Štev. 75 Posamezna stevlifca i oin. V llublianl, v Četrtek 26. aorita 1923. PoStnma pavsmrana. Leto ! NARODNO RADIKALNI DNEVNIK «säe «San zlutraL izvzemil poodtiPce. Mesečna naročnina: v Uo&Qani Din ID’—, po posti Din 12*—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Woifova ulica št 1/L — Telefon št 213 Brzojavni naslov: »NovostMJiibllana'*. Upravnlštvo: Marijin trg št 8. — Telefon it 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure, Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. r. J-J-|- W . NRS in parlamentarna kriza. Glavni organ Narodne radikalna stranke »Samouprava* piše z ozirom m sedanjo krizo sledeče: »Narodna ra-dikaina stranka ni spremenila niti za las političnega stališča, ki ga je zavzela o Priliki volitev dne 18. marca, ona tudi M namerava spremeniti svoje politike, njenega pravca in značaja. Ta pravec 1» značaj hoče NRS čuvati tudi v sedanji krizi, ozirajoč se pri tem na to, da tt lastnosti neokrnjeno in popolno prinese v parlamentarno delovanje, M bo krizi kmalu sladilo.* Politika sovraštva. Dva elementa zastrupljata naš politični organizem; strast In sovraštva Poglejmo samo v naše ožje, slovenske razmere. Tu imamo mnogo politih tik strank, Id se medsebojno ljuto pokljajo. Nekaj fih je, ki niti po svojih programih. niti po številu svojh pristašev nimajo nikake pravice do obstoja. Nekateri programi so si medseboj tako slični, da bi trebalo le malo dobre volje, Pa bi se jih. moglo združiti v eno samo celoto. Resnično bistvenih razlik c. pr. rte najdemo med socijalističnimi strujami, pa najsi jim načeluje kak Bernot, Perič ali Golouh. Vsi trdijo, da so pravoverni marksisti, vendar pa ne vidimo nikjer da bi jih vodila ljubezen do rešitve socijalnih problemov naše dobe. Osebni interesi in samoljubje jih navdajajo z medsebojnim sovraštvom. Kdo Je aad tem razočaran in kdo trpi pod takimi razmerami? Del. sloji to nikdo drug. Enak pojav opažamo v meščanskem taboru. Nacijonalizem, ki ga propagirajo ^ni evangelisti malik narodnih stran-bi moral izvirati iz čistega studenca Stoboke ljubezni do naroda. Izražati bi Se Klora! v neumornem gospodarskem ^cijalnem to kulturnem delu v blagor TOdstva. Ali tega ne vidimo malodane nikjer. Bohotno cvete politika sovraštva nebrzdane strasti Kar nam tako nujno primanjkuje, je k^truktivna gospodarska in socijalna Politika, Samo tri velike skupine imajo ^reiično v naši skupščini pravico do obstanka, nacSjonalna, agrarna to socija-dstična, To je potrebno za ravnotežje Parlamentarizma, razrednih interesov in narodnega zadovoljstva. Takoj po osvck PQiKaia je bila na pr., naloga slovenskih söcijalistov. ~ Slovenija je imela soraz-rneno) največ organiziranega delavstva vstopiti edinstveno to zanesti med Srvate in Srbe svojo idejo. Da ni bilo intrig, osebnih interesov, boljše viških Ud., bi lahko danes igrali soel-Wlsti prav odlično vlogo v vsem parlamentarnem življenju. Pripomogli bi vsaj " ravBotežju skupščine. Parlament brez jiscsne opredelitve v levico, centrom to «ftsmeo sploh ni zdrav pojav. To leži že f naravi parlamentarizma samega. Kal je bSo treba po osvobojenju he-terogene demokratske stranke!? Pod akno zastavo so se zbrali raznovrstni Cementi, od srbskih samostalcev ki naprednjakov pa do članov bivše srbo -hrvatske koahcije in naših slovenskih «iladmov. AH ne b! bilo bolje, da je iz-že takrat NRS — oslanjujoč se na yeČtoo iiadjonalno in državno čuvstvu-^ga naroda — kot edina reprezentan- nacijonalne ideje? Da ni bilo Pri-ki je iz trmoglavosti okrepil «JJtea in Davidevića, ki je na zagreb-stt« kongresu naznanjal nekak ianta-öi» k *Porazum. bi danes ne imeli Iju-^ «orb za to proti konsütuciä države. , Rrecej lepe šanse so imeli že spočet-4 srbski zemljoradniki. Toda prišle so z3w a^le trzavice: razni Komadiniči, La-Prohaske itd. so se z Avramovičem ed opajali s politiko medsebojnega ^Vraštva, in zadnje volitve so bile lek. la to ne i>odo prav kmalu pozabili , Ksj sledi iz tega, kar smo tu pove-Jab? Skrajni čas je že, da pristopimo k “fviaaciji politike sovraštva. Ne slepa strankarska strast, marveč sila argumentacije naj zmaguje v našem Javnem «Vljenju. Konstituante je čestokrat nu-ftla žalostno sliko. Videli bomo, kako se v novi skupščini obnašali narodni A(- ski cesti is.Leustsk eri.Zmajskem mart* Sfr. jL Lenar d: Pedaralizeiai in fed©raCi2®5ra. Naši federalisti se pri zagovarjanju svojega načela takoj začno sklicevati na zglede drugih federalističnih držav? Amerika, Švica, Nemčija. Pri tem pri-čno generalizirati rekoč: »Vse federalistične države so dobre, vse centralistične so zanič. Ergo...« A priori se je treba izjaviti, da federalistična ideja sama na sebi gotovo ril protidržavna in bilo bi zelo napačno, ako bi hoteli zagovorniku federalizma takoj odgovoriti, da je »protidržaven element.