30 poslušalcev, brez naših. Na dnevni red so postavili laž. da smo delali zahrbtno in da poročila našega delegata niso resnična. Bili so zavrnjeni in ko jim je naš delegat, ki je bil navzoč, hotel povedati resnico, mu niso dali besede, pač pa so shod hitro zaključili.
Ako omenimo še tiste vpokojence. katerim je odvzeta pokojnina, moramo povedati, da klerikalni odbor jako vneto dela na to. da bi se jim ne pomagalo. G. predsednica Zor se postavlja na stališče, da se jim ne pomaga, medtem ko se poslanec Gostinčar odločno poteguje zanje. — O. klerikalna taktika!
Kričeče razmere delavstva v Mislinjah.
V lesno-industrijskcm podjetju g. Arturja Pergerja vladajo jako čudne razmere. Podjetje zaposluje okoli 200 delavcev, ki so se ponovno pritoževali radi neprimernega ravnanja knjigovodje g. tiiib-nerja z delavstvom in zaradi slabega gospodarstva v podjetju.
Vsled tega se je vršila dne 11. in 12. januarja t. 1. v Mislinjah komisijska razprava glede delavskih pritožb ter reguliranja mezd.
Posebno oblast pri podjetju si prisvaja knjigovodja g. Ilubner, ki je zelo razburljiv in ki se smatra ne le za neomejenega gospodarja nad delavstvom, temveč morajo prenašati tudi vsi drugi nameščenci njegovo zlobo. Jako značilne za uiego-vo obnašanje napram delavstvu so njegove vedne grožnje za odpust delavstva. Ncčcrno danes naštevati njegovih grehov, ki jih ie storil, opozarjamo pa gosp. Hubnerja, da naj postopa z delavstvom drugače, oziroma da pusti delavstvo pri miru. ker mu bomo sicer tudi mi znali pokazati pot čez mejo.
Delavstvo je pri razpravi doseglo 25% poviška na dosedanje mezde z veljavnostjo od 1, januarja t. 1. Podjetnik se je moral nadalje zavezati, da izolira knjigovodjo Hiibnerja od delavstva.
Tudi glede delavskih hiš je še mnogo nedostatkov. Zaradi slabih, premalo zračnih ih vlažnih stanovanj so zdravstvene razmere med delavstvom zelo neugodne.. Škrofuloza in tuberkuloza je razširjena. \ več stanovanjih ležijo delavci v nizkem in temnem prostoru, ki je bivališče od-rastlim in otrokom, zdravim in bolnim.
Opozarjamo Inšpekcijo dela v Celju, da naj se za take kričeče razmere v svo-iem okolišu nekoliko bolj zanima in naj rie stori svoje dolžnosti šele takrat, ko ie prisiljena. Inšpekcija dela sploh je menda brez pravega delokroga — mrtvilo — in le nekak »Blažev žegen«.
Delavstvo si bo pa izboljšalo svoj žalosten položaj v katerem se nahaja le tedaj. če sc bo trdno in složno oklenilo svoje strokovne organizacije. ___________________
Lesna stroka.
Načelstvo ljubljanske podružnice lesnih delavcev in sorodnih strok naznanja vsem svojim članom, da se vrši v nedeljo' 29. t. m. v mali dvorani Mestnega doma redni mesečni shod. Ker so na dnevnem redu zelo važna vprašanja, tičoea se vseh članoy. je shod obvezen za vse. Mizarji
pokažite svojo zavednost s tem, 'da ne bo nobeden izostal. Opozarja se pa, da je začetek točno ob pol 10. dopoldne.
Slov. Bistrica. Dne 1. februarja t. 1. ob 5. uri popoldne se vrši v gostilni Fr. Razboršek shod podružnice lesnih delavcev z naslednjim dnevnim redom: 1. Pomen strok, organizacije za delavstvo. 2. Pomen zaupnikov v tovarni in 3. Raznoterosti. Dolžnost vsakega člana je. da se shoda zanesljivo udeleži.
