Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	§9
Mk
Leto XXXVII. - Štev. 32 (1863)
Gorica - četrtek, 8. avgusta 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Vernost naše mladine Vrenia ud dvema snftlističniiiH strankama
Lansko leto so na predavanjih v Dragi tj. na Opčinah, trije mladi tržaški intelektualci poročali o anketi, ki so jo izvedli med maturanti (1983/84) na slovenskih višjih šolah na Tržaškem. V anketi so se obrnili na 110 maturantov, odgovorilo pa je 74 vprašanih. V anketi so zajeli vprašanje odnosa do narodnosti. O tem je poročal Marko Tavčar. Druga vrsta vprašanj se je tikala ideološko-politične opredeljenosti maturantov. Poročal je Tomaž Simčič. Tretja vrsta vprašanj se je nanašala na odnos do vere in Cerkve. Te odgovore je obdelal Peter Močnik. Ob podatkih, ki jih je ta slednji iznesel, se bomo tu kratko ustavili in razmislili. Celotno poročilo o anketi je izšlo v zborniku »Draga ’84«.
PRVO VPRAŠANJE: VERA V BOGA
Na splošno, pravi P. Močnik, mladina ni brez vsake vere. Samo 10 % jih je izjavilo, da ne verjame v nič. Ostali pač v nekaj verujejo: 28 % v Boga, od teh 35 % deklet in 14% fantov; 24% jih verjame v usodo, 18 % v znanost, 15 % v ideologijo, 10% v razredni boj (18 odst. fantov, 8 odst. deklet), 10% v človeka, 11% jih veruje vase, ostali pa v ljubezen, prijateljstvo, mir itd.
K verskim obredom zahaja bolj ali manj redno kaj skromno število ljudi teh let, redno le 9 %, 20 % včasih ali pogosto, 36 % pa nikoli. Podoben odstotek najdemo na državni ravni v Italiji. To potrjuje mnenje, da odpira prejem zakramenta sv. birme postopoma mladini pot do verske brezbrižnosti, če ne celo do ateizma, namesto da bi jo v verskem prepričanju utrjeval.
ODNOS DO CERKVE
Za župnijo ni večjega zanimanja, saj ima samo 5 0 o anketirancev to za pomembno opravilo kristjana. Cerkev je še važna ustanova, tudi za neverujoče, saj jo ima kar 56 % za bolj ali manj važno organizirano telo, za njene nauke pa ni več tako nujno imeti posluha, saj ji 55 % anketirancev (med njimi tudi veliko vernih) ne priznava oblasti narekovati moralnih naukov vernikom. To pravico ji priznava še 21 %, med temi je pa večina takih, ki ne zahajajo redno v cerkev. Za kristjana je v glavnem važno biti dober do bližnjega, mu pomagati, mu izkazovati ljubezen, le nekateri mislijo, da sta poleg ljubezni še vera in upanje poglavitni čednosti kristjana.
SPLAV, RAZPOROKA
Stopnja tenkočutnosti do splava je dokaj nizka. Od vseh, ki so na anketo odgovorili, ima 21 % deklet in le 5 % fantov splav za umor. Za ves ostale je splav nekaj, česar se v sili lahko poslužiš, za enega celo običajno sredstvo za uravnavanje rojstev. Po drugi strani pa so dekleta bolj ravnodušna do razporoke. Za 15 % deklet in 5 % fantov je razporoka običajno sredstvo za reševanje zakonskih problemov. Velika večina je mnenja, da je razporoka izhod v sili ali manjše zlo. Samo 3 % so izbrali nedvoumen odgovor, da je pač zakon nerazvezljiv.
To so podatki iz ankete o vernosti tržaških maturantov, tj. fantov in deklet pri 18-19 letih. V anketi poudarjajo, da so jo izvedli samo med študenti in da niso zajeli mladih delavcev in zaposlenih v poklicih. Mislim, da bi med temi slednjimi bila podoba slična ali še bolj porazna, saj so ti prenehali z veroukom že pri 15 letih, dočim imajo srednješolci možnost, da se vsaj do neke mere srečujejo z verskimi in moralnimi vprašanji do konca višje srednje šole.
ZAKAJ TAKO?
Peter Močnik ob statistiki dodaja nekaj svojih opažanj. »V matični domovini je ateistična vlada (režim), v zamejstvu pa živimo v brezbožnem okolju. Prav zaradi tega smo verniki morda malo popustili: naveličani kreganja, bratomornih vojn in manj hudih zamer, ki samo škodujejo naši že itak ogroženi skupnosti. Mi smo tisti,
ki se moramo približati vsem, ki so od Cerkve oddaljeni; mi smo tisti, ki moramo odpuščati, se približevati daljnemu bratu »nasprotniku«, toda kot izgleda vedno na lastne stroške... To se pravi z odpuščanjem in popuščanjem.
Skrb za bližnjega, sprejeta in poveličana od vseh: sem dober, zato sem tudi kristjan. Na 74 anketirancev je 58 žrtvovanje za bližnjega važna lastnost kristjana... Kaj pa zakramenti, sv. maša, versko prepričanje in življenje po veri sploh? Zdi se mi, da opazujem skupinico kristjanov, ki se približuje bolj Lutrovim kot katoliških načelom, saj ohranja še samo izpričevanje vere v dobrih delih. Tako postane nedelja dan izletov in počitka...«
NEKAJ UGOVOROV
Tu bi iznesel še svoj ugovor: Vsi ti, ki tako enodušno poveličujejo dobra dela do bližnjega, istočasno zagovarjajo splav ali razporoko. Ali ni prostovoljen splav umor nedolžnega bitja? Tudi znanost nima o tem nobenega dvoma več. In razporoka, ali ne rodi tisoč pogubnih posledic za nekrivega partnerja in še bolj za nedolžne otroke? V Katoliškem glasu 1. avgusta smo objavili pismo deklice, ki pravi o svoji mami: »Želim njeno smrt«, zato, ker je zapustila moža in otroke ter šla z drugim.
Kako more človek iskreno govoriti o dobrih delih, če pa zagovarja smrt nedolžnih otrok in trpljenje nekrivih oseb ob razporoki? Danes je v modi se navduševati za Tretji svet, za lačne otroke, za mater Terezijo iz Kalkute, toda naša družba ostaja egoistična, vsak je zaljubljen le v svojo potrošniško miselnost, ki je pohlep po denarju, po užitkih, po oblasti in beg pred odgovornostjo.
DA BOMO ŽIVELI KRŠČANSKO ŽIVLJENJE
Pri debati so se oglasili številni z raznimi pripombami. Najbolj je problem zadel g. Marjan Markežič. Pripomnil je: »Ce nekateri mislijo, da je dovolj samo priprava na prvo sv. obhajilo in da je dovolj, da se mladi človek nekaj mesecev pripravlja na birmo in potem konec, potem se nimam kaj čuditi ob teh podatkih. To je odločno premalo, saj na vseh področjih poudarjamo permanentno izobraževanje. Če odraščajočemu človeku dajemo hrano dojenčka, potem mislim, da ne more odraslo živeti. Kaj hočem s tem povedati. Da je tudi na verskem področju potrebno dosti več časa kot za druge stvari. Zakaj v šoli se dijak marsikaj nauči, versko življenje je pa življenje, ki ga je treba živeti. Še se slišijo pripombe, da se otroci staršem smilijo. Na primer: Naš otrok mora biti v Gradežu na morju en mesec, da se spočije. Nima pa časa, da bi šel dva dni na duhovno obnovo ali en teden v Stržišče na »Teden zbranosti«...
Drugo vprašanje: pripadnost Cerkvi. Tudi jaz se ne bi čutil pripadnika Cerkve, če ne bi živel s Cerkvijo, če ne bi živel s tistimi, ki se čutijo povezani s Cerkvijo.
ZAKLJUČEK
Verouk v šoli in priprava na svete zakramente ter splošne pridige v cerkvi niso dovolj, da zgradimo danes mlade, prepričane kristjane, tudi zato ne, »ker je družina postala žrtev potrošniške družbe in miselnosti« (P. Močnik). Mladi človek navadno ne najde v družini moralne opore in zgleda živega krščanstva. Kako naj mlademu človeku pokažemo, »da pot, ki pelje po Kristusovih gorah, od gore blagrov do gore spremenjenja, do Oljske gore pa do Golgote in da se ta pot konča na najvišji gori — v nebesih« (P.M.)
Mislim, da bomo to pot odkrili mladega človeka samo v manjših skupinah, kjer mladi rastejo drug ob drugem ob primernem duhovnem vodstvu. Tam, kjer imajo skavte, je dušnim pastirjem že dana taka možnost.
K. HUMAR
Če niso poletja sama po sebi dovolj vroča, za to poskrbijo politične zdrahe, ki se redno javljajo v državi v za to najbolj neprimernih letnih časih. Poletje prinaša rado krize, kopališke vlade (pred dolgimi leti), napovedi vročih jeseni, itd. Vse to se rado potem odraža tudi na krajevnih in deželnih ravneh. In prav to je sedaj primer naše dežele. Nekaj smo na kratko v zvezi s tem že zabeležili v eni izmed prejšnjih številk. Tu bi pa sedaj celotno zadevo nekoliko bolj poglobili.
Kot znano, gre za preskok nekaterih vidnih predstavnikov italijanske socialne demokratske stranke (PSDI) k socialistom (PSI). To je posebej delikaten in gotovo malo korekten primer deželnega odbornika za turizem in trgovino Carla Vespa-siana, ki je slkupno z nekaterimi drugimi strankarskimi tovariši zapustil PSDI in prestopil v PSI.
Samo na sebi bi sicer tako dejanje ne imelo večjih posledic in tudi ne bi bilo tako škandalozno. Človek lahko v svobodni in demokratični družbi zamenja politično streho (tu gre pravzaprav za prestop med političnimi »bratranci«!). Slabo je to, ker po tem dejanju ni vrnil mandata deželnega odbornika stranki, kar bi pa ibila njegova dolžnost, saj je postal član deželne vlade prav kot predstavnik svoje nekdanje stranke! To bi zahtevala prava politična etika in tudi logika!
KAJ SE DOGAJA V PSDI
V Italiji imamo že vsa povojna leta pravzaprav dve stranki, ki se razglašata za socialistični: to sta iPSDI (socialni demokrati) in PSI (socialisti). Zgodovinsko
je prišlo do tega stanja potem, ko se je prvotna skupna stranka prva povojna leta razšla, ker je Nenni (kasnejši glavni vodi-tej PSI) vodil filokomunistično politiko »ljudske fronte«, Saragat (voditelj PSDI) pa zagovarjal načela evropskega demokratičnega socializma. Kasnejši časi so prinesli razne novosti. V evropskem merilu je recimo nemška socialna demokracija zavrgla marksizem z znano izjavo v Bad iGodesbergu, da o drugih (npr. angleških laburistih) niti ne govorimo. Francoski socialisti pa so vodili zdaj tako, zdaj drugačno politiko. Ti so recimo še do našega časa (z Mitterandom) pravzaprav vodili levičarsko politiko s komunisti, čeprav se je zadnja leta ta blok močno zamajal.