« Pri nas so politične strasti tako razburkane, da je treba nad resnimi stvarmi razpravljati kolikor najbolj mogoče mirno in stvarno. Merodajni niso prvi uspehi, nego poslednji in nazadnje bo uspel, kdor bo nastopal najbolj stvarno. Strast lahko zmaga začasno, končno zmago ima resnica. Teoretično je federativna ureditev države lahko istotako dobra, kakor centralistična. Že Montesquieu je dokazal, da nobena državna oblika ni sama na sebi najboljša. Atenci so s svojo državo, ki je bila zelo svobodna zveza republik, vspevali jako dobro. A ista država je propadla,, ko se je v nji razpasla demagogija iri ko je propadla državljanska čednost. Če hočete iz sedanjih časov, lahko navedemo: Rusija je zvezna republika in je zanič, Francija je centralistična pa je dobra. Japonska je centralistična, pa je dobra itd. Za vsako državno obliko lahko najdete dobre in slabe primere Iz preteklosti in iz sedanjosti, ker vsaka državna oblika je samo nekaj relativnega. Primere z drugimi državami pa ne veljajo še iz nekega drugega razloga: Naši federalisti zahtevajo, da se mora država urediti kot federacija štirih narodov: Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari. Amerika pa ni federacija toliko in toliko narodov, nego toliko in toliko teritorijev. Cela Severna Amerika ima en, enotni državni narod: amerikanski. Povsod vlada isti državljanski duh. Isto je s Švico, podobno z Nemčijo. Ba-denčani niso drug narod, kakor Wür-temberčani ah Saksonci, ali Prusi. Povsod je en narod, isti državljanski duh, ista politična zavest. Nemške državice so samo ostanki stare fevdalne dobe. Ta razdelitev sicer sama na sebi ni koristna, toda vsled velike enotnosti duha tudi ni škodljiva. Nemčija je bila duševno tako močna, da si je lahko privoščila nekaj ducatov takih serenissimov, kakor Lipe Detmold. Vso oblast ima itak v rokah centralni državni zbor, kjer pa nobenemu poslancu ni prišlo na misel, da bi se delili na stranke po grbih svojih knezov. Kako je pa škodljiv federalizem, vidimo najbolje iz nemške prošlosti. Popolnoma neresnična je trditev, da se Južni Sloveni dele na 4 narode in bi vsled tega morala naša kraljevina biti zveza štirih držav, če začnemo deliti, ne bomo mogli najti nobenega kriterija, po katerem bi delili in delitev bi šla brez konca in kraja. Edino Srbija, kakor je bila pred balkansko vojno, je toliko kompaktna, da bi hotela ostati kot ena celina. Drugače pa prav nobena druga zemlja. Ako bi danes na primer rekli: uredimo se federativno, ena takih federativnih držav bodi Slovenija — je gotovo, da bi ne bilo dolgo mogoče obdržati zedinjene Slovenije. Morda bi vstali Kočevarji in rekli, da hočejo tudi oni biti federativen. Isto načelo, ki bi se priznalo vsem Slovencem, bi se ne moglo odrekati njim. Prekmurci ne marajo sedaj nič slišati o zedinjeni Sloveniji, pa bi hoteli potem še mnogo manj. Začel bi prepir med Kranjci in Štajerci itd. Še večje težave bi nastale drugod. Ali naj odločuje večina prebivalstva? Po kakšnih upravnih edinicah naj se glasuje za razdehtev? ?Pod kakšnimi pogoji se lahko razdelitev izpremeni? Recimo: črna gora bi se z večino glasov svojih zastopnikov izrekla, da bodi federativna. Čez deset let bi bila pa lahko večina za zedinjenje s Srbijo. Torej bi taka vprašanja bila vedno odvisna od slučajnost-ne večine. Ako bi hoteli sedaj federalizirati državo, bi morali razpisati neke vrste referendum, kateri državici hoče kdo pripadati. Ako razpišete tak referendum, boste dobili silno čudne in smešne rezultate. Po sili pa vendar ne morete človeku naprtiti, v katero škatljo naj skoči. Ko je prvič turška vlada v Makedoniji odredila ljudsko štetje, se je vršilo takole: turški kajmakam je poklical pred sebe prebivalce vasi, ter jim predstavil: »Sultan vam je odprl štiri vrata, skozi katera hočete iti: turška, srbska, bul-garska in grška. Nikdo ni prisiljen, vsak gre lahko skozi katera vrata hoče.« — Nekaj podobnega bi se godilo sedaj. Tako na primer bi morali vprašati Bošnjake, kam hočejo. Brez dvoma bi marsikateri Bošnjak odgovoril, kakor je odgovoril neki stari Turčin, ko je avstrijska vlada prvič razpisala volitve. Volitve so bile javne in ustmene. Vsak vo-lilec je moral priti pred komisarja, ter mu izjaviti» za koga da svoj glas*. Tako pride neki stari Turčin pred komisarja in reče: Jaz dam svoj glas za samega sebe, za svojo ženo in za svoje otroke, a za nikogar drugega.« Tako približno bi tudi izgledalo, ako bi hoteli ljudskemu glasovanju prepustiti, kateri izmed »federativnih« držav hoče kdo pripadati. Federalisti ne morejo priti z nobenim konkretnim načrtom, na koliko federativnih držav bi naša kraljevina razpadala in kje bi bile meje med posameznimi državami. Ako hočete razdelili na Slovence, Srbe in Hrvate, pridete v težavo, kaj z onimi, ki nočejo biti niti eno niti drugo? V tem slučaju bi bil srbski del tako močan, da bi dvakrat nadkriljeval Slovence in Hrvate in razumljivo je, da bi potem oni izključno odločevali v vseh skupnih rečeh. A ravno te so najvažnejše. Sedaj pa imajo tudi Slovenci in Hrvati možnost, da pridejo do besede tudi v skupnih zadevah. Ako bi na primer slovenska ljudska stranka in RadičevcI v Beogradu delali pozitivno politiko, bi zamogli s svojimi 91 poslanci, dobiti odločilno besedo v vnanji politiki, pri vojaštvu, v financah itd. Ako pa razdelite kraljevino na Slovenijo, Hrvaško in Srbijo, bodo odločevali izključno Srbi, kajti 1 milijon Slovencev, približno 1 in pol milijona Hrvatov ne bo nikdar 10 milijonov Srbov. Ako bi hoteli razdeliti na kakšen drugačen način, nimate nobenega kriterija delitve. Do največjih absurdnosti bi pa prišli, ako bi hoteli za podlago razdelitve vzeti neke vrste ljudsko glasovanje. Kakorkoli delite, ne boste mogli urediti tako, da ne bi se v vsaki izmed zve- P. S. Taletov, direktor »Tribune«: Srbi in dr. N. ŽupaniH. Odkar