Tržič. V nedeljo dne 22. januarja t. I. se je vršil dobro obiskan shod lesnega delavstva. Poročal je sodrug Bradeško iz . Ljubljane o pomenu in namenu strokovne organizacije. Posebno v sedanjih časih je potrebno, da se delavstvo združi v eno bojno fronto, v boj proti kapitalu, kateri skuša na vsak način popolnoma zatreti ubogo delavsko oar_o. Govornik je pozival navzoče, da pristopijo kompaktno k organizaciji. ker le potem bo delo omogo-* ceno. Sodrug Vehovec je poročal o škodljivosti alkohola. Delavec naj se namesto, da bi posedal do gostilnah, rajše izobražuje, ker s tein bo imel dvojni dobiček, in sicer — prvi bi bil v žepu, drugi pa na zdravju. Treznost qgm bo tudi pomagala do hitrejše osvoboditve iz kapitalistične sužnosti.
Celje. Dne 11. januarja t. 1.' se je vršil pri nas širši zaupniški sestanek, na katerem je poročal sod:. Bradeško o nalogah zaupnikov, katerih. skrb naj bo. da se delavstvo lesne stroke trdno organizira in s tem okrepi svojo podružnico. Organizaciji z zavednimi, dobro organiziranimi člani ie boi za delavske pravice lažji in uspešnejši, vsled česar naj zaupniki in člani neumorno delujejo, dokler ne bo organiziran zadnji delavec v naši organizaciji.
Sevnica. Dne 22. januarja t. 1. sc je
vršil shod podružnice lesnih delavcev. Poročal ie sodrug Leskošek iz Celia. Popoldne istega dne sc je vršil zaupniški sestanek.  	_____ ________
Živilska stroka.
Centrala Osrednjega društva živil* skih delavcev in sorodnih strok na Slovenskem v Ljubljani je v predzadnji številki »Delavca« izdala svojim podružnicam navodila glede rednega občnega zbora. Vsaka podružnica naj bi potom izdanih formularjev takoj naznanila ime ta novoizvoljenega odbora, kakor tudi kratko poročilo o poteku občnega zbora. Precej podružnic se ’e vabilu odzvalo, dom jih je pa še, ki do danes niso storile sv o1, e dolžnosti in jih ponovno poživljamo, da to nemudoma store. Centrala je tudi razposlala razne druge formularje, v katerih-naj bi se navedel splošni položaj blagri-riično stanje in inventar, vendar sc do danes vse podružnice niso še odzvale termi pozivu. — Ce podružnica ne izvršuje svojih dolžnosti, je zato odgovorna svojemu članstvu in neumestno je očitati central5 nedelavnost, kakor se je to že zgodilo: Bodoče leto mora postaviti temelj orgarn-zatoričnemu, gospodarskemu, financijet-nemu in kulturnemu delu. vsled česar je centrala začela z vso silo delovati na tem. da bo njeno delo res plodonosno. Zato b ’ brezpogojno zahtevala enotni nastop. Di* rektni stik s podružnicami bo moral veljati kot predpogoj za napredek naše o?* ganizacije, Centrala, kakor tudi podružnice bodo morale sprejeti princip — red-delo in sloga, ker edino tedaj bo centrala kos svojim nalogam. Vse podružnice nw* rajo biti nadalje natančno informirane 0
delovanju obrata 'tako, da bo vsak’ otlbV,? imel v slučaju potreb podatke o izgubi al’ dobičku podjetja. — Vse podružnice, ki še niso izvršile svoje dolžnosti, pa ponovno poživljamo, da to nemudoma store, ker bi bili sicer primoram navesti dotlčne podružnice v »Delavcu«.
TOVARNA KONZERV NA VRHNIKI.
Pokrajinska uprava, delavski odsek, ie razpisala za dne 24. t. m. podajanje za reguliranje delavskih mezd. Zastopnik vlade in zastopnik osrednjega društva živilskih delavcev iz Ljubljane sta se začudila, ko sta izvedela, da sta oba gospoda ravnatelja. Legvart in del Fabro, nenadoma isti dan odpotovala nekam na rumun-sko mejo kupovat prašiče. Ta gosooda nam je do danes precej nagajala in tudi sedaj je izrabila priliko, da se ji ni potre-ba pogajati, ker ie baje najhujši nasprotnik vsakemu povišanju dejavskih plač.
Še se spominjamo zadnjih afer. ki so na bile končno uotora organizacije poravnane in uoamo tudi sedaj, da sc nam posreči zahteve brez Jakega hujšega boja izvojevati.
