spodarske ? obrtniške / y *s « - Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; p; po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 7. februarija 1872. Obseg: Kje prav za prav je korenina , da mnogo posestev pride na kant? Gospodarska novica. Kdor ni nesreče ognja zavarovan y vsak dan je v nevarnosti Ali naj bi bil učitelj tudi za naprej orglavec in cerkovnik ali ne? (Konec.) Na Koprivniku. Mnogovrstne novice. Dopisi Novicar Gospodarske stvari. Hje prav za prav je korenina 9 da mnogo posestev pride na kant? Sestavek 4. lista letošnjih „Novic" govori o tem, ev na kant akaj da pri nas pride mnogo posest ; neprimerne dote sta namreč, da krivi tega so preveliki davki in posestvu Ta dva vzroka, pravi pisatelj , korenina, da toliko posestev pride na kant. druzega, kar ni omenil pisa teli Jaz pa vem še neka kar po mojih mislih je gl vzrok Dokler kmetovalec ne bode d a j a 1 mlji, cesar otrebuje, da okler se um more rastlina živeti in vspešno rasti ne bode dokler ne bode pametno oskrboval oprijel živinorej travnik y tlačili davki še huj drugih deželah gozde pa sekaval posled pokopali gnojišč, ne jusmiljeno, ga gnoj il bodo y ostave, so in iste vojaške kaj je krivo kjer tudi so veliki davki, dote tudi na vse načine jxixj j c iva x y v , <-l.a dl j more pomagati na bolj kmet y vklj ub gib ali 7 svoji pridnosti, ne Tudi tam je bilo ravno tako, ^«aw* ^ mala peščica je bila, ki je pametno gospodarila mala peščica so bili nekteri veliki 1 1 «1 • • . * . "liv V • J kakor je pri nas; le Ta osestniki, nekteri duhoviiiki in tù tam kakošen učitelj. Ti so napravili umna gnojišča, nakupili so plemenite živine in dělali na polji tako, da sadů přidělali bilo očividno, da to in uno, in kmalu so več in boljsega icali so ob nedeljah in praznikih razkazovali dá znal je nanra- proste posestnike k sebi, jih spodbujali, jim je videl prosti mož, kako se kaj doseči. Spoznal je veliko potrebo gnojišč ceniti gnojnico in segel je kmalu v žep, si dal bilo viti, kar je povrnj eni. nar o čili so i z eno besedo vnela nem gosp o dar st potrebno, in stroški so mu bili dvakrat Pozneji so se ustanovila posojilna društva podučne kmetijske časnik > Je živa In knjige, želja po napredoval-daj na mestu, kjer je po pred zemlj pusta bila, přiděluj ej o imajo lepo živino; posestva niso zadolžena, kajt denar takim kmetom, ki so v stiski, posoiuj ej lepo žito; v hlevu društva da ne přidej ogromno, skopuhom v roke. Delà je bilo se vé da mogl predno so pravili umna gnojišča ter so gnoj meo zlate rudnike kmetu — porabiti na- .1 so na suho; zložili so si zemljišČa po travnikih, zboljšali pota, poprijeli so se sadjereje živinoreje, lanoreje itd. „ Kako je pri nas? Pojdimo po deželi in na prste lahko seštejemo umetna gnojišča; gnojnica se v potoke napeljuje, gnoj dež izpira in kokoši ga razprskavajo; po poti na polje se ga mnogo zgubi> na njivi se dosti ne podorje. Kako bo potem mogel kmet zadostiti velikim potřebám, ker mu zemlja polovico ma nj daje, kakor bi mu imela in môgla dajati? zivinorejo ni nič boljše. Temnihlevi, brlogom podobni, natlačeni so z živino, da se druga drugi vmikati ne more ? goveja živma se ne krmi umno y sploh v tej reči mora vse drugače biti, xua^jw, ^^ 8«^«oxxuv> * vuv ljubi snažnost, a pri nas se v zakajenih, v umazanih mleko, kj