Vse to je gotovo imelo svoj vpliv tudi v italijanski politiki. Najprej je prišlo do Nennijevega odmika od PCI, začelo se je obdobje leve sredine, ki je šla od DC do PSI. Ne pozabimo niti na kratkotrajne poskuse združitve obeh socialističnih strank, ko sta Nenni in Saragat podpisala izjavo o enotni stranki (PSU). Kmalu pa se je ta sicer enotna ali bolje povezana stranka PST-PSDI izkazala za nemogočo in tako sta spet obe začeli delovati avtonomno, sicer v še kar »tovariški« politiki sodelovanja.
Nastopili so novi časi. PSI je s Craxi-jem začel svojo novo reformistično politiko, ki se je utrdila zlasti z njegovim predsedstvom vlade. Socailni demokrati pa so zašli že dolga leta v nekako krizo v vsedržavnem merilu, krizo, ki ji je gotovo pripomogel tudi njen sedanji voditelj Pie-tro Longo in njegova afera z zadevo ma-sonske lože P2, saj je prav zaradi le-te
Papežev obisk v Afriki
Tretje apostolsko potovanje Janeza Pavla II. po Afriki se bo začelo 8. avgusta, trajalo pa 12 dni. V tem času bo papež obiskal Togo, Slonokoščeno obalo, Kamerun, Srednjeafriško republiko, Zaire, Kenijo in končno še Maroko.
Težišče papeževega obiska bo tokrat navezovanje ekumenskih stikov z muslimani, slovesna maša v zairski prestolnici Kin-shasi 15. avgusta in sklepna maša na svetovnem evharističnem kongresu v Nairo-biju 18. avgusta.
Janez Pavel II. bo med potovanjem po afriških državah trinajstkrat maševal in imel okrog 40 govorov. Najprej bo od 8. do 9. avgusta obiskal zahodnoafriško državo Togo. Od tam bo odpotoval z letalom 10. avgusta na enodnevni obisk v Slonokoščeno obalo. V naslednji državi, Kamerun, se bo zadržal kar tri dni. 14. avgusta bo za en dan obiskal Srednjeafriško republiko. Še isti večer bo za tri dni odpotoval v Zaire, 16. avgusta pa v Kenijo. 17. avgusta se bo srečal z mladino, ki se bo v Nairobiju zbrala na kongresu. Pred vrnitvijo v Rim dne 19. avgusta se bo ustavil in govoril še v pristanišču Casablanca v Maroku, kjer je načrtovano srečanje z muslimansko mladino na tamkajšnjem stadionu. Okrog polnoči se bo vinil v Rim.
skega in hrvaškega jezika. Upam, da se ne počutijo več kot osvojeni ali nadvladani, ampak svobodni državljani.«
Predsednik Cossiga o manjšinah
Dne 19. jillija je predsednik republike Cossiga sprejel na Kvirinalu predstavnike vseh deželnih odborov in svetov. V nagovoru se je dotaknil tudi vprašanj dežel s posebnim statutom in med drugim dejal: »V državi, ki ima, kljub pretežni večini italijanskega jezika in kulture skupine državljanov z drugačno kulturo, z drugačnim jezikom in z drugačno zgodovino, je taka deželna ureditev jamstvo, da se lahko vsi, ki živijo v naši ureditvi, kakršna koli je njihova zgodovina, kultura in njihov jezik, morejo in morajo čutiti državljani, kot živ, polnopravni del naše demokratične republike. To je demokratična republika vseh, tudi skupnosti francoskega, ladinskega, nemškega, sloven-
Deset let helsinške listine
V finski prestolnici Helsinki so se pretekli teden zbrali zunanji ministri 35 držav, ki so podpisale sklepno listino helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Finski predsednik Koivisto je uvodoma dejal, da se številne nade niso uresničile, da pa odrvisi od dobre volje zainteresiranih vlad možnost nadaljevanja procesa zbliževanja.
Med govorniki sta nastopila tudi zunanja ministra obeh velesil, sovjetski Ševar-nadze in severnoameriški Shultz. Medtem ko prvi ni povedal nič novega (Moskva žeii sožitje in mir v svetu), je pa drugi z navedbo konkretnih primerov podprl svoje trditve, da SZ ne spoštuje človekovih pravic in ne izvaja tega dela helsinških sporazumov.
Oba ministra sta se kasneje s svojimi izvedenci sestala tudi posebej. Pogovor je trajal tri ure, v njem pa sta se dotaknila številnih vprašanj varnosti v svetu in medsebojnih odnosov. S Šefom sovjetske dipomacije se je sestal tudi italijanski zunanji minister Andreotti, ki je tudi spregovoril pred zunanjimi ministri ter poudaril, da je treba spoštovati sprejete obveze.
■ Ob 40. obletnici uničenja japonskega mesta Hirošime po atomski bombi se je zbralo v tem kraju 67 županov iz 23 držav. Iz Italije jih je prišlo sedem. Zasedanje je odprl Nobelov nagrajenec za mir iz leta 1982 Alfonso Garcia Robles, ki jt dejal, da Hirošima ni le pričevanje zgodovine, ampak tudi stalno svarilo za bodočnost človeštva. Zasedanje je trajalo do 9. avgusta, tj. do dneva, ko je druga atomska bomba uničila mesto Nagasaki. Velik odmev v svetovni javnosti je imel tudi samomor Paula Bregmana, enega od udeležencev atomskega bombardiranja Nagasakija, ki ga je naredil nekaj dni pred to žalostno obletnico.
moral tudi zapustiti ministrsko mesto. Druga »duša« PSDI pa je prav tako nemirna in jo vodi minister za javna dela Nicolazzi, ki je večkrat v zadnjem času postavil zahtevo po kongresu in Longo-vem odstopu.
Kako bo z vsem tem v vsedržavnem merilu, je težko reči. Gotovo so znamenja nemira vidna tu in tam. Sam vsedržavni tajnik Longo je recimo prav v zvezi z dogodki v naši deželi (o čemer pišemo malo naprej) zagrozil z vladno krizo. Res je, da danes socialisti v bistvu izpodjedajo tla socialnim demokratom, saj so jim tudi v marsičem izpodnesld samo politično platformo. Kako bo vse to rešeno, je zaenkrat uganka.
Dejstvo pa je, da sta dve socialistični stranki danes v Italiji nesmisel. To pa seveda še ne pomeni, da je politični pohlep večjega partnerja (PSI) upravičen in politično korekten v odnosu do manjšega (PSDI). Gre tudi za vlogo manjših strank na splošno, ki morejo še vedno igrati svoj delež v politiki.
POLITIČNI ZAPLETI V NAŠI DE2ELI
Znano je, da se je vse to nedavno zelo živahno odražalo tudi v politični stvarnosti naše dežele. Na drugem mestu poročamo tudi o zadnjem razpletu v sklopu same sedanje deželne večine. Primer Ve-spasiano je nedvomno zelo značilen in zgovoren. Trdovratno vztrajanje omenjenega predstavnika na odborniškem mestu in seveda močna podpora, ki jo ima od strani svoje nove stranke, vse to kaže na bodoče možne novosti tudi v naši deželi.
Socialisti si danes želijo veliko in močno stranko. Želijo pa si tudi večje nadvlade v sami deželni politiki. Med njimi so gotovo pomembni predstavniki, tudi člani državnega vodstva PSI (kot poslanec Carli iz Pordenona), ki to jasno 'postavljajo. V samem deželnem svetu je tudi načelnik svetovalske skupine Saro brez ovinkov postavil tezo o poenostavljanju političnega okvira in o novih večinah. Na kaj vse to kaže?
Sedanja deželna večina je izraz šestih strank: Krščanske demokracije, socialistov, socialnih demokratov, republikancev, liberalcev in Slovenske skupnosti. Slednja nima sicer odborniškega mesta, po političnih sporazumih pa ima pomembno predsedstvo svetovalske komisije za mednarodne odnose. Sedaj je tudi PSDI dejansko zunaj odbora. Politični tajniki večine so pred kratkim na skupni seji potrdili veljavnost šeststrankarske večine in se domenili za potrebna preverjanja po sred-poletnih počitnicah. Tedaj bo prišla do izraza dejanska politična volja in usmeritev posameznih sil večine.
Deželna politika potrebuje prav gotovo svojo trdno in od širokih demokratičnih političnih sil podprto vlado. To posebej v sedanjem trenutku, ko prav naša dežela igra veliko in pomembno vlogo v samem državnem okviru, pa tudi v meddržavnem. Predsednik Biasutta je prav med zadnjo razpravo o zaupnici v svetu podčrtal, da mora naša dežela igrati svojo pomembno vlogo ne le na državni meji, ampak tudi kot obmejna dežela Evropske gospodarske skupnosti. To vsaj delno že igra, saj je prav ona, posebej prek zveze dežel Alpe-Adria dolga leta kazala pot evropski politiki miru 'in zbliževanja. In prav zato je toliko važnejša res učinkovita deželna vlada z močno večino, ki ji danes nekateri strežejo po življenju.
Spectator
Prihodnja dva tedna »Katoliški glas« ne izide Ker bo tiskarna Budin, v kateri se tiska naš list, zaradi počitnic prekinila od 10. do 24 avgusta z delom, naš list v četrtek 15. in 22. avgusta ne izide. Ta premor bo tudi priložnost za naše uslužbence, da si privoščijo zasluženi oddih. Katoliški glas zopet redno izide v četrtek 29. avgusta. Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem želimo prijetno preživete počitnice.
PiMtB vtisi ii sodobne Madžarske
Devetič zapovrstjo je v organizaciji »Katoliškega glasa« poteklo potovanje v tuje dežele, ki je namenjeno vsem prijateljem lista. Letos je bil na programu obisk Madžarske in Avstrije. Prva spada v sklop takoim. držav realnega socializma, druga pa je uradno nevtralna.
Prijavilo se je 47 oseb. Bile so z Goriškega in Tržaškega, ena iz Slovenije, druga pa iz Gradca. Duhovniki so bili trije. Šofer kot zadnja leta prijazni Rasti iz Goriških Brd.
Na pot smo šli v petek 26. julija. Vreme je bilo sončno, le na Dunaju smo v dopoldanskih urah dvakrat imeli dež, rosilo pa je tudi v Marijinem Celju.
Prvi postanek po prehodu meje na Trbižu je bila Gospa Sveta na Korošlkem, kjer smo imeli občestveno mašo pri glavnem oltarju. Drugih obiskovalcev tam sko-ro ni bilo.