Pogajanja se bodo vršila takoi. ko pride omenjena gospoda nazaj, zato naj delavstvo ohrani mirno kri do končnega rezultata, ki se bo pokazal takoi po prihodu gospode.
Delavstvo glej, da s pametno taktiko izvojuieš svoje nravice, da nam ne bodo metali v obraz, da smo boliševiki. komunisti in protidržavni elementi, nasprotno bodemo pa mi spregovorili, in sicer tako. da bodemo povedali enkrat za vselej vsem izkoriščevalcem, da so oni boljševiki in komunisti, ker kradejo nravice rnase. to ie delavstva, ki gara in sc ubija za niihov mošnjiček.
Sodrugi na delo — organizirajte se. ker v slogi ie moč.
NAZNANILO.
Centrala osrednjega društva živilskih delavcev naznanja, da bo v prihodnii številki »Delavca« priobčila vse. novo izvoljene odbore posameznih podružnic, ki so Sc pravočasno izvršile redne občne zbore.
Kemična stroka.
Načelstvo Osrednjega društva kem. del. in sorodnih strok za slovensko ozemlje naznanja vsem podrejenim podružm-eam kemičnih delavcev oziroma zaupni-komjn članstvu, da stooijo s 1. februar jem t. 1. v veljavo povišani prispevki po sklepu IJ. rednega občnega zb or a; ki se ;e vršil dne 11. decembra 1921, in sicer: ! razred, za rokodelce in mojstre od 3 20 na 5 K. U. razred za delavce od 2 80 K na 4 K; 111. razred za delavke in mladoletne delavce do IS. leta od L.SO I< na 3 K in za vsakega na novo vstobivšega člana kakor tud članico, vpisnina od 2 K na 4 K Članstvo ji a j vestno in točno izoolnuje svoje dolžnosti, kajti le pod tem pogojem lahko zahtevamo icd od enega in drugega.
Občni zbor kemičnih delavcev podružnica Medvode-Goričane se vrši v nedeljo dne 5. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne k. Potisck v Medvodah. — Sodrugi, sodružice! Dolžnost vsakega člana in članice je, da se občnega zbora udeleži. — Odbor.
Podružnica tem. del. Hrastnik u-znaja. da se bo vršil dne 1. februarja t. I ob 4. uri popoldne v tovarniški restavraciji občni zbor podružnice.
Straža nH Rogatcu. Delavstvo steklarne je imelo dne 15. t. m. dobro obiskan shod v Rogatcu. Na shodu je poročal so-drug Rejc o položaju delavstva.
Kovinarska s*roka.
Razposlali smo na vse podružnice nove članske knjižice. Te knjižice naj se brezplačno zamenjajo z začasnimi legitimacijami. Vsem na novo pristopivšim članom naj se istotako izstavijo knjižice, pač pa mora tak član plačati 4 tedenske prispevke v naprej. Knjižice so numerirane, zato opozarjamo vse blagajnike, da jih uporabljajo no vrsti, kakor so številke. Knjižice, katere bodo pa ostale, so name-niene za novo pristopivše člane, obdržite iih v evidenci. Številke centrale se ne smejo predelavati. Za izgubljene knjižice se bodo izstavljale nove nadomestne (duplikati) na centralnem tajništvu proti odškodnini 10 K. katere bo moral plačati član sam.
Pravico do novih knjižic imajo samo oni, ki so plačali vse članske prispevke. One člane, ki so zaostali za več kot S tednov, naj se črta, seveda iih je treba preje še opozoriti. Članski imeniki, ki smo jih poslali na vse podružnice, so numerirani z ravno istimi številkami, kakor razposlane knjižice, treba ie člane zaporedoma vpisati.
Za vse plačane prispevke od prvega tedna tega leta nai se prilepi članom znamke v nove knjižice.
Tajništvo O. D. K.
Sv. Lovrenc. V tovarni za kose in srpe sc je dne 17. t. m. nri odstra.uienju ledu z gonilnega kolesa smrtno ponesrečil sodr. Ernest Šumer. Pokojni zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Naj mu bo zemljica lahka.