e ga hranite ? Ono posodah hrani. Nehoté tukaj misel ride predlanski loški xi eau tu jjlll tuivaj na uiioui uxiuu uuiauoxvi ^îvom dopisnik", kteremu sem obljubi!, ga nikoli iz spomina spustiti, ker je rekel, da mora živina v hlevu biti gnoj uuiOf y JLJJL ^auuv/g i ia v uu > uuurn xv gmajni strada, domá pa vse pod zlo gré. Naštel bi lahko še sto drugih pogreškov pri kmetiji kteri očitno kažejo krivde o stiski! ' Ali se more temu v okom priti ? , ' Ako bi se o umnem kmetijstvu v izgled drugim na čelo postavili gospodje fajmoštri, učitelji in drugi bolj izobraženi posestniki, kmalu se bod© tudi pri nas na bolje obrnilo. Vi kmetje, ki znate brati, kmetijske bukve in čas- mesto da čas nepotrebno tratite delà da in žalibog! ravno v onem kraji živina po 9 nike v roke! Zvečer illlVC v íujxc; ; Lu y cvci , uícow ua vao uc^uucuuu biaubc, naj vzame eden knjigo v roke in bere o kmetijstvu, živinoreji, sadjereji itd. Saj M „Novice" i» knjige. Ako je eden ne more kupiti, naj dasta dva, in tako se boste zdramili vsi. Po vem Vam iz skušnje, ako koj v jeseni spreobrnete stare navade, da zemlja dá, kar od nje zahtevate, ne bode treba živeža drago kupovati, od-rajtovali boste lože davke in preskrbeli svoje otroke. Niso ne samo davki vsega krivi ; kajti brez sená ni živine, brez živine ni gnojá in brez gnojá ni žetve, pravi prigovor, ki je po vsem resničen. Tudi jaz sem pripravljen pomagati po svoji moči tem bolj, ker se ne učim kmetijstva samo po besedi, ampak tudi dej ansko ; zato mi ne more nobeden reči, da ne govorim iz skušnje. Iz Modlinga poleg Dunaja. Fr. Padar slušatelj više kmet. učilnice. Gospodarska novica • • • ^ » peljevali so na suhe travnike vodo, premočvirne devali st podp mnogim cesarstva našega je c. posekali grme postavilo za letošnj let 823.000 gold., po takém za 618.950 gold preteklo leto. delkom kmetij-ministerstvo poljedelstva ona in več kakor v proračun 2 milij % 9 Kdor ni nesreće ognja zavarovan vsak dan je v nevarnosti beraške palice. Izmed vseh nesreč, ktere morejo Člověka zadeti in na beraško palico spraviti, gotovo je ena najvećih o g e n j, ki v malo trenutkih pokončá vse človeško imetje, posamesne hiše, cele vaši in mesta, ktere je popřej stavilo sto in sto pridnih delalcev z žuljavimi ro- kami. Bogatin f ki ktereg blag včeraj imel v obilnosti še vsa- mora danes prositi milodarov prestraši to porajtaj In vendar naši čeravno ljudj Kog ne od leta do leta na vse to premalo več •v v vendar je Še zmirom vece število tacih gospodarj niso pri nobeni družbi zavarovani , kakor tistih , pogorisc, ki ? ki so zavarovani. gorišču. To nam spričujejo žalostné skušnje pri vsakem po- Nekteri pravijo: ogenj, to je res strašna reč bo jLi^ivivxi jjxci v iju • v^uxijj u\j ju xvvo onaoiia XUL/ ^ cljl KJKJ že Bog in sv. Florijan varoval, da ne bom pogorel. 