je g. dr. Niko Zupanič, eden izmed naših najuglednejših učenjakov, znanih po vsem inozemstvu, v meseca decembru, postal član Pašičevega kabineta, se je dvignila v gotovih političnih krogih Slovenije proti njemu zelo neokusna kampanja. Za onega, ki je za časa svetovne vojne bival v inozems stvu pozneje pa v kraljevini in ki je motri! politiko teh krogov v Sloveniji, je ta kampanja naravna posledica gonje, ki jo je vodil in insistira! jugoslovanski odbor proti g. Zupaniču. V očeh tega famoznega odbora, ki je imel v zalogi ne. koliko politikov. Je imel g. Zupanič dva velika neodpustljiva greha: On je bil vedno neomajni prijatelj Srbije in je bil veren član Narodne radikalne stranke. Radi teh »grehov« se je za časa vojne v inozemstvu uprizarjalo — intrige. Radi teh »grehov« so dvgnill proti njemu klerikalci vseskozi nekrščansko kampanjo. Še prej, kakor je mislil na to, da s» naseli v Srbiji, je g. Zupanič — kakor malo drugih Jugoslovanov — ljubil našo malo Srbijo in, kar je najvažnejše, podal je verne dokaze o svoji čisti in idealni ljubezni. Za časa svojega študija na Dunaju je napisal magistralno razpravo o življenju v južni Srbiji, v kateri odpira oči vsem onim elementom v inozemstvu, ki so Macedonijo in staro Srbijo smatrali kot najpripravnejše torišče za intrige med malimi,*ki jih ščuvajo veliki. V tem času — to je b!o pred dvajset leti — je j dr. Zrpanič započel svoje intenzivno de- | lo, pismenim in ustmenim potom, za kulturno zbližanje Slovencev, Hrvatov in Ravno zato, ker je to ujedinjenje začel proučevati s kulturnega stališča, je potem, ko to ni bila več nekaka utopija, bil eden izmed najbojevitejših borcev za ujedinjenje vseh treh plemen. Pedagog po mentaliteti, je bil čestokrat tudi pdagog kot politik. To je bil povod, da ni nikoli, sprejel vsake politične koncepcije, ki je bila večinoma proizvod kake politične sentimentalnosti. Ou ni posta! politični fantast, to je človek, ki prav lahko zagazi v bližino političnih šarlatanov. Ko je prišel v našo srodo ta nezlomljivi prijatelj srbskega naroda je smatral sebe za nepooblaščenega predstavnika slovenskega naroda in kjerkoli se je mudil, je govoril o lepih lastnostih svojega naroda ip je dokazoval, kaj bi mi Srbi lahko od njega sprejeli in kaj bi lahko Slovenci brez nevarnosti za svojo duševno samoniklost lahko sprejeli od nas. Tudi pred njim so bili možje, ki so v tem smislu propagirali. Ali ti možje so bili po večni znanstveniki in so živeli v naivnem prepričanju, da je znanost najboljša vez med narodi in vez med enim in drugim plemenom. O. Zupanič je v stiku s širokimi masami opustil vse znanstvene instrumente in je vršil svoto propagando na primitiven in spontan način, — vršil jo je iz srca do srca. Tej In taki propagandi se moramo zahvaliti, da smo pobližje spoznali Slovence in jih začeli vzljubljati in v njih smo v resnici spoznali brate, s katerimi se moramo nekega dne na ta ali oni način ujediniti. Povzdigujoč svojo Slovenijo, ni dr. Zupanič nikdar skušal ponižati Srbije. On je bolj kot kdo drugi, poznal mučeni-ško zgodovino srbskega naroda in kei ie dobro poznal zgodovino, v kateri sta se veličina in sijaj menjavali z muko in suženjstvom, je on ta narod razumel. In znih držav nahajal velik del prebivalce'/, ki bi ne hotel biti v nji, ter bi tvoril trajno iredento. Ako napravite Bosno za samostojno federativno republiko, ne bo nad 40 odstotkov Srbov nikdar hotelo prenašati nadvlado Turkov in katoličanov. Bili bi neprestani upori in naravno je, da bi uporni Srbi dobivali pomoč iz Srbije. Če daste k Hrvaški samo čisto katoliške kraje, bo mnogo Hrvatov pod Srbi, če daste bolj široke meje, bi mnogo Srbov prišlo pod Hrvate. Niti eni, niti drugi ne bodo zadovoljni s tujo vlado! Niti ena izmed federativnih držav nima takih razmer. V Ameriki so vsi Amerikanci, na Nemškem vsi Nemci, v Švici prebivajo sicer trije narodi, toda švicarska republika je razdeljena na kantone z ozirom na krajevne, gospodarske in zgodovinske razmere. Pri nas pa hočete vzeti za podlago plemenski, verski in zgodovinski antagonizem. Ako rečete: »Sem Hrvat, tja pa Srb!« — ste postavili načelo antagonizma međ Hrvati in Srbi. V tem slučaju pa ne mislite, da bodo Srbi hotel biti pod nadvlado Hrvatov. Noben Francoz v kan-toiiu Freiburg se ne čudi podjarmljenega od Nemcev, zato, ker se v Švici kantoni ne dele po narodnosti, če pa rečete, da so Hrvati drug narod od Srbov in da morajo imeti svojo državo, ker so drug narod, se bo vsak Srb, ki bi ostal pod Hrvati, čutil podjarmljenega. Če pravite da moramo mi dobiti federacijo, ker imamo svojo kulturo, potem ne pričakujte, da bi Srbi v Bosni hoteli ostati pod turško kulturo, ki je od srbske mnogo bolj različna, kakor pa naša od srbske. Federacija je pri nas nemogoča, ker ne moremo razdeliti in ker bi razdelitev pomenila boj vseh proti vsem. Federacija po drugih federativnih državah je popolnoma druge vrste, kakor se pa zahteva pri nas. Nikdo na primer v Švici ne zahteva, da bi se Švicarji razdelili na Nemce, Francoze in Italijane ker je jasno, da bi pri tej razdelitvi država takoj razpadla. Federativne države po drugih krajih so zgodovinski produkti, ki so nastali na podlagi posebnih geografskih in ekonomskih razmer. Pri nas so pa takozvane zgodovinske pokrajine nastale izključno pod pritiskom