POSTANEK V GRADCU
Po kosilu v \Volfsbergu smo prek prelaza Pack (tu je že nova avtocesta, ki bo povezovala Dunaj in Gradec s Trbižem) sredi popoldneva prispeli v Gradec. Najprej smo obiskali božjepotno svetišče Marije Tolažnice (Maria Trost) malo ven iz nesta, nato pa se nastanili v hotelu čisto v bližini cerkve Marije Pohočnice kristjanov (Mariahilf). To cerkev že nekaj let upravljajo slovenski minoriti. P. Andrej nas je prišel pozdravit in nato povabil na srečanje z graškimi Slovenci v prostore, kjer se v posebni sobi pod samostanom redno zbirajo. To srečanje ob .kozarcu domačega vina je prav prijetno poteklo.
Drugi dan smo imeli v tej cerkvi sv. mašo. Pridružila se nam je ga. Slavica Logar, doma iz Gorice, ki pa živi poročena v Gradcu. Zanjo je to potovanje bilo še posebej doživetje, saj že toliko časa ni mogla uživati družbe primorskih rojakov.
NA MADŽARSKI MEJI
Iz Gradca smo se usmerili proti mejnemu prehodu Heiligen Kreuz (Sv. Križ). Po poldrugi uri vožnje smo prispeli na madžarsko mejo. Pozdravili so nas straž-ni stolpi in z mrežo zavarovana meja. Kljub temu, da smo vsi že imeli madžarski vizum (dobi se ga lahko tudi na meji), smo se zamudili poldrugo uro. Moram po reči, da je bil postopek mejnih organov nadvse prijazen. Imeli smo dovolj časa za zamenjavo madžarskih flo-rintov (1 florin 40 lir).
Po prečkanju meje smo začeli vožnjo po rodovitni ravnini, kjer se je nekoč razprostiralo prostrano Panonsko morje. Na dimnikih so gnezdile štorklje, ki so bile svojska privlačnost.
V kraju Kormond, kjer smo imeli kosilo, nas je čakala vodička, ki nas je nato spremljala vse do odhoda iz Madžarske. Poročena, a brez otrok (»imam ljubosumnega moža, ker sem vedno z doma«, je zaupala), dobro obvlada italijanščino, še bolje pa nemščino in ruščino.
SOVJETSKI »OSVOBODITELJI«
Glede Rusov smo kmalu zvedeli, kaj misli. Dejala je med drugim: »Prišli so za nekaj časa, a ta začasnost traja že 30 let. Pravijo, da so naši socialistični bratje. Skoda, ker bratov se ne da zamenjati. Bilo bi bolje, ko bi bili le prijatelji. A se ne da izbirati. Ruskih vojakov je 200.000 v deželi. Vzdrževati jih mora Madžarska. Moskva z našim načinom socializma ni zadovoljna. Nedavno nam je bilo rečeno, da smo storili več korakov nazaj glede marksizma in leninizma. Pa smo odgovorili, da je to dobro za nas, saj smo s tem napravili korak naprej k našemu blagostanju.«
Sovjetskih vojakov mrgoli po cestah madžarske prestolnice. Na večer je videti mnogo opitih. Stalen izziv madžarskemu ljudstvu je spomenik sovjetsikim »osvoboditeljem« na hribu sv. Gellerta (Gerarda) nad Budimpešto. Tam stoji v cirilici zapisano, da je hvaležni (!) madžarski narod postavil ta spomenik sovjetskim »ge rojem« (junakom). Nekateri iz naše skupine so povabili mlade ruske rekrute, da so jih slikali ob vznožju spomenika. Vodička nam je to zelo zamerila. »Družite se z okupatorjem našega naroda. Tega od vas ne bi pričakovala!« Ni si dala dopovedati, da je za nas prav navzočnost ruskega vojaka v Budimpešti dokaz za Okupacijo in da smo hoteli s fotografijo to dokumentirati.
Ponovno je vodička tudi poudarila, kako so Madžarsko po prvi svetovni vojni oklestili. Sedaj šteje nekaj nad deset milijonov prebivalcev, a veliko Madžarov živi iaven državnih meja. Samo v Romuniji jih je na Sedmograškem (Transilvaniji) poldrug milijon, v Jugoslaviji v Ba-
natu pol milijona, prav toliko na Slovaškem in četrt milijona v Podkarpatski Rusiji.
Kar se tiče blagostanja, pa je gotovo Madžarska med državami vzhodnega bloka na prvem mestu in daleč poseka tudi Jugoslavijo z njenim sistemom samoupravljanja. Pod previdnim Kadarjevim vodstvom je razvila svoj tip socializma, ki pospešuje zasebno dejavnost. Zemlja je deloma v zasebni lasti, deloma last kmečkih zadrug, nekaj pa je tudi državne. Izložbe so zelo bogato založene. Sploh daje Budimpešta vtis, da smo nekje v Srednji Evropi, ne pa na Vzhodu.
Po kosilu v Kormondu smo mimo škofijskega sedeža v Veszpremu dospeli na zahodno obrežje jezera Balaton (Blatno jezero), ki je madžarsko »morje«. Pobočje je polno vinogradov, obrežje pa eno samo kopališče, kjer se tare zlasti turistov iz ZR Nemčije. Za nekaj časa smo se ustavili in opazovali ta vrvež.
DVA DNI V BUDIMPEŠTI
Po avtocesti smo na večer drugega dne prispeli v Budimpešto in se nastanili v sodobno opremljenem hotelu Beke. Udobje, ki ga nudi, je izredno in naši izletniki kar niso mogli prehvaliti hotelskih uslug. Imeli smo večerjo ob tipični ciganski muziki; drugače pa enkrat kosilo v trdnjavi »Citadela« nad mestom, drugič pa tipično večerjo na prostem pod lopo ob folklornem sporedu.
Mesto Budimpešta sestoji iz Bude na desnem bregu Donave ter Pešte na levem, ravninskem. Buda je dosti starejša. Tu so že Rimljani postavili naselje Aquincum. Vodička nam je dejala, da je beseda Buda slovanskega izvora in pomeni »Voda«, ker je tam mnogo izvirov, tudi termalnih. Kras Bude so kraljevski grad, cerkev kralja Matjaža Korvina in ribiška utrdba pod njo, v Pešti pa je mogočna zlasti stavba parlamenta ob Donavi. Čez Donavo vodijo številni mostovi; najbolj znan je most na verige. Čuvajo ga štirje levi. Tisti, ki jih je naredil, pa jim je pozabil namestiti v gobec jezike. Zaradi tega si je vzel življenje. Po Donavi smo imeli tudi vožnjo v rečnem parniku do otoka sv. Marjete in nazaj.
Maševali smo vsak dan v stolnici sv. Štefana. Sedež madžarskega nadškofa pa ni Budimpešta, ampak mogočna bazilika v Ostrogonu nad Donavo ob slovaški meji, kjer žiivi primas Madžarske, kardinal Lekai. Cerkev smo obiskali zadnji dan, ko smo zapuščali Madžarsko.
ZADNJI DAN
Ob odhodu iz Budimpešte smo se ustavili <še rv mestu Szentendre (Sentandrea -Štandrež), kjer so se nastanili Srbi po veliki izselitvi iz Srbije v letu 1690 pred Turki in si postavili vrsto umetniško izdelanih pravoslavnih cerkva, ki jih turisti radi obiskujejo.
Zadnje kosilo na Madžarskem smo imeli v bližini Višegrada, na otoku sredi Donave, kjer napravi značilno koleno in se usmeri proti jugu. Madžarska hrana je zelo začinjena, za naše želodce kar premočna. Porcije so bile obilne, kar preveč, vendar želodčnih težav nihče ni imel. Bela vina so iz okolice Balatona, črno (Bikova kri) pa z območja Egerja, kjer je doma tudi tokaj.
Vsekakor smo iz Madžarske odhajali z zelo povoljnimi vtisi dn če bo še kdaj priložnost, se bomo radi vrnili.
J. Jurak
™ bo nm
■ V svojem opoldanskem nagovoru v Castelgandolfu se je sv. oče preteklo nedeljo spomnil bližnje 40-letnice (6. avgusta) uničenja mesta Hirošime po atomski bombi. Izrazil je željo, da bi bilo človeštvu prihranjeno to razdejanje in da bi žrtev hirošimskega prebivalstva vse spodbudila k nadalnjemu prizadevanju za mir. Obenem je papež prisotne spomnil, da poteče 6. avgusta sedem let od smrti papeža Pavla VI.
* Ker je predsednik vlade Craxi v svojem govoru v senatu kritično ocenil ravnanje državne banke v petek 19. julija, ko je državna petrolejska družba ENI (vodi jo socialist Reviglio) z nakupom večje vsote dolarjev sprožila dvig dolarja na 2.300 lir, sta zakladni minister Goria (DC) in guverner državne banke Ciampi podala ostavko na svoji funkciji, kar pa je Craxi zavrnil. Prišlo pa je v vladi do majhne zamenjave: socialist Fortuna je postal novi minister za politiko EGS, bivši tajnik liberalne stranke Zanone pa je prevzel ministrstvo za ekologijo (čistočo okolja).
■ Porotno sodišče v Bariju je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov skrajna desničarja Fredo in Venturo obtožbe pokola v Kmečki banki v Milanu 12. decembra 1969. Tedaj je peklenski stroj ubil 16 osob, ranil pa 87. Tudi anarhist Valpreda in Merlin sta bila oproščena z enako obrazložitvijo. Zanimivo je, da je javni tožilec za Fredo in Venturo predlagal dosmrtno ječo, za Valpredo popolno oprostitev, za Merlina pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Javni tožilec bo vložil priziv na kasacijsko sodišče.
■ V Piemontu je zelo znana božja pot Sant’Anna Vinadio, ki leži 2100 m visoko in velja za najvišjo v Evropi. K svetišču vodi strma pot, po kateri vozijo tudi avtobusi. Redno dnevno zvezo vzdržuje linija iz Cunea. V ponedeljek 5. avgusta pa je ta avtobus s 40 potniki na povratni vožnji zaradi slabe vidlivosti in da bi se izcsnil nasproti vozečemu avtomobilu strmoglavil v strugo potoka ob cesti in se večkrat prevrnil. Pri tem se je ubilo 9 remarjev. Nekateri so Italijani, drugi Francozi.