.Jesenke. Na občnem zboru podružnice kovinarjev dne 22. januarja ] 922 so bili izvoljeni sledeči odborniki: Predsednik: Bručan Henrik: podpredsednik: Fer-čcj Matevž; blagajnik: Malenšek Ivan; blagajnika namestnik: Markelj Rudolf; tajnik: Ravnik Franc: tajnika namestnik; Limovšek Srečko odborniki: Mulej Ivan, Ulčar Alojzij, Knific Josip, Kodrič Ivan, Kavčič Alojzij, Noč Vinko.
Guštanj. Na občnem zboru, ki sc je vršil dne 15. t. m. sd bili izvoljeni sledeči odborniki: Juh Luka, predsednik: Močnik Luka, tajnik; Vidrih Jožef, blagajnik; Jamnik Franc. Stopar Vincenc, Verlinšek Ferd., Navcršnik Ferd.. Plesnik Friedrih, odborniki: kontrola: Sterža Anjbn, Potočnik Andrej. Ravnikar Miha: namestniki: Korpar Alojzij, Sikora Jožef, Šchmied-hofer Franc. Apohar Franc.
Izključitev člana. Na seji centralnega odbora dne 22. decembra 1921 je bil na pr e dl ose nodružnice v Celju izključen iz organizacije g. Julij Janežič. Omenjeni ie delal proti pravilom in interesu organizacije, nakar opozarjamo vse naše funkcionarje. da vzamejo to na znanje.
Podružnica kovinarjev v Celju sklicuje za nedeljo dne 5. februarja t. 1. svoj redni občni zbor ob pol 9. uri dopoldne v prostorih gostilne »Zeleni travnik« s sledečim dnevnim redom:	1.	poročilo
predsedstva, 2. zapisnikarja, 3. blagajn:- _ ka, 4. kontrole, 5. volitev novega odbora, j 6 zedinjenje strokovnih organizacij, 7. delavska zbornica 8. naloge in dolžnosti članstva in 9. raznoterosti. — Sodrugi 'n sodružice! Poživljate se, da se polnoštevilno udeležite obč. zbora, na katerem bodete imeli priložnost povedati svoje ž> lie in pritožbe, kajti 1« na obč, zboru je
prostor za kritiko, ne pa v delavnicali in
tovarnah.
Usnjarska stroka.
Osrednje društvo usnjarjev in sorod, širok na slov. ozemlju v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da se vrši dne 5. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne centralni občni zbor v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o delovanju posameznih podružnic. 3. Celoletno blagajniško, poročilo. 4. Volitev odbora. 5. Izpreinernba pravil in regulacija prispevkov. 6. Slučajnosti.
Podružnica čevljarskih pomočnikov v Kranju naznanja svojim članom, da se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu, v gostilni pri Engel.man-u od 9—1.0 ure odbo-rova seja, od 10. ure naprej pa člansko zborovanje. Sodrugi. iz Kranja in okolice udeležujte se vaših zborovanj polnoštevilno!
Oblačilna stroka.
Sodrugi krojači! Dobili smo dopis v katerem se naznanja, da se rabi okoli 100 pomočnikov za tovarniško delo v Zagrebu. Vsi, ki bi želeli iti tja, naj se oglasijo pri osrednjem društvu. — Tajnik.
Vsled razmer ki vladajo pri g. Bizjaku, krojaškemu mojstm v Celju, se proglaša bojkot organiziranih delavcev, ter jc obenem izključen iz organizacije g. Mršnjak pri isti tvrdki, zaradi nečednih intrig proti svojim tovarišem.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Zabukovca: Vaš dopis objavimo v prihodnji številki. Vse dopisnike prosim j, da pošljejo svoje spise zadnji čas do torka tistega tedna, v katerem list izide.
IšazK©.
Začasna delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani ie začela poslovati. Interen senti se prosijo, da pošiljajo vse vloge na naslov: Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani. Izključeno pa je vsako osebno občevanje s strankami, dokler, ne dobi zbornica uradnih prostorov.
Stavka v lesno industrijskem podjetju Dobrljin-Drvar v Bosni. Delavstvo tega podjetja se nahaja že 40 dni v stavki za zvišanje mezd. Podjetje vsako pogajanje dosledno odklanja, vsled česar se bo Stavka nadaljevala. Stavkujočih je 4088. Obči radnički savez v Sarajevu, kjer jo delavstvo organizirano, daje podporo le enemu delu stavkujočih in sicer za ose^o po pol kg koruzne moke dnevno. DasI« ravno traja stavka že 40 dni, ni do danes še nobenega stavkokaza.