tuje sile. Pustiti te pokrajine, bi se reklo sankcijonirati tuje nasilje in petrifi-cirati nenormalno stanje. Slednjič je še treba poudariti, da je v večini slučajev 'državna samostojnost takih »federativnih« držav samo navidezna. Nikdo ne bo rekel, da je neka »republika« Lübeck resnična republika ali kneževina Lipe resnična kneževina. Saj nima nobenih atributov, ki pripadajo državi Ima samo neko avtonomijo, kakor jo ima Ljubljana, z naslovom »republika«. Cela švicarska republika zavzema čisto posebni položaj. Ona je nevtralna po svoji zemljepisni legi v zunanji politiki ne igra nobene vloge in vsled tega se peča samo z notranjimi vprašanji. K večjemu lahko Švicarji kje posredujejo, kot popolnoma neprizadeti ljudje. Pri nas bo pa zunanja politika vsled popolnoma drugačnega zemljepisnega položaja Igrala vedno veliko vlogo. če pa hočemo igrati ulogo v zunanji politild, moramo biti vojaško močni. Zunanja politika bo vedno uplivala na naše notranje razmere in zahteva popolnoma drugo konstrukcijo države. Ameriške dr. žave so pa pravzaprav samo velike avtonomne upravne edinice. Penjen Curscnovega govora. Angleški zunanji minister lord Gur-zon je s svojim govorom pridobi! v političnem svetu mnogo simpatij. Curzon in g. Poincare s svojim drugim govorom, v katerem je dopolnil nekatere misli, ki jih je — morda namenoma — zamolčal v Dunkerqueu, sta podala točno sliko javnega mnenja obeh velikih narodov. Zopet se je pokazala rutina angleške diplomacije in državniške modrosti. Tenor Curzonovili izvajanj je bÜ: direktni sporazum med Francijo in Nemčijo, ki pa mora temeljiti na obojestranski popustljivosti. Ta govor je resno opozorilo Nemčiji, da naj prizna upravičene zahteve Francije in predloži konkretne predloge v svrho definitivne ureditve reparacijskega vprašanja. Lord Curzon pa je na drugi strani svaril Francijo pred politiko, ki hoče v svrho eksploatacije-zastavščin raztrgati enotnost nemške države. Skratka: lord Curzon je dal obema strankama, Nemčiji in Franciji, modre in pomirljive lekcije. Zunanji minister Velike Britanije je ob tej priložnosti naglašai prijateljstvo angleškega naroda do Francije. Tudi to je razumljivo in konsekventno. Anglija in Francija sta se borili ramo ob rami v svetovni vojni, in danes ju veže ogromna interesna skupnost, ki se v orijentalskih problemih morda ne pokazuje tako, kakor bi si politični krogi v Parizu želeli, ali v kontinentalni politiki je ta skupnost neizbežna, ona je aksijom tako britanske kakor tudi francoske politike. Curzonov govor je napravil v Nemčiji silno povoljen vtis. Okrepil je one politične kroge, ki se niso strinjali z vladno politiko pasivnega odpora v Po-ruhrju. Socijalno - demokratski »Vorwärts« je v polemiki s Curzonovimi izvajanji pripomnil, da je prišel sedaj trenutek za aktivnost z nemške strani. Curzonov govor je, v koliko je mogoče razumeti iz Stresemannovih besed, vzbudil na nemški strani veliko pozornost in voditelj nemške ljudske stranke je mnenja, da je govor angleškega zunanjega ministra primerna podlaga za na-daJjno diskusijo o reparacijskem vprašanju. Ravno tako je bil sprejet Curzonov govor v Parizu z očitim zadovoljstvom. Listi so z veseljem konstatirali dejstvo» da se oficijelna politika Velike Britanije približuje stališču, ki ga v reparacijskem vprašanju zavzema francoska vlada. Doslej je oficijelna Francija vedno in ob vsaki priliki odklanjala misel o pogajanjih, ki bi se jih poleg Nemčije udeležile še druge sile. Zahtevala je jasnih predlogov z nemške strani in direktna pogajanja med Berlinom in Parizom. Akc bo nemška vlada sedaj pokazala resnočno dobro voljo, bi bilo želeti, da se Francija v lastnem in interesu ostalih zaveznikov odloči za širokogrudnejše stališče. Da je treba ugotoviti plačilno kapaciteto Nemčije, ne more' dvomiti niti francoska vlada. Njene zahteve so polnoma upravičene, najti je treba le platformo za nova pogajanja in način nemškega odplačevanja. Na reparacijskem problemu nista zainteresirani samo Francija-in Belgija, to vprašanje ogroža danes celo Evropo. Lord Curzon je imel prav, ko je rekel: Za ustvaritev pravega miru je potrebno skupno politično in gospodarsko sodelovanje vsega sveta.« Mariborsko žensko ^žifaSiičže. M a r i b o r, 23. aprila. Nadaljni obsto! državnega ženskega učiteljišča je zopet v nevarnosti. Na tožbo mestnega magistrata za izpraznitev prostorov, kjer se nahaja ta zavod, je izdalo pretekli teden okrajno sodišče pritrdilno razsodbo. Sedaj se bo poskušalo s pritožbami zadevo zavleči in kakor je posneti iz časopisja, obenem tudi pritisniti potom državnih oblasti in doseči v drugi ali tretji instanci razsodbo v nasprotnem smislu. Vsak pritisk in upiiv kogarkoli —- torej tudi državnih oblasti — na sedišče, da bi izdalo razsodbo v gotovem smislu, moramo odločno obsojati. Sodišča morajo ostati nepristranska institucija, ki izdajajo razsodbe samo na podlagi dejstev in zakona, nikoli pa ne na podlagi kakršnihkoli intervencij. To je princip, ki mora ostati tudi pri nas nedotaknjen in neokusen. Vendar je vprašanje mariborskega ženskega učiteljišča tako važno in resno, da je treba o njem razpravljati ne glede na zainteresirane osebe, ki so iz tega, iz stvarnih potreb nastalega zavoda, tekom časa napravile večalirnahj osebno in strankarsko vprašanje. Vsled tega je ta zavod trpel že od vsega početka in trpi še danes ter je prišel v nevarnost, da ne bo imel niti strehe. Učiteljišče se je otvorilo 1. 