■ Cerkveno sodišče v Genovi je prepovedalo izvrševanje duhovniške službe 60-letnemu duhovniku Gianniju Baget Bozzo, ker aktivno sodeluje v socialistični stranki, kar je v nasprotju s cerkvenim zakonikom. Suspendirani duhovnik se je dal izvoliti na socialistični listi za evropski parlament, stalno sodeluje v laicističnem dnevniku »La Repubblica«, zadnje čase pa je tarča njegovih napadov zlasti papež Janez Pavel II., kateremu očita, da je opusti! duh zadnjega koncila ter se polastil kurije in italijanske Cerkve. Baget Bozzo je bil v mladih letih krščanski demokrat, v Genovi tesno sodeloval z nadškofom Sirijem, kasneje pa prišel v konflikt z DC in se zbližal s socialisti.
ai Srednjeafriška država Uganda je doživela po nekaj letih civilne oblasti nov državni udar, ki so ga izvedli vojaki, češ da je sedanji predsednik Obote vladal diktatorsko in pospeševal korupcijo v svojih vrstah. Udar je izvedel poveljnik severne brigade podpolkovnik Basilio Olara Okelo, za njim pa je prevzel oblast v državi general Tito Okelo. Oba pripadata ljudstvu plemena Asholi. V Ugandi je plemenska pripadnost vzrok stalnih trenj in spopadov. Pred zmago pučistov je množica docela oropala ugandsko prestolnico Kampala.
Pismo z Madagaskarja
Tudi Bolgarija pozna terorizem
Že eno leto prihaja v Bolgariji do nepojasnjenih terorističnih dejanj. Najprej je prišlo do eksplozije na letališču Vama ob Črnem morju, nato na železniški postaji v Plovdivu, kamor naj bi prišel predsednik Todor Živkov. Kasneje so se eksplozije pojavile v mestih Ruse ob Donavi, v Trgovištu v Dobrudži, v Burgasu in bolgarski prestolnici Sofiji. Nato je prišlo do atentata na progi Burgas-Sofija, ki je povzročil sedem žrtev. Zanimivo je pri tem, da si nihče ni prisvojil očetovstva nad temi terorističnimi dejanji. Naravno je, da so bolgarske oblasti atentate pripisale antikomunističnim krogom in ideološkim beguncem, ki živijo v tujini.
Vendar pa mnogi mislijo, da so atentati turško delo; če ne tistih, ki živijo v Turčiji, pa tistih, ki vsak dan skozi Bolgarijo potujejo. Ta terorizem naj bi bil turški odgovor na zatiranje turške manjšine v Bolgariji. Te je 800.000 osob, ki živijo predvsem na jugu države.
Kakor svoj čas fašizem, ki je spreminjal
Dragi gospod!
Naši malgaši pridejo z najbolj važno stvarjo na dan na koncu pisma ali na koncu razgovora. Jaz bom ubral krajšo, »evropsko« pot. Imam namreč posebno prošnjo do vas in vesel bi bil, če bi bila uslišana, ne bom pa hud, če je ni mogoče uresničiti. Torej moj problem-prošnja je naslednji:
V Manambondro, postojanki, kjer živim, smo pred leti končali novo cerkvico (ki jo vidite na sliki). Dobili smo pomoč iz Rima in kristjani sami so veliko prispevali, predvsem z delom. Kot delno vidite na sliki, nam je ostala stara lesena cerkvica, ki pa ima pod iz cementa. S kristjani bi radi na tem mestu postavili majhno župnijsko dvorano za verouk in druge župnijske potrebe. Imamo že pločevino za streho, tudi cement, železo bomo Že poskušali kako dobiti, kamenje bodo moški skupaj spravili, ženske in otroci pa nanosili pesek (2 km v koših na glavah). Problem nam dela plača zidarjev in ravno zaradi tega se obračam na vas. Ali bi se dalo kje pri vas, pri vaših dobrotnikih, dobiti okrog 450 USA dolarjev? To bi ver-
jetno zadostovalo za plače zidarjev, ki bi nam dvorano pozidali.
Vem. da tudi v Gorici Slovenci zidate, pa si vseeno upamo prositi za kakšno »drobtino«.
Pričakujemo avgusta dve laični misijonarki, septembra pa dva duhovnika lazarista iz Slovenije. Komaj čakamo novo pomoč. Dela je čedalje več. Ljudje imajo veliko zaupanje v Cerkev. Trudimo se »odreševati celega člaveka«, kolikor je pač v naši moči.
Vnaprej se vam zahvaljujem, če boste odgovorili na to pisanje in vas in vse misijonske dobrotnike lepo pozdravljam.
Janez Puhan
OP. URED. G. Janez Puhan je misijonar lazarist na slovenskem misijonu na Madagaskarju. Ko je bil na dopustu, se je oglasil tudi v Gorici. Sedaj je poslal pismo, ki ga objavljamo. Misijonski krožek v Gorici mu je obljubil potrebno pomoč. Toda če se oglasijo še kaki drugi dobrotniki, bo pomoč izdatnejša. Darove bomo radi sprejemali tudi na Katoliškem glasu. Sprejema jih tudi voditelj misijonskega krožka v Gorici dr. K. Humar.
• ■
■ •
Cerkvica g. Janeza Puhana. V zvoniku so tri sobice. Pod zvonovi je soba za misijonarja;
tam je varen pred podganami
Poletje v letu glasbe
slovenske priimke v italijanske, zahtevajo tudi bolgarske oblasti od turških družinskih glavarjev spremembo turških priimkov v bolgarsko obliko. V ta namen je akademija znanosti v Sofiji dala na izbiro 18 tisoč bolgarskih imen. Kdor si priimka ni izbral prostovoljno, je bil .klican na policijo, kjer so mu odvzeli osebno izkaznico in mu čez nekaj dni izročili novo z bolgarskim imenom.
Po mnogih vaseh je prišlo do protestnih nastopov, ki pa so jih oblasti v krvi zatrle. Po jugoslovanskih cenitvah je bilo ubitih kakih štiristo oseb, po turških kar 2.500.
Okod ta nasilna akcija preimenovanj? Bolgarske oblasti se bojijo, da bi pri bližnjem ljudskem štetju spet prišlo do izraza, da so v Bolgariji tudi številne manjšine (Turki, Makedonci, Romuni, Grki), kar pa spravlja Sofijo v zadrego, ker stalno zatrjuje, da v Bolgariji manjšin ni, čeprav je zadnje štetje iz leta 1975 pokazalo, da je članov manjšin kar 10 odstotkov.
Vsako poletje je povsod po Evropi veliko glasbenih festivalov, prireditev in manifestacij vseh vrst. Tako tudi po Italiji. Že v naši deželi je kar naprej vse polno glasbe, od koncertov v vili Manin v Pas-sarianu do operetnega festivala v Trstu. Mimo tega pa še 'bližnja mednarodna pevska in violinska tekmovanja v Gorici, da o sporadičnih koncertnih prireditvah niti ne govorimo.
Verjetno je v tem evropskem Letu glasbe vse še bolj poudarjeno. Imena Bach, Handel, pa tudi Scarlatti na večini koncertnih programov to le potrjuje. Začnimo na severu. Občinsko gledališče v Ales-sandriji (Laboratorio lirico di Alessan-dria) je pripravilo poletni tečaj za mlade pevce, orkestraše, režiserje ter dirigente, ob koncu pa uprizorilo znanega angleškega skladatelja 17. stoletja H. Purcella opero »Dido and Aeneas«. Ob jezeru Mag-giore bodo konec avgusta tradicionalni Glasbeni tedni (Settimane musicali) v Stresi, o katerih bo kasneje več napisanega. Opera v Genovi tudi poleti veliko deluje zlasti na baletnem področju; znan je tovrstni festival baleta v Nervi z mednarodnimi skupinami in solisti. V naši bližini pa je imel konservatorij Benedetto Marcello v Benetkah do konca julija veliko orkestralnih, komornih in solističnih nastopov.
V srednji Italiji je tudi veliko muzike. V Emiliji-Romagni je sedaj na vrsti »Po-lesine Musiča« s sedežem v Rovigu in drugih središčih. Zlasti je pomemben mednarodni izpopolnjevalni tečaj za godala. Nato naj omenimo predvsem Toskano, ki je med najbolj živahnimi {in vročimi) središči poletne glasbe. Med drugim že v Firencah Estate Fiesolana, nato v srednjeveškem mestecu Certaldo je vsakoletni glasbeni seminar »Ars nova« s srednjeveško in renesančno glasbo, letos predvsem posvečeno trubadurski pesmi in muziki (ki se zelo posrečeno podaja stari arhitekturi Boccacciovega mesta). Nadalje se sedaj še odvija Cantiere internazionale d'arte, mednarodni umetniški festival v mestecu Montepulciano v pokrajini Siena s celo vrsto koncertov, seminarjev, prireditev itd. Posebej na nekaterih orgelskih koncertih se bodo tu spomnili tristoletnice zgoraj omenjenih baročnih glasbenikov. Da ostanemo v Toskani, posebej
omenimo Handlovo malo znano delo Fla-vio. Pa še Lanciano v Abrucih ali Ve-rucchio v provinci Forli z zanimivimi muzikalnimi predlogi. Ne pozabimo niti na Arezzo z njegovim bližnjim pevskim tekmo, vanjem Guido d’Arezzo; letos so imeli tudi mednarodni natečaj polifonske kompozicije, na katerem je zmagal francoski avtor.
Se in še bi lahko pisali o teh zanimivih umetniških pobudah. Omenili smo le nekatere tipične manifestacije, ki kažejo zlasti v tem Letu glasbe res plodovito izživljanje in s tem tudi ovrednotenje turističnih pobud.
ab
■ Na mednarodnem letališču Dallas-Fort \Vorth (ZDA) je zaradi hudega neurja strmoglavilo potniško letalo. Na njem je bilo 149 potnikov in 11 članov posadke. Skoro neverjetno se zdi, da je nesrečo preživelo 27 oseb.
★
■ V' južnoameriški državi Peru je prevzel predsedstvo države odvetnik Alan Garcia Perez, voditelj stranke APRA (Ljudska ameriška revolucionarna zveza). Star je komaj 36 let. V svojem govoru je poudaril, da bo vodil protiimperialistično in neuvrščeno politiko in se zavzemal zlasti za revne sloje. Spoprijeti se bo moral z veliko brezposelnostjo, z naraščajočo inflacijo (letno 250 °/o), z velikim zunanjim dolgom in z marksistično teroristično organizacijo »Sendero luminoso« (Svetla pot).
■ Bolivija ima novega predsednika, ki je 77-letni Victor Paz Estenssoro. Na volitvah je bil sicer drugi (največ glasov je prejel kandidat desnice general Banzcr), todo v parlamentu so ga podprli člani levice. Tako je bil izvoljen v drugem krogu glasovanja z 91 glasovi, Banzer pa jih je prejel 51. Paz Estenssoro je bil že trikrat predsednik Bolivije. Izvoljen je bil leta 1952, 1960 in 1964. Vodi sredinsko usmerjeno stranko MNR (Movimiento nacional revolucionark)). Kar trikrat je že bil izgnan, a se je vedno vrnil kot ljudski junak. Sedaj ga čakajo hudi gospodarski problemi in breme 3,7 milijarde dolarjev, kolikor jih država dolguje tujini.