Mednarodni strokovni kongres lesnega delavstva se bo baje vršil juniju meseca 1922 na Dunaju.
Nemške strokovne organizacije so brezdvomno najmočnejše. Leta 1921 so štele skoraj 8 milijonov članov. Najmočnejše so naslednje stroke:	nastavljen~i
333.682 članov, pekovska stroka 65.948 članov, stavbinsko delavstvo 458.0G1. oblačilno delavstvo J29.621, rudarii 466.842. železničarji 544.277, tovarniški delavci 637.456, steklarsko delavstvo 64.011, grafično delavstvo 41.150, lesno delavstvo 376.876, poljski delavci 624.935. usnjarsko delavstvo 35.549, kovinarji 1,605.004, tobačno delavstvo 11S.240. tekstilno delavstvo 550.647, transportni delavci 588.91S članov.
Pomoč Rusiji. Mednarodna strokovna zveza je odposlala na parniku »Chrt*
st?an Russ« 'dne 28. decembra 1921 za
bedne v Rusiji 1100 ton živil in obleka
Dobrava. Podružnica kovinarjev sklicuje za 12. februarja t. 1. ob 9. uri do-TJcldan svoj redni občni zbor v dvorani hotela »Stok na Dobravi, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika za.lnje-jsz> občnega zbora. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo blagajnika in kontrole. 4. Volitev novega odbora. 5. Poročilo tajnika. C. Raznoterosti. — Opozarjamo vse člane, da se občnega zbora polnošte\ ilno udeleže. Andrej Prešern, t. č. zapisnikar. Anton Rekelj, tj č. predsednik.
= Kaj nravi statistika. Ameriškemu delavcu se srodi radi krize v industr ji in brezposelnosti prav slabo. Da je pa našim liudem, ki tam žive še vedno mogoče pošiljati dolarje v Jugoslavijo, je znak, da žive jako preprosto in da opravljajo težka, dvanajst- in večurna dela v jamah. — Dolarske oošiliatve so pa radi slabih gospodarskih razmer, ki vladajo v Amerik?, postale precej manjše. Po zadnji številki ■Federal Reserve Bulletin« se zneski takih pošiljatev iz različnih držav iako manjšajo. Izkazujejo se sledeči skupni zneski: Leta 1919 600 milijonov dolar-iev, leta 1920 (visoka konjunktura) 700 milijonov dolarjev, v prvih devetih mesecih leta 1921 pa vsled gospodarske krize ,'^00 milijonov dolarjev.
Unija slovenskih rudarjev v Zagorju ob Savi prosi vse podružnične blagajnike, da pošiljajo v bodoče vse obračune Uniji v dinarski veljavi In ne več v kronski.
Zahvale.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem sodrugom vposlenim v pivovarni Union, ki so mi za časa mole bolezni darovali znesek 881 K. Jenko Juriji, sodar.
Zahvala. Vsem prijateljem in sodrugom, kateri so mi v času moje dolgo-i rajne bolezni darovali podporo v znesku 320 K, izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo. — Josip Prapotnik, rudar, Pristova.
Podružuica živilskih delavcev v Celin se najtopleje zahvaljuje za božičnico vsem darovalcem, kateri so darovali za brezposelne delavce. Darovali so pekovski mojstri: g. Franjo Koren 400 K, g. Josip Kirbisch 100 K, g. Josip Achleitner
100 K. g. An tl el nesi. 100 K. Z. Jakob
Lopan 50 K, g. Franc Lesjak 20 K. gdč. E. Vošnjak 100 K. g. Ivan Herman iz Stor 40 K. g. Zadravec iz Peharje 40 K, g. Hi-šler 20 K, nadalje so darovali celjski pekovski pomočniki skupni znesek 334 K, delavci Mestni mlin 158 K, in ravnateljstvo Mestni mlin 100 K, delavci Majdič mlin 52 K, skupna vsota ie 1613 K. Vsem darovalcem izrekamo najsrčnejšo zahvalo. —• Odbor.
Zahvala. Podpisani se najsrčneje zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so nam darovali za božičnico. Brezposelni sodrugi. Vrečko Anton 500 K, August Hriberšek 500 K. Josip Sedminek 400 K, Albert Stiplošek 213 K.