1920, ko ie bi! poverjenik v Ljubljani rajni doktor Vr-stovšek, proti njegovi volji in na pritisk demokratov pri centralni vladi. Otvoritev tega zavoda je zahtevalo razen številnih staršev tudi učiteljstvo in sicer iz principijelnih razlogov, ker je v prvi vrsti dolžnost države, da skrbi za vzgojo tistih, ki bodo vzgajali njene državljane, ne pa zasebnih učnih zavodov. Tudi stvarne krajevne potrebe so naravnost zahtevale tak zavod. Saj Maribor nima razen dveh meščanskih šol niti enega javnega zavoda, ki fcl nudil ženski mladini nekoliko več izobrazbe. Zakaj »Vesna« ima značaj obrtne šole, in ves naraščaj ženske mladine tudi ne more priti v dvorazredno trgovsko šolo Ako pa bi bila vsa večja izobrazba našega ženstva v rokah samostana, bi to gotovo ne bilo ne. dobro ne zdravo. Tako se je v teških mukah uredil gotovo potreben zavod, ki bi bil lahko prav dobro prospeval, ako bi mu ne bili že deloma pri rojstvu, še bolj pa pozneje pritisnili na čelo pečat osebnosti in strankarstva. Njegovi lastni -očetje so ga diskriditi-rali najbolj sami, četudi nevede In nehote. Večno menjavanje učnih oseb ne more na nobeno šolo upllvati blagodejno, še najmanj pa na učiteljišče, Očividno postranska oddaja ravnateljskega mesta možu, ki ni imel nikakega vpogleda v ustroj učiteljišč, ki se ni bavil nikoli s pedagoškimi, ampak sa-, mo s političnimi vprašanji, to je naravnost izzvalo upravičeno nezaupanje v zavod. Pa to nezaupanje bi se še premostilo pri občinstvu, ako bi se ga ne bila polastila osebna strankarska strast. Klerikalno socialistična večina na mestnem magistratu je skrbela, da se v javnosti in pri merodajnih oblastih ni pozabilo na to občutljivo vprašanje. Žal, da je imela vedno dovolj stvarnih razlogov za zasledovanje političnih strankarskih ciljev. Tako se je posrečilo tem ljudem zavod ovirati In ga skoraj docela onemogočiti, dočim se na drugi strani ni skoraj ničesar storilo, da bi se zavod dvignil na ono stopnjo, da bi lahko in uspešno konkuriral s privatnim samostanskim zavodom. Iz tega primera se zopet enkrat vidi kam pridejo kulturne važne institucije, če se jih smatra, za politična strankarska vprašanja, in ako jih ne čuvajo uprav tisti, ki so v to vpoklicani v prvi vrsti SagjIskS. Dvojna morala. »Mi smo mnenja, da v časih, ko so duhovi že itak dovolj razburjeni, ni umestno še olja prilivati v ogenj in ljudi zelo razločno pozivati na protizakonita dejanja« — je zapisal »Slovenec« pred nekaj dnevi. Isti »Slovenec« je pa že štiri leta razburjal ljudi, kolikor Je sploh mogel in pozival na protizakoni- ga ljubil. Od naroda, ki je svoje življenje pretrpel v nepretrgani borbi proti domačim in tujim sovražnikom, kakor srbski narod, se ne more zahtevati poslednjega krika materijalne kulture in zato nam ni on nikdar zameril, da^mo v tem oziru znatno zaostali za Slovenci in Hrvati - Tudi oni ki ga danes napadajo pod vidikom, da so iskreno želeli ujedinjenja z nami, ga, mesto, da bi ga povzdignili kot enega najznačajnejših pijonirjev ujedinjenja, kot najbolj izrazitega in najbolj prepričevalnega propagatorja slovenske kulture med nami, napadajo kot, da bi na drobno in debelo prodajal Slovence in Slovenijo! Njegovi osebni sovražniki in zapeljane klerikalne mase mu nikakor ne morejo odpustiti, da je ostal g. Župa-nič Srbiji zvest in hvaležen, trdno uver-jen, da ne bi bili njegovi bratje brez Srbije nikoli osvobojeni in da ne bi njihova industrije imela sedanjega poleta ako se ne bi ujedinili s srbskim narodom. Kot radikal je g. Zupanič, ako strogo vzamemo, Pašičevec. G. Pašiča je poznal že od preje. Ob priliki aneksijskih kriz in vojn je prišel do nespremenljivega prepričanja, da je to edini človek, ki ie v danem času zmožen ujediniti vsa tri plemena. Nikaka napaka ni torej, ako pravimo, da je g. Zupanič, ki zelo ljubi svojo znanost, postal aktivni politik samo iz hvaležnosti napram g. Pa-šiču, uverjen, da bo tudi Slovence prepričal, da je potrebno, da so tudi oni hvaležni napram stranki In državniku, ki so iskreno pomagali da so se osvobodili in ujedinili s svojimi katoliškimi, muslimanskimi in pravoslavnimi brati Iz pmietnep žlćijaja. — Lidija Wisiakova, slovenska plesalka, priredi v petek, dne 27. t. m. v ljubljanskem opernem gledališču samostojen plesni večer. Kritika in priznanja, ki jih je bila gna. Wisiakova deležna na številnih turnejah doma In izven domovine, nam jamčijo resen umetniški užitek. Spored obsega plese moderne smeri, je jako pester in zanimiv ter bo zadovoljil v vseh ozirih. Na sporedu so skladbe Debussyja, Gounoda, Griega, Mozarta, Smetane, Suka in dr. Predprodaja vstopnic pri blagajni v opernem gledališču. — Slikarska razstava v Sarajevu. — Društvo umetnikov iz Bosne in Hercegovine otvori 29. i m. v Sarajevu tretjo razstavo. Na razstavi bodo zastopana dela vseh članov umetniškega društva. Razen tega bodo razstavili tudi slike pok. prof. Baumgartla, akademskega slikarja, ki jiii ni nikdar pokazal javnosti. — Vüjcliuskl virtuoz Jan Kubellk priredi to. t. m. v Opatiji koncert v dobrodelne namene. — Gostovanje Eleonore Duše na Dunaja, Oktobra meseca obišče Dunaj Eleo-nora Duše s svojimi artisti in lastnim sce-nerljsldm materijalom. Recitirala