Vsi starejši duhovniki tostran in onstran meje se s hvaležnostjo spominjamo msgr. Leopolda Cigoja, (ki je bil v goriške.m malem semenišču najprej prefekt, potem pa do smrti duhovni vodja ali spir.itual. Spominjajo se ga tudi družbenice, ker je bil vnet voditelj Marijinih družb, kjer koli je služboval, nazadnje voditelj goriške Marijine družbe in škofijski voditelj Marijinih družb.
Leopold Cigoj je bil doma iz črniške župnije in se je rodil v vasici Malovše. Kot duhovnik je bil kaplan v Dornberku, kjer je zbolel na pljučih. Zato ga je nadškof prestavil na Lokve, kjer je služboval m"ed prvo svetovno vojno in dodobra pre-zdrav.il. Po vojni je bil med drugim v Što-mažih. Kot vnet častilec Marijin je bil priljubljen govornik v Logu pri Vipavi ob shodih Marijinih družb in je rad vodil tridnevnice za družbenice.
Ko je nadškof F. B. Sedej odprl malo semenišče v Gorici, je tega gorečega duhovnika poklical v ta zavod za vzgojo mladih dijakov. Eno let je bil prefekt, nato pa spiriitual. Kot tak je imel vsako jutro za nas študente premišljevanje pred mašo, med mašo pa je vedno sedel v spovednici. K njemu smo zahajali v naših duhovnih in tudi drugih težavah, saj je imel odprto srce in dobro besedo za vsakega. Istočasno je vodil tudi goriško Marijino družbo, ki je takrat štela okrog 200 članic, skoro samih deklet. V pomoč pri vzgoji mladih fantov v semenišču je tudi tam ustanovil fantovsko Marijino družbo.
Ko je tako uspešno skrbel za duhovno življenje semeniščnikov in družbenic, se je pojavila bolezen. Upali smo, da je začasna, toda izkazal se je neozdravljiv rak na jetrih. Veliko smo molili za njegovo zdravje, toda božja volja je bila drugačna: odpeljali so ga domov v rojstne Malovše, kjer je umrl 7. avgusta 1935 in bil tam pokopan.
Letos za 50-letnico smrti je črniški dekan vse duhovnike, njegove bivše dijake povabil k maši zadušnici, ki je bila v Ma-lovšah 7. avgusta ob 10. uri.
Obisk iz Kanade
Od 10. julija do srede avgusta se mudi med nami glavni urednik mesečnika »Slovenska država« Vladimir Mauko. List izhaja v Torontu, Kanada.
V. Mauko je prišel v Evropo predvsem z namenom, da obišče rojake v zamejstvu na Koroškem in Primorskem. Tako se je v Celovcu srečal z ravnateljem tamkajšnje Mohorjeve družbe dr. Janezom Hombo-ckom in enim od urednikov verskega glasila »Nedelja« Hanzijem Tomažičem. Obiskal je tudi večino maturantov, ki so bili pred štirimi leti v Torontu. Gostoljubje je užival pri družini Kassl. Obiskal je 21
krajev od Beljaka do Pliberka, bil pri proštu Fr. Brumniku v Dobrli vasi, pri prof. Goršetu v Svečah, pri g. Vinku Zaletelu v Vogrčan ter poromal v Vetrinj in Gospo Sveto.
Na Goriškem je bil gost prijatelja Vinka Levstika v njegovem Palače hotelu. Ustavil se je na uredništvu našega lista in se srečal na Travniku po nedeljski službi božji s predstavniki političnega in kulturnega življenja v Gorici, med drugimi z dr. A. Bratužem.
Sestal se je tudi s tržaškimi rojaki prof. V. Beličičem, dr. Maksom šahom in časnikarjem S. Martelancem. Zanje je priredil V. Levstik prijetno večerjo v slovenski kraški restavraciji.
V. Mauko je obiskal tudi kraje, kjer je preživljal leta begunstva v Italiji, predvsem Senigallio, kjer je grob njegovega sinčka. Povsod pa je razlagal cilje lista »Slovenska država«, ki izhaja že 36 let in ga on urejuje 27 let. Razgovarjal se je o možnosti, da bi list prihajal tudi v naše kraje.
Draga ’85
Vsa predavanja bodo letos na Opčinah v parku Finžgarjevega doma, ob slabem vremenu pa v dvorani. 'Program:
Petek 30. avgusta: ob 17. uri predstavitev sodelujočih; ob 17.30 predavanje: »Štirideset let slovenskih daljav in bližin«. Sobota 21. avgusta: ob 16. uri slovesno odprtje, nato predavanje: »Slovenija konec 20. stoletja«.
Nedelja 1. septembra: ob 9. uri v parku nedeljsika služba ibožja; ob 10.30 predavanje: »Med Getsemanijem in Taborom. Utrip vesoljne in slovenske Cerkve«; ob 16.30 predavanje: »Duma 1985«.
Sprejem pri vladnem komisarju v Trstu
V četrtek 1. avgusta ob 11.30 je nori deželni vladni komisar dr. de Felice sprejel na lastno povabilo na vljudnostni obisk delegacijo Slovenske prosvetne Matice v Trstu. V delegaciji so bili predsednik prof. dr. Stanislav Bratina, Aleksandra Mahnič-Močnik in dr. Marko Udovič. Govora je bilo o kulturnih in prosvetnih razmerah Slovencev na Tržaškem in v deželi. Vladni komisar je zelo pozorno poslušal obrazložitev delegatov in obljubil svoje zanimanje in pomoč.
Cerkvena imenovanja
S 1. avgustom je bil imenovan za župnika pri Sv. Ivanu v Trstu Fortunato Giursi, za župnika pri Sv. Avguštinu v Podlonjerju pa Alighiero Dalle Pezze. Župnik Agostino Orsaria se je odpovedal župniji sv. Ivana.
Mfcr HM ii Comealiansu
Slovenska Vincencijeva konferenca iz Trsta je tudi letos organizirala dve izmeni otroške kolopije v Comegliansu. Vsaka traja dobre tri tedne. V prvi izmeni, v juliju, je bilo v koloniji nad 60 otrok, v drugi, ki se je začela v ponedeljek 29. julija pa jih je nad 40; polovica jih je iz Doberdoba. Otroci so zdravi in hodijo veliko na sprehode, če le vreme dopušča.
V prvi izmeni so imeli visok obisk: 23. julija jih je namreč obiskal tržaški škof Bellomi. Prišel je pred kosilom in se z njimi ustavil pri obedu. O prisrčnem srečanju med škofom in otroki priča tudi fotografija, ki so jo ob obisku spražili. Kolonijo so obiskali tudi sodelavci radia Trst A. Kot po navadi so drugo nedeljo
svojega letovanja v koloniji imeli Dan staršev; to je bilo v nedeljo 14. julija. Otroci so pod vodstvom svojih vzgojiteljev pripravili staršem lepo akademijo s petjem in deklamacijami. Tudi v drugi izmeni bo Dan starsev in sicer v nedeljo 11. avgusta.
Naj povemo še to, da je letos 'bil v koloniji v prvi izmeni skoro cel teden g. Srečko Šuligoj, dekan v Kanalu. Dejal je: »Že dolgo nisem imel nobenih počitnic, grem k otrokom v Comeglians.« Ali so to bile res počitnice, bo sam vedel. Kadar je mogoče, gre ob sobotah kak naš duhovnik imeti zanje mašo, da so lahko pri slovenski službi božji. Navadno otroci zelo lepo sodelujejo.
Nova župnijska d\ orana v Nagrežini (gl. sliko!) bo blagoslovljena v nedeljo 18. avgusta po procesiji v čast farnega zavetnika sv. Roka. Letos poteka 190 let cerkve v Nabrežini, zato bo praznovanje bolj slovesno in bo trajalo tri dni od 16. do 18. avgusta. V soboto 17. avgusta zvečer nastopi folklorna skupina »Planika« iz Toronta v Kanadi
Zaupnica deželni vladi
V petek 2. avgusta je bila zadnja seja deželnega sveta Furlanije-Julijske Benečije. Na dnevnem redu je bila resolucija PCI z nezaupnico deželnemu odboru v zvezi z Zinano zadevo odbornika Vespasiana, ki je iz PSDI prestopil v PSI in kljub temu ostal odbornik (z vso podporo socialistov).
V dolgi razpravi so tako predstavniki večine kot opozicije iznesli svoje poglede na sedanji položaj, ki ga pa ne označuje le »zadeva Vespasiano«, ampak širše vprašanje o vlogi šeststrankarske koalicije (DC, PSI, PSDI, PRI, PLI	in SSk)	te o	možnosti razširitve	še	na	Listo za	Trst.	Prav
socialisti pa so zelo jasno povedali, da si želijo političnega poenostavljenja, kar pomeni najprej izginotje socialnih demokratov, nato pa še drugih malih strank.
Razpravo je zaključil predsednik deželne vlade Biasutti,	ki	je	poudaril	veljavnost
sedanje večine,	ki	so	jo prav	pred	krat-
kim tudi potrdili tajniki šestih strank. Seveda bo po počitnicah prišlo do preverjanja. Na njem bo lahko ali prevladalo sedanje stališče potrditve obstoječe večine ali pa bo kdo izmed partnerjev po lastni izbiri odpadel — ’je zaključil deželni predsednik svoja izvajanja.
Sledilo je glasovanje. Proti komunistični resoluciji se je izreklo 34 svetovalcev večine, zanjo je glasovale enajst svetovalcev leve in desne opozicije, pet svetovalcev (Furlansko gibanje in Lista za Trst) pa se je vzdržalo. S tem je zaenkrat vladna večina še potrdila svojo politično voljo po ohranitvi koalicije.
Ogrski in romunski baleti na gradu sv. Justa
V okviru letošnje sezone baletov na gradu sv. Justa bo 27. avgusta nastopila tudi skupina Liliana Cosi in Marinel Stefane-scu. Baletna skupina bo izvajala balet »Raymonda« na glasbo A. Glažunova in »Spartacus« ob glasbi A. Kačjaturjana. Koreografija je delo M. Stefanescuja, scenerija pa delo Hristofenije Cazacu, po rodu Romunke. V baletu bodo izvajali tudi znameniti ogrski »čardaš«.
Taborjenja slovenskih tržaških skavtov
Letošnja taborjenja tržaških slovenskih skavtov gredo h koncu. Pretekli ponedeljek se je zaključil tabor v Viskorši (Terska dolina). Še prej so se vrnili s potovalnega tabora starejši skavti, ki so prehodili Karavanke. V teku sta še tabor skavtov in skavtinj v Zabiču pri Ilirski Bistrici ter tabor volčičev in veveric, ki je tudi tam blizu.