Zahvala. Podp:sani se zahvaljujem vsem delavcem papirnice Goričane za svoto 570 K, katero so mi nabrali ob smrti moje žene. .lemej Kuralt.
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem delavstvu tovarne kos in srpov v Sv. Lovrencu za podporo 135 K za časa moje bolezni. Ivan Ahej.
IZJAVA.
Klerikalni časopis »Novi Cas* z dne
5.	januarja t 1. me ie nod rubriko Polzela na najbolj ostuden način napadel, da sem v Polzeli šel pit z inženirjem, namesto da bi se brigal za delavce.
K temu oripomniin, da jaz sploh ne nijem alkoholnih ni.mč ter da nisem niti v Polzeli niti kje drugje šel pit ne z Inženirjem in ne s kom drugim.
Kar se na tiče mojega delovanja za delavce v Polzeli, pa izjavljam, da sem neštetokrat usoešno posredoval za delavce. Meseca aprila 1920 sein vodil 2 stavki, in sicer pri tvvdki Kurka in Wildi in pri Wiliam Przin. Pri prvi sem dosegel od 60 do 180% Doviška olač in nabavna prispevke pri obeh tvrdkah. V to svrho imam originalne pogodbe na razpolago.
Meseca marca 1921. ie tvrdka Kurka & Wildi delavce izprla. nakar sem odgovoril s štrajkom. Štrajk ie pa žal. vsled klerikalnih nezavednežev ponesrečil. Pisca članka Da imenujem podlega lažnivca in tata osebne čast.
Alojzi] Leskošek, strokovni tainik in član del. zbornice.
w.B>MHi«iuiiinwiiwnwmnn«wmiiiw»i»w»MWii   j»-ii ■—»■■■! mm
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
! Naročajte ir* širite
list ,D E LAVE C’ COŠULICH-LINE
= TEŽST-fflMEfžIBCA = N©w - Jork — !3sj©nos _ Ayres — Ki© «33 JaeseEfo- San8©s MostSevleloo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov m potnike xa Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ullea
“lepota
koža, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa raat las, »e morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera priporaania so dospela od vseh de-žel sveta za lekarnarja Fellerja:
,.ELSA“ LILlJSlUMLEtoo MILO najbolje blago, najfinejše »milo lepote*; 4 kosi * in poštnino 98 K.
,.JELSA“ OBRAZNA. POMADA odstrani vsako ne&fttost kože, solnčno pege, zajedance, nabore, Lt. d., na-redi kožo mehko roSnato-belo In čisto; 2 porcelanasta Ion« čka z saraotom in poStntao 52 K.
,vEr.St“ TAKOCniJft POMADA ZA
KAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečnje prhut, prerano osivcloat i. 1. d. 2 porcelanasta lončka i žarno-to m In poštnino 02 E.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust
v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 15K; B koma?. 8K; naj-finejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih original -nh Skatuijah 30 K; najf nejEi He«a sobni pražek v patent fekatijah 30 K; pudor za gospe v vrečicah 5K; zobni prašek v škatljah 7K: v vrečicah 6K; Sachet dišava za perilo 8 K; Scharopoon ta lase 5 K; rumenilo 12 listkov 24 K; najf nejši parfum po 40 in 50 K; Močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete se zamot in poStnina posebej računa
EVGEN V. FELLER. Mimi STUBICA i donja Elsatrg št 334 Hrvaško.
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA.
Postni predal it. 13. — Postni ček. rac. st 10.532. — Telefon inter. št. 178,
»B»i^>uBgMffiBg3B!iik».juHto«iiiiaaa5SSfe^Y»naj>lMi«S!DIXjiag^
Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana*.
UD A MTT MT nrillFI TTTT sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge 111	I	ULJlli 1.j 1 lili	do (jne dviga po 41|2®i0( večje vloga proti polletni od-
povedi po S°[o. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa
potfmfStKce: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ano, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Gustanj, Prevalje, Lese, Mežica, Cena L, Črna 11.
Sodrogi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
«^^r-=====-------------■■■--—>■ > nad 3 mSSiJone kron* =======x=^-=========^
J Pristopnina K10*—.	Clan	društva	postane	lahko	vsaki	Delež	K	200.—
k--------
Pristopati se zaicore v vseh gori Imenovanih podruinieah.
!00.—,	I
m