bo »2ena morja«, »Zaprta vrata* in »Tako bodi«, najnovejše dalo Gallaratija Scottlja. Tozadevna pogodba je bila sklenjena te dni v Turinu. Duše bi rada prej šla na Dunaj, toda zaenkrat ne more, ker mora prej potovati na Angleško. — Kaendel, prepisan. Daily Chronicie objavlja seznam 30_ večinoma neznanih skladateljev, Haendlovih sodobnikov, katere je plodoviti Saksonec izkoriščal. Avtor »Jude Makabejca«, ki je slep umrl v Londonu (slep je, kdor se s petjem vkvarja!), je baje ukradel ne samo_ snov za oratorije, temveč tudi prva dva čina v skladbi »Izrael v Egiptu«. Glavni njegovi žrtvi sta ka-li Erbe in Stradella, kateremu je /.makni! in j potvoril neko Serenado. ste le obnosili ItslRO zb Jütr&nie fctaastT? ta. dejanja. Ali ni na primer pozivanje na protizakonito dejanje, ako pozivlje ljudi, naj shod »Orjune« razbijejo in »Orjimce« razženejo? Ali ni pozivanje na protizakonita dejanja, če je pozival, naj se shodi protivnih strank razbijejo. Težko »Slovencu«, ako bi se začelo proti njemu postopati zakonito. Toda s če ne bo drugače, bo moralo priti tudi do tega. Tako bo treba. »Politika« objavlja pismo dr. Reis-sa, v katerem protestira proti prodajanju nemških no vi n in revij, v katerih se slavijo nemški heroji in zasramujejo zavezniki in Srbija. Monarhistična propaganda v Avstriji. Avstrijska reakcija je pričela s prav živahnim gibanjem. Pred nekaj dnevi je pričela razpošiljati listo za zbiranje podpisov vseh onih, ki so za odstranitev zakona o izgonu Habsburžanov iz Avstrije in pa zakona, s katerim je bila konfiscirana bivša avstrijska cesarska posest. Istočasno pa naglasa nek avstrijski monarhističen list oklic vsem ženskim organizacijam na Tirolskem, s katerim propagira vrnitev bivše cesarice Cite v Avstrijo ter skuša pridobiti temu načrtu naklonjenost omenjenih organizacij-Koncortracija bavarskih reakcijonarnlU d*" nientov. Gibanje, ki se širi na Bavarskem fn ki L urjeno v obilni meri preti republikanski iški viadi, je zadobilo v zadnjem času opasen značaj. Klerikalna vladna stranic pozvala vse stranke in grupe, da s vržejo vladi. Ta poziv pa ie Imel raV*~ proten učinek. NacijonaliJti so ae na -združil z domovinskimi bojmrni zve -Ludendorff in Hitler in pa z dosedaf t rahlimi bavarskimi domovinskimi .»ve H. Tako so sedaj prež.s vse smno-ambne organizacije >z yladnega jh^ .udendorffovim legionarjem S» tüUB&r Sr st-o rr" -vr ::. ' . OPOZARJAMO naše cen], naročnike, da do konca meseca aprila t. I. poravnajo, oziroma obnovijo naročnino, ker jim drugače brezpogojno ustavimo Ust. — Nase cenjene dopisnike in somišljenike NRS prosimo, naj pošiljajo vse dopise, namenjene za naš list, izključno na uredništvo »Jutranjih Novosti«. — Radovljica. Tu se vrši v soboto, dne 28. aprila zaupnlški sestanek NRS in sicer v restavraciji Novak ob 18. url. Poroča tudi delegat iz Ljubljane. — Vabljeni pristaši in vsi oni, ki simpatizirajo s stranko. — Naš poslanik v Rimu dr. Antonijević je bil v torek sprejet v avdijenci pri kralju in pri tej priliki ga je icralj pridržal na obedu. — Razdelitev avstro-cgrskih arhivov. Za konferenco, ki se bo vršila na Dunaju radi razdelitve raznih arhivov bivše avstro-ogrske monarhije, so določeni za naše delegate gg. dr. Vladimir Čorović, prof. na beograjski univerzi, Živojin Lukič in glavni arhivar državnega arhiva v Zagrebu Josip Nagyv, a kot eksperta delegacije bosta dodeljena dr. Vatroslav J a g i č, naš slavni slavist-učenjak in dr. Iva n i č. — Don Biankini častni podpredsednik Narodne Obrane. Centralni odbor Narodne Obrane je imenoval don Jurija Biankjnija za dosmrtnega častnega podpredsednika N. 0- — Izplačilo honorarja za čezurno službo. Ministrski svet je odobril kredit za izplačilo zaostalih honorarjev, ki jih dobivajo profesorji in učitelji za čezurno delo. — Napredovanje v profesorskih krogih. Te dni je kralj podpisal ukaz prosvetnega ministrstva, po katerem bo napredovalo več gimnazijskih profesorjev iz cele kraljevine-Razen tega lx> po tem ukazu nastavljenih precej novih moči. — Zakon o učiteljišču. Prosvetno ministrstvo je zaprosilo glavni prosvetni svet, da določi komisijo, ki bi izdelala zakonski predlog o učiteljiščih. — Kontrola sarajevskih dijakov. Pokrajinska uprava za Bosno je sklenila, da morajo nositi vsi srednješolci in srednješolke v Sarajevu posebne znake, da se jih lažje kontrolira. Do tega sklepa je prišlo vsled odkritja raznih tajnih ljubavnih klubov, kakor smo že svoječasno poročali. — Ruska gimnazija v Subotici. Ruska kolonija v Subotici je zaprosila mestni občinski zastop, da ji odstopi kako poslopje, kjer bi se otvorila ruska gimnazija z 8 razredi. Tej prošnji je mestna uprava ugodila in odstopila neko vojašnico, ki se preuredi za šolo. — Iz diplomatske službe. Natečaj za sprejem diplomatskih uradnikov ministrstva za zunanje zadeve je odrejen od 15. avgusta do konca septembra t. 1. Od prijavljenih kandidatov bo sprejetih 18 oseb, ki bodo odgovarjale vsem pogojem in napravile sprejemni Izpit- Za podatke, ki bi iih poedinci želeli, naj se obrnejo na personalni oddelek ministrstva za zunanje zadeve. — Telefonske postaje, ki prejemajo in odpravljajo brzojavke po telefonu. Splošno Prevladuje mnenje, da one pošte, ki nimajo brzojava, ki. pa imajo telefonsko centralo, ■J0 sprejemajo in ne odpravljajo brzojavk. To mnenje