Nedelja 11. avgusta bo posvečena staršem. Ob 10.30 bo na taboru maša, ob 18. uri pa taborni ogenj. Naslednje dni se bosta zaključila tudi ta dva tabora. Po doslej zbranih podatkih se je vseh tržaških skavtskih taborjenj udeležilo od 220 do 240 deklet in fantov.
Vprašanje krajevnih uprav
Na Tržaškem ostaja odprto vprašanje novega odbora in župana v občini Devin-Nabrežina. Dva meseca so potekali razgovori med krajevnimi sekcijami PCI, SSk in PSI o možnosti nadaljevanja dosedanje koalicije, a do tega trenutka niso privedli do nobenega konkretnega rezultata. Zadnje vesti pravijo, da so socialisti dali vedeti, da je zanje rešitev vprašanja sestave občinskega odbora v Nabrežini povezana z razgovori o preureditvi deželne-
ga odbora ter odborov tržaške občine in pokrajine. S tem so se tristranska pogajanja dejansko prekinila, kar sta krajevni sekciji PCI in SSk vzeli na znanje.
Položaj v tej občini je zapleten ne toliko zaradi razlik v programih, temveč predvsem v zvezi s porazdelitvijo odgovornejših funkcij v odboru, med temi v prvi vrsti župana, ki ga zase zahtevajo vse tri politične skupine. PSI se je očitno odločil, da sestavo občinskega odbora v Nabrežini poveže s pogajanji na deželi ter na tržaški občini in pokrajini ter nato podpre tisto koalicijo, ki mu je pripravljena dati največ. Razumljivo je, da tudi SSk ne bo mogla biti brezbrižna do takšnega razvoja dogodkov, saj je šla na volitve za pridobitev županskega mesta in je v tem smislu tudi dosegla volilni uspeh.
Prava politična dejavnost se bo torej obnovila po poletnem premoru. Poleg na reševanje tekočih političnih problemov se bodo stranke začele pripravljati na pregled svojega dela in programov, med temi tudi SSk. V krogih te naše manjšinske stranke načrtujejo za prihodnjo jesen pokrajinska kongresa v Trstu in Gorici in nato kongres na deželni ravni. - a. 1.
Repentabor
Marija Vnebovzeta vabi. Sredi kraških gmajn, na eni izmed vzpetin nad Tržaškim zalivom Vklenjen v 'trd kraški kamen bo 15. avgusta Repentabor slavil Marijino vnebovzetje.
Počasi, vendar vztrajno, Tabor dobiva zadnja tri leta prenovljen videz. Prav v teh dneh se je končalo delo na strehi cerkve. Kamnite skrle bodo vrnile cerkvi kraški videz. V dneh praznovanja bo starodavno svetišče ponovno sprejelo romarje v zavetje svojih zidov.
Že stoletja deli Marija z repentabor-skega griča duhovne darove svojim častilcem. Zato ni čudno, da se vedno več ljudi s hvaležnostjo vrača na Tabor. Dnevi velikega šmarna so za to nova priložnost.
Praznovanje se bo začelo na predvečer z večerno mašo ob 20. uri. Ko se bo stemnilo, bodo zaživele podobe naše tržaške pokrajine in lepote gora prek diapozitivov in filma g. Toneta Bedenčiča in inž. Marjana .Tevnikarja. Franko Guštin bo poedine dele povezoval z zvoki klasične kitare.
V nedeljo bodo svete maše ob 8., 10. in 11. uri ter popoldne ob 17. uri. Ob 10. uri bo vodil službo božjo tržaški škof Bellomi. Tradicionalna popoldanska pobožnost se bo začela ob 17. uri in jo bo vodil ravnatelj salezijanskega semenišča prof. Anton Ciglar. Ves dan bo priložnost za sveto spoved.
Naslednji dan je praznik sv. Roka, župnijskega zavetnika. Sv. maše bodo ob 8. in 10. uri. Večernice bodo ob 19. uri. Po večernicah bo poseben program iz delovanja župnije.
Kot že nekaj let bodo tudi letos župlja-ni poskrbeli, da se bodo romarji telesno okrepčali ob domačem vinu in kraških dobrotah. - T. B.
B V Franciji je prišlo na jugozahodu države pri postaji Assier do hude železniške nesreče, ki je terjala 34 mrtvih in nad sto ranjenih, od teh 30 zelo hudo. Nesreči je botrovala človeška nepazljivost. Postajenačelnik je dovolil enemu od vlakov odhod s postaje, ne da bi se prepričal, ali je proga prosta. Tako je nujno prišlo do silovitega trčenja med brzovla-kom in krajevnim konvojem.
Iz Slovenije
Duhovniške premestitve v koprski škofiji
Bric Bogdan gre iz Lokve pri Trstu na Col; Čibej Boris s Cola v Podnanos (Št. Vid pri Vipavi); Gombač Franc, župnik v Zagorju na Pivki, je stopil v pokoj; Kobal Vinko, voditelj mladinske pastorale, je imenovan za župnika v Godoviču; Kramar Emil, kaplan v Cerknem, gre za kaplana v Ilirsko Bistrico; Lapanja Janez je premeščen iz Godoviča v Drežnico; drežniški župnik Leban Silvo je dobil bolniški dopust; Leskovec Rafael je postal župnik v Temnici, odkoder bo upravljal še Kostanjevico. Temniški župnik Skvarč Alojz je stopil v pokoj iz zdravstvenih razlogov; Mislej Franjo, kaplan v Novi Gorici, je postal župnik v Velikih Žabljah, ker je dosedanji župnik Petrič Jože stopil v pokoj; Obed Slavko je premeščen za kaplana iz Ilirske Bistrice v Idrijo; Peternelj Milan, do sedaj župnik v Podnanosu, postane župnik v Renčah; Premrl Alojzij gre z Vojskega za župnika v Podgorje na Pivtki. Vojsko bo upravljal dčkan Medvešček iz Idrije; Rejec Slavko, župnik v Šmarjah na Vipavskem, je stopil v pokoj; Stepan Milan, kaplan v Postojni, bo vodil župnijo Lokve pri Trstu; Suban Alojz, novomašnik, gre za kaplana v Postojno; Štrancar Albert, kaplan v Idriji, pride za kaplana v Novo Gorico; Tomažič Jože, novomašnik, bo kaplan v Šturjah; Valič Cvetko, ki je dokončal študij sociologije v Rimu, bo župnik v Dekanih pri Kopru.
Posledice stavke v koprskem pristanišču
V ponedeljek 15. julija so stavkali pristaniški delavci v Kopru, in sicer delavci iz tozda Generalni tovor in iz tozda Sipki. Vse delo v pristanišču se je ustavilo. V Jugoslaviji takemu početju delavcev pravijo »prekinitev dela«. Stavki so se pridružili tudi nekateri komunisti. Vzroki stavke: neustrezno obnašanje vodilnih skladiščnih delavcev in nezadovoljstvo zaradi novega sistema plač.
Stavka je bila tako obsežna in tudi organizirana, da je vzbudila zaskrbljenost pri Zvezi komunistov in pri vseh odgovornih v Kopru in v Sloveniji. Zaradi tega so se naslednje dni zbrali na posvet tako ZK kot drugi organi v občini. Komite ZK je obsodil tiste člane, ki so se stavke udeležili, in zahteval zanje »disciplinski postopek«. Na seji so se obtožili: »Komunisti smo odpovedali.« Sestala se je tudi disciplinska komisija. Ta ni samo izrekla moralne obsodbe stavke, temveč je do »organizatorjev« stavke zelo strogo postopala: osem delavcev so odpustili z dela, devet pa pogojno za dobo enega leta.
Tako se je končala stavka v luki Koper, ki je v deželi, kjer naj bi bili delavci samoupravljalci.
Iz Jugoslavije
Hud požar na Korčuli
Neki kmetovalec iz naselja Blato na dalmatinskem otoku Korčula je zanetil požar ogromnih razsežnosti, ko je na svojem posestvu sežigal plevel. Zaradi južnega vetra se je požar bliskovito začel širiti in je zajel skoraj tisoč hektarjev gozdnih in travnatih površin ter grmičevja. Plameni so uničili številne ivinograde, sadovnjake in počitniške hišice.
Nad 2.500 gasilcev, vojakov, domačinov m prostovoljcev se trudi, da bi požar omejili. V ta namen z buldožerji ustvarjajo gole pasove, da tako preprečijo širjenje ognja proti naseljenim predelom. Turistično območje se nahaja na jugu in zahodu otoka, kjer sta mesti Korčula in Vela Luka. Tu zaenkrat življenje poteka normalno, požar pa so že ukrotili.
Nov slovenski laični misijonar za Madagaskar
Dne 16. aprila je kot laični misijonar odpotoval na Madagaskar 44-letni Jože Letonja. Po poklicu je ki jučavničar, a vešč tudi drugih ročnih del, ki so dobrodošla pri gradnji in vzdrževanju zgradb in bogoslužnih prostorov v misijonskih deželah.
M. Terezija v Afriki
M. Terezija je obiskala Etiopijo, kjer imajo misijonarke njenega reda pet postojank. Zanimala se je, kakšen je položaj glede prehrane. Po njenem mnenju se je stanje nekoliko zboljšalo, čeprav je še vedno težko. Sprejel jo je tudi državni poglavah Menghistu. Iz Etiopije je m. Terezija odpotovala v Nairobi, kjer se bo udeležila svetovnega evharističnega kongresa. Verjetno se bo tam srečala tudi s papežem Janezom Pavlom II.
Lovrenc Bellomi med slovenskimi otroki v koloniji Comeglians. Msgr. Bellomi bo ta teden godoval. Otroci in mi z njimi mu Izrekamo najlepša voščila
orisKe novice
• . ! ^
’ %;.	:?3§8ŽEs
i:-i; %'	*	■ r* ' r"*'	u
ritmv.	:	.M
Srečanje treh škofij v Tricesimu
Letošnje srečanje treh škofij (Videm, Ljubljana, Celovec) bo v soboto 17. avgusta v Tricesimu v cerkvi Marije Misijonarke. Goričani se tudi želimo udeležiti tega srečanja. Vsled tega smo organizirali prevoz z avtobusom iz Gorice v Tricesimo. Odhod iz Gorice s Travnika ob 8. uri. Vpisovanje pri Sv. Ivanu in v Katoliški knjigami, dokler ne bodo zasedeni vsi prostori. Popoldne bomo obiskali Gemono in, če bo čas, še Staro goro. Somaševanje v Tricesimu bo ob 10. uri.
Praznik v Zavodu sv. Družine
V sredo 31. julija so imele šolske sestre v Zavodu sv. Družine v Gorici izredno slavje ob zlatem jubileju obljub štirih sester in sicer s. Leandre Erjavec, s. Rafaele Saksida, s. Benjamine Sosič in s. Angelike Tavčar, ki je prišla iz Paragvaja, kjer delujejo šolske sestre kot misijonarke. Svoj jubilej so želele obhajati skupno s sosestrami in sorodniki ter se z njimi zaihvahti Bogu za vse prejete dobrote pri apostolskem delu po raznih krajih, kjer živijo naši ljudje.
