C^sarski nam«stxiik jrof Clmy z ibteva od km«tov Cesarski namestnik grol Clary ]e razposlal podrejenim uradom odlok, v katerem zahteva, da mo-  rajo okrajna glavarstva z vso silo in odiočnostjo za Jitevati od kmetov oddajo rnast*. Urol Glary pravi v tem odloku, da se mora izvršiti oddlaja masti z vso natančiiostjo in strogostjo, ne glede, ali pride mast tudi odkod drugod ali ne. Za oddajo se ne sme do voliti nikakega odloga, ker grof Clary pričakuje, da bodo kmetje že prihodnje tedne začeli kiati svinie. Grof Clary naroča okrajnim glavarstvom, isaj se v sJufiajih, če bi kmet ne hotel oddati masti, poslužijo pomoči orožništva ter naj nastavijo posebne nadzorovalne uradnike. Gosjiod namestnik upa, da se bo s pomočjo sile posrecilo okrajnim glavarstvom s priinerno odločnostjo zadostiti siamestniškemu odloku in streti vsak odpor. Cim ve6 masti bodo okrajna glavarstva dobila od kmetov, temveč masti bodo potem mesta in drugi kraji dobili od namestnije. Grof Clajnh uradov. Kot prevzemni urad za oddano mast ]e :'y pravi ob koncu, da so za takojšnjo strogo izvrgitev tega odloka osebno odgovorni voditelji podrejezopet postaviiena znana ^.štajerska uakupovalna družba." Glary v duhu vidi kmetske shrambe polr.e špeha in dišeče masti. Gospod grof si predstavlja kmet&ke svinjake, v katerik se kotalijo sami debeli prašiči. Po njegovem mnenju ne gre, da M kmet sam zavžival te zemeljske dobrote. In zaukazal je okrajnim glavarjem, naj se, 5e ne druga6e, s silo kmetu odvzame mast. Svetujemo grofu Claryju, da se potrudi v kak kmetski svinjak. Tam ne bo našel domnevanih debelib. prašičev, ampak večinoma le borne in suhe živali, ki bodo dale kmetu le meso in r>rav raalo masti. Kako pa naj naše kmetice odebelijo svinje? Z žitom se ne sme krmiti, ker se ga. je toliko odlvzelo, da ga še za seme primanjkuje. Krompir se tudi ra^vno zadnji čas odvzema z vso silo. Pusti se ga tako malo, da so mnogi, mnogi kmetje resno v skrbeh, kaj bodo dajali svojim ljudem čez zimo in iia sponi-lad za živež in kje bodo vzeli krompir za seme. Kerse sedaj odvzeina krompir in se pri teh rekvizicijah skoro nikjer ne misli, da ga' je tneba pustiti tudi *aj za pitanje svinj, bo letos v naših krajih veliko pomanjkanje masti ne samo v mestih in industrijskih krajih, ampak tudi na kmetiH. Kmet nima ne ovsene moke, ne koruznega zdroba, ne krompirja, ne žita, ne otrobov za pitanje prašičev, kljub temu pa zahteva grof Clary, da bi morali oddati letos polovico ve6 masti, kot lansko leto! Sveže izkopan, ne osušen krompir se mora seda^ voziti v mesta v nezavarovana skladišča, na ilvorišča komisijonarjev, v mrzle ali zaduhle kleti. Bati se je, da se bo letos zopet mnogo krompirja pokvarilo in zmrznilo. Ali ne bi bilo bolje, da bi se pustilo kmetu več krompirja za pitanje, ostale množine krompirja pa bi se bolj skrbno shranile? Svinje, ki jih v vojaSkih svinjakih pitajo vojaki za častniške kuhinje, dobivajo vsak dan velike množine koraznega zdjroba (v Pobrežju pri Mariboru se na ta način pita za častnike okrog 100 svinj), otrobe dobijo večinoma gosposki konji. S 6im torej naj kmetica opita svinje? Take razmere vladaio na Sta.jerskem in tako se pri nas postopa proti kmetu pod gospodstvom cesarskega namestnika grofa Claryja!