je napačno. Po telefonskem pravilniku morajo vse pošte, ki nimajo brzojava, ki pa imajo telefon, sprejemati od občinstva brzojavke in jih odpravljati, prav tako pa tudi došle brzojavke dostavljati. Te pošte odpravljajo predane brzojavke in Prejemajo nanje naslovljene brzojavke po telefonu, V področju ljubljanske poštne direkcije so take pošte sedaj v tehle krajih: Apače, Beltinci, Cankova. Črensovci, Grobelno, Jezersko, Kokra, Križevci pri Ljutomeru, Polzela, Prosenjakovci, Rečica ga Paki, Ribnica na Pohorju, Ruše, Straža, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Marjeta pri Moškanjcih, Sent lij v Slov. goricah, Trbovlje 2, Trepaliče, Velika Nedelja, Vuhred, Vuzenica in Zavrče. ,, — Izprememba poštnega okoliša pošte Vrhnika in Horjul. S 1. majem t. 1. se iztoči Pbd občino Vrhnika spadajoči del po-Pisnega kraja Lesno brdo iz okoliša pošte Horjul in se prideli širšemu okolišu pošte Vrhnika. — Uvedba selske dostave v Svršeku in Vlnomeru (pošta Metlika). Dne 2. maja t. 1. °° Pričel dostavljati selski pismonoša pri P?®4* Metlika pošiljke tudi v Svršak (ob-■ 9™.® Hožjakovo ozir. Metlika) in v Vinomer tobčina Drašiči). Dostavljal bo vsak ponedeljek, sredo in petek. pw ~ x9tv,or*tov novih telefonskih central. ? telegrafu Vransko in Vldem-Dobrepoije je bila dne 13. /aprila t. 1. otvor- lanaWa «™nis^a cennraIa * }avno govorilnico za krajevni in nadkrajevnl promet « J7«! TwiS5oČni ko,1«re8- V Novem Sadu Jugoslavljef ^ ngres ctoriist°v iz diemlÄ ^ zgrSÄS Sta^ Iz Madžarske 38 J.iš in ISO barak v katerih stanuje 248 družin. Tej naselbini so /J naziv Batanjci. — Nesreča pri streljanju z možnarli Med množico, ki je dne 18. t. m. popoldne" čakala v Biogradu na prihod porobroda »Karagjorgje« z Nj. Vel. kraljico Marijo in kraljico materjo, se je nahajal tudi šolski nadzornik Gojko Popovič. Stal je blizu •nožnarjev, ki so streljali v znak pozdrava vlsokim gostom. Tedaj pa se je en možnar razpočil in debel kos železa je zadel nesrečnega nadzornika v prsi. Popovič fe hadei v nezavest la je po par minutah ntnrl. — Kolesarji! Izpred gostilne Štrukelj v puštanju Je bilo ukradepo Hermanu Brun-rta , ^®to »Styria« vredno 6000 kron. — uradniku Gospodarske zveze Mihaelu Kre-« ,na Dunajski cesti je bilo ukradeno iz Predsobe kolo znamke »Puch« s prestavo nofHuf»r'r.,yrS520 kron. — Iz vež« Jr Prekopih je bilo nkra- tM. Ti J, fe barak, Sl BpTgeku več toba- nffslS. 0bWw* *vto)ska koža Jfatejku razno perüo°raoško^0 žentko° iz e nasprotno določitev industrijskega kontingenta. Pogajanja za pogodbo glede kontingenta se bodo zopet pričela, čim bosta določili Madžarska ia Češkoslovaška • svoje carinske tarife. X Boj za sladkorne cene oa češkem. V poslednjem časa so se vodila pogajanja med vlado ia sladkornimi rafinerijami glede podražitve sladkorja, k! jo je zahtevala sladkorna industrija. Vlada pa je bila nasprotna vsaki podražitvi ter se je odločila, da sama uredi promet s sladkorjem in prepreči vsakršno podražitev. Sedaj so tudi rafinerije same preklicale že odrejeno podražitev sladdkorja. X Težkoče madžarskih uvoznikov. Ker madžarski uvozniki ne morejo dobiti od devizne centrale zahtevanih deviz, so prišli v velike težkoče radi poravnave svojih dolgov v inozemstvu. Inozemski trgovci pa se branijo prodajati na Madžarsko na kredit. Sedaj so skleniH trgovci s konfekcijo na Češkoslovaškem, da bodo odslej prodajali madžarskim trgovcem samo za boljše valute in ne več za madžarske krone, X Izvoz železa iz Romunije je že dalj časa zabranjen. Romunska vlada se brani izdajati, zadevna dovoljenja, ker ni pokrit domači koazmn. X Carinski dohodki v marcu- V tretji dekadi meseca marca so znašali carinski dohodki približno 55 in pol milijona dinarjev. Od tegd odpade na beograjsko carinarnico približno 9 milijonov dinarjev, zagrebško nekaj nad 9 milijonov, mariborsko preko), 800.000,, Ostalo so porazdelili ca ostale carinarnice. V celem marcu ie imela naša država preko 140,200.000 dinarjev carinskih dohodkov. X Zopet polom banke na Češkoslovaškem, Kakor poroča »Prager Tageblatt«, je kreditna banka »Poprada« zaprosila za pc ravnalno postopanje. Aktiv?, znašajo 3 miifc ione 800 tisoč čsL kron, pasiva pa 6 milit5-nov 500 tisoč čsl. kron. X Zakon za varstvo češkoslovaške vaiute. V pondeljek je predložila češkoslovaška vlada senatu zakon za varstvo češkoslovaške valute. Osnutek urejuje zlasti promet z inozemskimi pačilrumi sredstvi, kredite! promet z inozemstvom, depoje Inozemski valuti ih druge materije, ki so ^ zelo ozki zvezi z celokupnim narodnim gospodarstvom. X Avstrijsko posojil» Prvi del dolgoročnega avstrijskega ‘ posojila bo izročen v podpisovanje že tekom maja, hajkasnr-k pa meseca junija. Iz avstrijskih krogov se čuje, da bo podpisanega najmanj toliko trga posojila, da se bodo mogle plačati dolarske zakladnice, ki zapadejo 1. junija. V inozemstvu podpisani del posojila pa se bo izročil komisarju društva narodov v razpolaganje. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miba Gaberšku Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. En3 Gaboriau: Akt Štev. 113. Roman. V; (Nadaljevanje J _ Obotavljal se je, kakor da mu beseda noče z imOUL Končno je rekel polglasno: »Izgubljen sem.« ' »Izgubljen?« »Da, in ničesar nimam več pričakovati, ničesar MS opati. Ob svojo čast sem, in kriv sem sam.