Bogu so se zahvalile s celodnevnim če-ščenjem v zavodski kapeli, ki se je zaključilo s slovesno zahvalno mašo, ki jo je daroval dr. Fr. Močnik ob somaševanju sorodnikov s. Rafaele gg. Viktorja, Jožkota in Bogdana Berceta ter hišnega duhovnika provincialne hiše v Trstu g. Milana. Na slavje je prišla tudi vrhovna predstojnica iz Rima s. Bernardka in provincialna prednica iz Trsta s. Amalija ter mnogo sester iz raznih krajev, kjer delujejo.
Po maši so se vsi sorodniki zbrali s sestrami v veliki dvorani na večerjo. Tako je v prijetnem vzdušju potekel ta zahvalni dan z veliko prošnjo Bogu, da bi tudi naše šolske sestre pomnožile svoje vrste z novim naraščajem.
Ob tem jubileju se sestram ponovno zahvaljuje tudi naša slovenska skupnost v Gorici, ko s tako požrtvovalnostjo pomagajo povsod, kjer se pojavi potreba, predvsem pa pri otrocih in ostarelih. Naj jim Bog povrne in blagoslavlja njihovo delo med nami.
Premestitve v goriški škofiji
Don Romano Valle, ki je vodil župnijo sv. Justa v Gorici, je prevzel upravo župnije sv. Ambroža v Tržiču; don Battista Tomasin, ki je bil župnik pri sv. Ambrožu v Tržiču, je postal župnik Sv. Justa v Gorici.
Slovenska sekcija na ITI
V teh dneh je ministrstvo za šolstvo sporočila ravnatelju ITI Galilei prof. Gua-dagniju, da ne dovoli slovenskim dijakom na tej šoli, da bi imeli skrajšan urnik kakor njihovi italijanski kolegi. Naši dijaki namreč zavoljo pouka slovenščine presegajo normalno število učnih ur. Predlog za Skrajšanje urnika je postavila šola sa-
■ i k<_ | w
_... :..
' : ..
ma s privoljenjem goriškega šolskega skrbnika. Ministrstvo pa mora vprašati v podobnih primerih za mnenje tudi deželno IRRSAE, ki se je tokrat negativno izrekla. Zdaj je na sindikatu slovenske šole, da preveri, odkod nasprotovanja IRRSAE in da skuša rešiti nastali položaj.
Drugi problem, ki tare našo najnovejšo šolo v Gorici pa je problem triletja. Do zdaj je ministrstvo dalo dovoljenje za prvi dve leti, ki sta splošnega značaja. Za naslednje triletje pa mora znova zaprositi goriška pokrajinska uprava.
Samo po sebi umevno je, da mora slovenska sekcija imeti popolno šolo, vendar se morajo v triletju dijaki odločiti za specifično smer. Sindikat slovenske šole sili, da bi vsi zaprosili za informatiko, vendar za to smer manjkajo profesorji. Po drugi strani pa ravnatelj Guadagni pravi, da niso prav vsi dijaki istega mnenja, in da so med njimi tudi taki, ki bi hoteli npr. mehansko ali elektronsko smer. Na žalost je število učencev razmeroma majhno, in je delitev praktično nemogoča, saj bi sicer bilo več profesorjev kot dijakov.
Ravnatelj Guadagni se močno boji, da bi na šoli ne nastale kake zamere zaradi morebitnih privilegijev naših dijakov na-pram italijanskim, ki npr. niti ne morejo vsi na informatiko, ker obstaja zaprto število 25 razpoložljivih mest.
Skratka, mlada slovenska sekcija na ITI se mora soočati z novimi problemi, ki pa so izredne važnosti za njen nadaljnji obstoj. Upajmo le, da se bodo stvari rešile z uvidevnostjo in preudarkom, saj nastale težave niso nepremostljive. Zal pri tem ne koristijo številne izjave v italijanskem časopisju, kjer se razne ustanove izrekajo proti zaščiti slovenske manjšine prav zaradi bojazni pred morebitnimi privilegiji Slovencev in s tem ustvarjajo ozračje, ki lahko negativno vpliva tudi na odločitve in razprave v pokrajinskem svetu.
Širite „ Katoliški glas“
Goriški župan v Rimu zaradi zaščite
Pred dnevi je bil na avdiciji pred posebnim delovnim odborom senatne komisije za ustavna vprašanja (ki proučuje zaščito slovenske manjšine na zakonodajni ravni) tudi goriški župan dr. Antonio Sca-rano. V svojem nastopu je podal obširno sliko manjšinskega vprašanja in iznesel nekatera svoja stališča. V glavnem je župan predstavil potrebo po kulturni in šolski zaščiti, zavrnil pa je možnost uvedbe dvojezičnosti v goriški občini. Glede tega je le dejal, da je za rabo slovenskega jezika v rajonskih konzultah s slovensko večino (kar je sicer občina že uvedla, a je potem pokrajinski nadzorni odbor zavrnil na zahtevo misovcev!). Zupan je torej v glavnem za uzakonitev sedanjega obstoječega stanja.
Gostovanje v Trnjanih
V nedeljo pozno zvečer so se s tridnev-ega gostovanja v Tmjanih pri Slavon-kem Brodu vrnili odbojkarji goriške se-ikcije, folklorna skupina »Santa Gorizia« i šahisti UGG. Izlet je organiziralo odbor-ištvo za šport na goriški pokrajini, ki e tako vrnilo obisk prijateljem iz tega irvaškega mesteca. Oni so namreč bili la Goriškem v februarju in so pri nas digrali odbojkarski turnir.
Trajani so majhna slavonska vas, ki za azliko od drugih premore športno in kul-urno društvo, zlasti pa močno folklorno kupino »Mičo Vitas«. V kraju samem ima-o tudi dvorano, ki služi v kulturne in portne namene. Prve dni avgusta imajo voj občinski praznik, ki ga poživlja zlasti cvija folklornih skupin. Slednje predstav-jajo razne narode vzhodne Evrope, ven-lar jih sestavljajo pripadniki manjšin stih narodov, ki živijo znotraj -meja Ju-'oslavije. Gorica pošilja v Trajane svoje tredstavnike že veliko let, a letos si je o nalogo prevzela goriška pokrajinska iprava.
Za nas Slovence je najbolj zanimivo, cako se je obnašala odbojkarska ekipa, d so jo sestavljali v glavnem atleti naše Dlympije Terpin (M., Š., I. Cotič, S. Termin, M. Špacapan), katerim so se pridru-iili Bogoni (Libertas), Boscarol, Visintin j. in D. ter Tavagnutti (S. Giovanni al
Natisone) dn A. Vogrič kot edini predstavnik goriškega Vala. Moramo reči, da nas je tako sestavljena ekipa s svojim nastopom prijetno presenetila, saj se je izkazala kot izredno močna enota. Trener Dal Sas je odlično režiral nastope, kot posameznika pa sta najbolj izstopala G. Visintin in Boscarol. Tudi mladi Vogrič je pokazal, da mu ne manjka osebnosti, kar je za dvigača še kako važno. Goriška ekipa je najprej odpravila domače moštvo Trajani s 3:1, nato pa še drugoligaša Radničkega iz Slav. Broda z 2 : 1. Sponsor moštva je bila trgovina K2 Šport. Še najbolj zadovoljivo je dejstvo, da so se igralci med sabo resnično spoprijateljili dn da je šport znova dokazal svojo izredno sposobnost odpravljanja meja in zaprek, predvsem pa nezaupanja med tu živečima narodoma.
Hrvaški gostitelji so kljub nekaterim pomanjkljivostim v organizaciji turnirja pokazali zvrhano mero prijaznosti in gostoljubja in so se res potrudili, da so dnevi v Slavoniji prijetno potekli.
Naj omenimo, da so v soboto zjutraj Goričani obiskali veliko katedralo v Dja-kovu, ki jo je dal zgraditi slavni hrvaški škof Strossmayer in o kateri je papež Janez XXIII. dejal, da stoji na pol poti med Rimom in Carigradom.
Poroka
V nedeljo 4. avgusta sta stopila pred oltar v gabrski cerkvi Remo Devetak z Vrha in Mara Fait iz Sovodenj. Ženin je v naši skupnosti zelo znan, saj se aktivno udejstvuje v vrstah SSk, veliko pomaga kot cerkveni ključar na Vrhu in pridno dopisuje v naš list. Nevesta Mara pa je vneta cerkvena pevka. Zato ji je pri poročni maši ženski zbor iz Sovodenj ubrano prepeval.
Novoporočencema vošči tudi naš list vso srečo na Skupni življenjski poti z željo, da bi še naprej našo skupnost bogatila s svojo aktivnostjo.
Prenovljena Katoliška knjigarna
Katoliška knjigarna v Gorici je bila več kot mesec dni zaprta. Na vratih je stalo obvestilo: »Zaradi prenovitve prostorov zaprto«. Ta prenovitev je sedaj končana. Notranjost te najstarejše knjigarne v Gorici je sedaj popolnoma drugačna. Tudi skladišče je spremenjeno v trgovino. Prenovljeno je vse od podov do stropov in seveda tudi police. Novost bo zlasti v tem, da bo sedaj knjigarna pol samopostrežna trgovina. Veliko artiklov bo namreč na policah razvrščenih tako, da si jih kupec sam izbere. Ko sedaj stopiš v knjigarno, imaš vtis, da si prišel v čisto novo trgovino: si pa vedno v Katoliški knjigarni.
Zapisali smo, da je Katoliška knjigarna najstarejša knjigarna v Gorici. Odprta je bila namreč leta 1910 in letos slavi 75-letnico delovanja. Zaprta je bila med prvo svetovno vojno od 1916 do 1919, ko so jo znova odprli. Prenovljena in modernizirana knjigarna bo gotovo še bolje služila svojemu namenu, ki je zadovoljevati potrebe kupcev po knjigah, nabožnih predmetih in po vsakovrstnih drugih uslugah, ki jih knjigarna nudi kot dobro založena trgovina s papirjem, kartonom in drugimi pisarniškimi in šolskimi potrebščinami.
Knjigarna je znova začela redno poslovati v torek 6. avgusta tudi kot kulturno središče v našem mestu. Temu je knjigarna namenila poseben oddelek.
Vaški posvet na Vrhu
Ni bilo skoraj zadnja leta občinske seje v Sovodnjah, da ne bi svetovalci z Vrha opozarjali na nevzdržno stanje v vasi zaradi pomanjkanja vode. Ponovno so zbirali podpise ter pošiljali razne proteste. Končno so se odločili, da ne bodo več plačevali dvomesečne vodarine. O tem originalnem protestu so pisali tudi razni časopisi, TV iz Kopra pa je o problemu poročala v oddaji »Odprta meja« v torek 16. julija.