* »Raoul!« »Tako je. Toda ne boj se, mati, jaz ne bom «HBkdeževal imena, katero si mi dala ti. Vsaj taftu? poguma imam še, da ne bom preživel svoje »«mote, Ljuba mati, ne žaluj po meni... Jaz sem «dec izmed onih, ki ga zasleduje usoda in ki najdejo mir le v smrti. Mene zasleduje nesreča. Ali ftri bila ti sama prisiljena prekleti moje rojstvo? Dolgo te je zasledovala misel na mene. V nočeh brez spanja sem se ti prikazoval. Pozneje te zopet »ajdem ia v zahvalo za vse tvoje žrtve ti zastru-ffen življenje...« »Nehvaležneš! Ali sem tl kdaj kaj očitala?« »Nikdar. Zato bo tvoj Raoul tudi umrl ter blagoslavljal tvoje ime.« »Umrl, ti?,..« »Mora biti, mati. Čast to zahteva; dva neizprosna sodnika sta me obsodila, moja volja in moja vest* »Kaj pa si vendar storil?« je vprašal* »Zaupan denar sem zaigral.« »Ali je bila tako velika vsota?« »Ne, toda niti ti, niti jaz je ne moreva dobiti. Uboga mati! Vse sem ti že vzel, vse tvoje dragocenosti.« »Toda gospod de Clameran je bogat Dal mi je na^ razpolago svoje premoženje. Takoj bom dala vpreči in se bom peljala k njemu.« »Gospod de Clameran se je za osem dni odpeljal in še danes bi moral imeti denar, sicer sem izgubljen. Verjemi mi, da sem mislil na vse, pred-no sem se odločil. Z dvajset leti še ljubimo življenje.« Potegnil je pištolo napol iz žepa ter dostavil * jnisiljenim nasmehom: »Ta bo vse izravnala.« Gospa Fauvel je bila preveč razburjena, da bi bila spoznala v. strašnih Raoulovih grožnjah namen izsiliti denar, Pozabila je na preteklost in ni mislila na prihodnjost Mislila je samo na sedanjost in le na to, da hoče njen sin umreti in da ona ne more storiti ničesar, da to prepreči, »čakati moraš,« je rekla, »Andre bo prišel kmalu domov, jaz mu bom povedala, da rabim ., Koliko je bilo?« »30.000 frankov,« »Jutri jih dobiš.« »Potrebujem jih danes zvečer.* Mislila je, da bo zblaznela, vda je roke vsa obupana. »Danes zvečer! Zakaj nisi prišel prej? AJi hiši imel zaupanja do mene? Danes, sedal ni nikogar Pri blagajni.., sicer!...« »Blagajna!« je vzkliknil on. »ali veš kje je ključ?« »Da, tu je,* »Torej!...« Pogledal je gospo Fauvel s satansko predrznostjo, da je povesila oči. »Daj ga meni, mati!« je prosil. »Nesrečnež!..,« »Življenje je, kat zahtevam od tebe.« Udala se je tej prošnji, vzela svečo ter sta hitro v sobo, kjer je našla Fauvelov ključ,.. Toda, ko ga je hotela dati Raoulu, se ji je vrnila pamet. »Ne, ni mogoče.« On ni silil in je hotel oditi. »Res,« je rekel... »torej mati, zadnji poljub.« Zadržala ga je. »Kaj moreš s ključem, Raoul, ad poznaš besedo?« »Ne, toda poskusil bi lahko.« »Ali ne ves, da ni nikdar denarja v blagajni?« »Poskusiva. Če bi odprl blagajno, bi bil to čudež, in Čudež bi bil, če je denar v njej. To bi bil dokaz, da se je bog usmilil najine nesreče.« »In Če se ti ne posreči? Ali mi priseieš, da počakaš do jutri?« »Pri spominu mojega očeta ti prisegam,« »Tu imaš ključ.« Bleda in tresoč se je šla gospa Fauvel z Raoulom skozi bankirjevo sobo in po ozkih stopnicah v sobe, kjer je stala blagajna. Raoul je šel s svečo naprej ter krčevito držal v roki ključ, Gospa Fauvel je bila prepričana, da bo poskus zaman, ker Raoul prvič ni poznal besede in drugič ker ni smelo biti čez noč nikdar več denarja r blagajni. Bila je torej skoraj pomirjena glede posledic tega zločinskega koraka ter se je bala samo Raoulovega obupa, ko bo videl, da je vse zaman. Dospela sta v Prpsperjevo sobo in Raoul je postavil svečo tako visoko, da je razsvetlila vso sobo. Bil je zopet miren in krdai se je določno, kakor da je vajen takih nevarnosti. Hitro je postavil gumbe m blagajni na ime »Gipsy«. V obrazu mu je fcüa brati velika bojazen ali Prosper ni izpremenil besede in ali si je dal prinesti denar. Koi Prosperjev prijatelj je dobro vedel ravnati s ključem, saj mu je bil to Prosper nekoč pokazal, ko ga je bil prišel čakat. Počasi je vtaknil 'ključ v blagajno in ga obrnil, porinil ga je še globlje noter ter še enkrat obrnil in končno ga je potisnil popolnoma noter ter v tretjič obrnil. Srce mu je bilo, da bi je bila mogla gospa Fauvel slišati. Beseda ni bila izpremesjena, blagajna se je odprla, Raoul in njegova mati sta obenem vzkliknila; on veselja, ona vsa prestrašena. »Zapri!., « je vzkliknila gospa Fauvel, »prusfe, pojdiva.. „« Kakor blazna se ga je oklenila ter' ga potegnila s tako sflo k sebi, da je zdrknil ključ iz kliti-čavnice ob vratih, kjer je napravil globok» črto' Toda Raoul je bil videl na z gornjem predalu tri zavitke bankovcev. Z levico Sh je vzel iz blagajne ter Yiaknü za srajco. Gospa Fauvel je bila Raotila izpustila tet se je oprla ob Prosperjev stoi. »Raoul,« je vzkliknila, »bodi milostljiv, rotim te, daj denar nazaj, obljubljam ti, da ti dam jutri desetkrat več. Rotim te, moj sin, usmili se svoje matere!« On je ni poslušal, marveč je ogledoval črto na, vratih, ki je bila jasen dokaz za tatvino in ga je vznemirjala »Vsaj všega ne vzemi,« je rekla gospa Fauvel »vzemi kolikor rabiš, in pusti drugo.« »Zakaj? Ali bi potem tatvini ne prišli ravno tako na sled?« »Ne, ker bi jaz vse poravnala. Pusti me, jaz bom že našla pretvezo. Rekla bom Andreju; da sem rabila zelo nujno denarja.« Zelo previdno je Raoul biagano zopet zapri. Ivan Zahotnik P OBOAMA Poasisks testa StA* lat 3?o mestni tesarski motstef t«l 370 Vsafcomtna tesarska