Na odločno zahtevo vaščanov je v petek 26 julija občinska uprava v Sovodnjah sklicala vaški sestanek z odgovornimi organi vodovodnega konzorcija CAFO. Prisotni so bili predsednik tega konzorcija Colombi in odgovorni vodja tehnične službe Blason. Občinsko upravo je zastopal skoraj celotni ožji odbor, posvetu pa je prisostvovala domala vsa vas. Gospodarji in gospodinje so s svojo kritiko in vprašanji vso razpravo, ki je mestoma postala kar vroča, zelo razgibali. Vendar pa razna pojasnila in odgovori vaščanov niso v celoti prepričali in zadovoljili.
Podžupan Klemše je omenil možnost prispevka s strani Kraške gorske skupnosti za zgraditev novega odseka vodovoda na Vrhu, predsednik in tehnični vodja konzorcija CAFO pa sta nanizala vzroke, ki povzročajo pomanjkanje vode. Glavni vzrok naj bi bil rezervoar, iz katerega Vrh prejema vodo; ta je za današnje razmere postal daleč premajhen. Ce pomislimo, da je v prvih letih uporaba vode nihala dnevno okrog 40 kub. m, se je sedaj porabi 140 kub. m. Zelo pogosto zmanjka tudi električni tok, ker je to območje podvrženo strelam in se avtomatično prekine delovanje črpalke pri rezervoarju v Martinščini, ta črpalka pa pošilja vodo na Vrh. Ce pride do prekinitve toka v nočnih urah, zvedo odgovorni v Gradišču za okvaro šele, ko so z Vrha po telefonu obveščeni, rezervoar pa se med tem že sprazni. V zvezi s tem bo zato vodni konzorcij dal v sredi letošnjega avgusta namestiti v rezervoar za Vrh akustični informator, tako da bo urad za okvare lahko v bodoče o stanju vode pravočasno obveščen. Poleg tega pripravlja konzotcij za vse včlanjene občine nov načrt vodovodnega omrežja. Kar se tiče Vrha, je predsednik dodal, se bo ob finančni pomoči Kraške gorske skupnosti v dveh letih postavilo nove vodovodne cevi in podvojilo prostornino rezervoarja v Farri.
Za kapelo pri Domju: N. N. v čast sv. Leopoldu 50.000; Marija Stopar v zahvalo za srečno opravljeni nečakov izpit 20.000 lir.
Za bogoslovce v misijonih: N. N. 150.000; Marija Žerjal 50.000 lir.
Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica in Slovenska prosveta - Trst prirejata letos jeseni v Gorici in v Trstu spominsko razstavo:
TONE KRALJ V ZAMEJSTVU
Kdor ima kako Kraljevo delo, je napro-šen, da sporoči na sledeče naslove: Gorica: Košič Andrej (tel. 85162, trg. - 87170 dom); Koršič Verena (tel. 34213);
Trst: ul. Donizetti 3 (tel. 768189).
Za sodelovanje se zahvaljujeta: ZSKP - Gorica in SP - Trst.
DAROVI
Za Katoliški glas: E. Š., Trst 10.000; Nadja Dolenc-Žerjal v spomin očeta Marija Dolenca 10.000; Ivanka Vidmar vd. Laharnar, Argentina 100 USA dolarjev.
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: družina Pahor v spomin Marije Klarič vd. Pahor, umrle v Argentini 50.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: krajevna sekcija SSk ob smrti Avgusta Škorjanca namesto venca 50.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: Dina in Mirko v spomin pokojnih iz družin Tronkar in Ferluga 50.000 lir.
R. S.: za gobave 50.000, za lačne 20.000, za kapelo v Domju 20.000, za Alojzijevičče
20.000 in za Katol. glas 10.000 lir.
Za duhovne poklice: A. K. v spomin g. Srebrniča tiz Medane 50.000 lir.
Za misijonarja Ivana Štanta: družina Soban, Jamlje v spomin Alojzija Frandoliča
100.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Jole Daneu v spomin Marija Dolenca 50.000; Stana Žerjal 10.000; Danila Žerjal 15.000; Valerija Žerjal 10.000; družina D’Avanzo 30.000; Danilo Daneu in .Hilda 20.000; Erminija Kalc 10.000; Marija Milič ob prvi obletnici smrti sestre Milke 20.000; Angela Škerlavaj v spomin na mamo Ivano 10.000; Jole Daneu v spomin na starše Ano in Ludvika 50.000; družina Vremec-Župančič v spomin na starše Marija in Pino Zupančič 50.000; Nadja in Sandro Žerjal v spomin na očeta in tasta Marija Dolenca 100.000; Marija, Janez in Metka ob šesti obletnici smrti mame Angele Kacin roj. Tušar 100.000; Mirjana in Nino Paravel v spomin na Marija Dolenca 25.000; Zora Hrovatin namesto cvetja na grob istega 10.000; Danila Vidau v isti namen 20.000; Marija Sosič v spomin na Terezo Sosič-Hrovatin 5.000; v isti namen hči Pierina 20.000; Francka Vremec 20.000; žena Bernarda in hči Adriana v spomin na Marija Simič 30.000; Raf-faele Menna 10.000; družina Novacco v spomin na teto Ano 20.000; razni 174.250 lir.
V spomin na svoje brate Marija, Milana in Pepija daruje Marija Dolenc Holstein za mešani zbor »M. Kogoj« pri Sv. Ivanu v Trstu 60.000, za misijon p. Kosa 40.000, za cerkev na Opčinah 100.000, za popravilo orgel istotam 100.000 lir.
Za zbor »Sv. Jernej« z Opčin: Stana Žerjal v spomin na Marija Dolenca 10.000; v spomin istega Majda in Drago Daneu 20.000, Ivanka Dolenc 30.000, Danila Žerjal 15.000 in Valerija Žerjal 10.000; Erminija in Dušan Žerjal 10.000; Nadja in Sandro Žerjal 50.000; Marija Dolenc-Holstein v spomin na nepozabne brate Marija, Milana in Pepija 60.000 lir.
Za OPZ in MPZ Vesela pomlad z Opčin: Francka Vremec 20.000; Marija Dolenc-Holstein v spomin na svoje brate 40.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: ga. Amalija 10.000: Salka Šorli 10.000; Erminija Kalc v spomin na Marija Dolenca 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija Žagar ob 30-letnici smrti drage Mare 30.000; E. Š. 10.000 lir.
Za cerkev na Repentabru: ACM - Trst ob igri na Repentabru 200.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: žena Elda in sorodniki iz Ricmanj in Domja v spomin na pok, Adrijana Rodela 50.000; svojci iz Ricmanj dn Boršta v počastitev spomina pok. moža in očeta Vladimira Pregarca ob 8. obletnici smrti 30.000; Marcela Vatovec, Ricmanje 20.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
IMS
Spored od 11. do 17. avgusta 1985
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Zlata slepota«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 15.00 Na počitnice. 16.00 V svetu valčka. 17.00 Beležka. 17.30 Efraim Kishon: »Veliki beg«, komedija.
Ponedeljek: 8.10 Fabianijevi iz Kobdilja. 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Cvet«, 1. del. 10.10 Koncert RAI iz Rima. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Mešani zbor »Balassa Balint« iz Esztergoma na Madžarskem. 14.10 Četrtkova srečanja. 14.40 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Nacionalno vprašanje Trsta. 17.10 Klasični album. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Med Brdi in Jadranom. 9.15 Iz arhiva mlad. dramatike: »Cvet«, 2. del.
10.10 Koncert v repentaborski cerkvi. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 14.10 Ribe našega morja. 14.30 Mladi mladim. 16.00 Mit in slov. ljudska pesem.
17.10 Klasični album. 18.00 B. Baranovič Battelind: »V megli«.
Sreda: 8.10 Izbor iz Povejmo v živo. 9.10 »Cvet«, 3. del. 10.10 Koncert v cerkvi sv. Martina v Dolini. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Mešani zbor »Rož iz Št. Jakoba v Rožu. 14.10 Fabianijevi iz Kobdilja. 14.30 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Beležka za zgodovino otroštva.
17.10 S. Mercadante: »Prisega«, opera.
Četrtek: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Koncert RAI iz Turina. 10.50 Mladinski oder: »Bogar Meho«. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 14.10 Naša vina. 16.00 Beležke za zgodovino otroštva. 17.10 Klasični album. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Za ta letni čas. 9.15 Zora Tavčar: »Dvojčka Gad in Modras«, 1. del.
10.10 Koncert v Kult. domu v Trstu. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Primorska poje. 14.10 Potovanje po Vel. Britaniji. 15.00 V svetu filma. 16.00 Podoba matere v sodobni slov. pripovedni prozi. 17.10 Klasični album.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.15 Zora Tavčar: »Dvojčka Gad in Modras«, dragi del. 10.10 Kogojevi dnevi v Kanalu. 11.30 Beležka. 12.00 Na počitnice. 14.10 Za ta letni čas. 14.40 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Ena bolha me grize. 17.10 Klasični album. 18.00 »Arsene Lupin«.
OBVESTILA
Cerkev sv. Ignacija na Travniku je zaradi obnovitvenih del do nadaljnjega zaprta. Nedeljske maše, vključno slovenska so v cerkvi sv. Karla v Semeniški ulici v stavbi starega semenišča.
Ob praznovanju Marije Snežne vabi župnija sv. Martina v Doberdobu na ponovitev zlate maše msgr. Ivana Kretdča, ki je bil tukaj župnik od 1947 do 1955. Slovesnost bo v župnijski cerkvi v Doberdobu v nedeljo 11. avgusta zvečer ob 19. uri.
V romarski cerkvi na Pečah v dolini Glinščice bo na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja v sredo 14. avgusta ob 20. uri sv. maša.
Bogomila Devetak, ki živi in dela v Trstu-Nabnežina, razstavlja svoja kiparska dela v lesu od 3. do 11. avgusta v občinski umetnostni galeriji, Trst, trg Unita. Urnik galerije: ob delavnikih 10-13 in 17-20, ob praznikih 10-13.
Za sklep Metodovega leta bo od 11. do 14. oktobra slovensko romanje v Rim, ki ga bodo vodili slovenski škofje.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v nedeljo 28. julija zapustila v starosti 87 let naša draga mama
Marija Mozetič vd. Malič
Pokopali smo jo v ponedeljek 29. julija na gabrskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način počastili njen spomin, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Še posebej se zahvalimo g. duhovniku z Mirenskega Grada za opravljene bogoslužne obrede in krajevnim orožnikom za vzdrževanje reda na cesti skoz Gabrje ob pogrebu.
Gabrje, 5. avgusta 1985
Sinova Drago in Mario ter hči Angela z družinami