7 Spet drugi pravijo: zavarovati bi se bilo res dobro za božjo voljo, kako se bom zavaroval, vsaj imam deset in dvajset lukenj zamašiti, davkarji pa tudi nikoli niso siti itd. Res je dandanes za ubogega kmeta zelo težavno pri tolikošnih davkih in slabih letinah na kakoŠno dobrohotno napravo misliti, ker slehernemu primanjkuje denarj a. Á1 če pomislimo na strašno nesrećo ? ki napravi, moramo vendar reči, da noben denar, ki si jo ogenj ga more člověk prihraniti, ni na tako dober kapital naložen kakor ravno ta, če se ž njim obvaruje velike nesreće. To pripozná vsakdo, kdor je moj nasvèt ta-le: enkrat pogorel. Toraj je A. Da bi se za našo deželo ustanovilo posebno za-varovalno društvo zoper škodo ognja in druzih nesreč, po taki osnovi kakor je graška zavarovalnica. B. Da bi se postava naredila, da bi moral vsak posestnik svoje poslopje pri dotičnem društvu zavaro- , ker po takem načinu bi ves denar ostajal v naši vati 7 domaći deželi s splačanim denarj em si lepše in boljše poslopje po- domá; pogorelci bi pa lahko bolj hitro da na stavili, pa tudi plačilo bi bilo tako majhno, Kranjskem bi morebiti od vsacih zavarovanih 100 gold. plačilo komaj zneslo do 10 soldo v na leto. doljubi prevdarite nasvet, ki ga je spisal kmet. Toraj ro- M. 11 o v a r. Dostavek vrednistva. Če tudi so „Novice" v pre- m ročnem orodji. Ako manjka enega ali drugega, iz-teklih 29 letih že na kupe papirja popisale s prigovar- peljava ne more biti dobra. Primerja se lahko voditelj rodno-gospodarskih napravah tako srečen, da je v malo letih silno obogatel. Solske stvari. Ali naj bil učitelj tudi za naprej orglavec cerkovnik. ali ne? Še o (Konec) orglah dodam par vrstic. Naj _ _ Zastran orgel z okrajšano spodnjo osminko (oktav kjer manjka velikih piščal in dotičnih tast „gis, fis, dis f y „as, ges es m des" v ma- cis" ali kar je vse eno nualu in pedalu) piše Seidel v svoji knjigi od orgel „die Orgel und ihr Bau") to le : Pač ni treba dosti poja („ho iasnila, da so taka delà malopridna, nič vredna, skaze ocht elende und sogar nichts wiirdige Pfuschereien") ki bi ne imele se dandanašnje v cerkvah več trpeti ker prvič, potrebujemo na orglah enega tona tako dobro ko drugega; drugič se večidel glasbenih skladeb ne dá y 7 na taki s kaz i „c**^ uivtv-.x, še po večem ne, izpeljavati, ali se pa izpeljavajo z veliko težo in zadnjič vendar le nezdatno in pomanjkljivo. To vé in trdi vsak orglavec, ako le ni prevec zaljubljen v staro napako. Ravno take važnosti je prostor, kjer stojé **) pevci pevke. Nastop vseh glasbenih moči mora biti tako vredjen, da vsi lahko voditelja ali orglavca gledajo v m obraz in vidijo vsaki migljej njegov orgle Kedar tedaj napravlja se kor ali postavljajo se 7 gleda naj se, da se dobi ugoden prostor za pevce, pevke itd. Ako bi utegnil kdo ugovarjati da so to le pomisli, da IVVAU V Cti J C%l»J. , Vit» OU XV male reči so tudi užigalnik > malenkosti, naj kresalo, goba; vendar brez tega ne napravimo ognja Ko je bila vojaška maša v farni cerkvi Kranjski, ni hotel kapelnik svojih godcev postaviti na kor, rekši, da ne smejo nikdar stati v ravni vrsti ; ker pa tu drugače ne postavil jih je rajši pod zvonik za bi bilo mogoce orgle in v; drugo spodaj v cerkev. nastop glasbenih moči, pokazal je tudi predsednik dru- Kako važ en Je Štva sv. Cecilije na Nemškem. Přišedši k neki sloves- nosti v cerkev vidi na koru da uuoti y ivu y vmi xic* xvwi n , u.«, peVCÍ, pevke m guuw niso bili razstavljeni, kakor je treba; šel je naravnost m god ci iz cerkve rekoč: „videi sem, slišati mi ni treba a Potrebno je da Je na koru vse v pravém redu, ako se zahteva količkaj dobro petje in glasba ; vsaj tudi je mnogo ležeče pri kmetu in rokodelcu na dobrem in rocnem o rodj i. Ako manjka enega ali drugega janjem, naj bi vsak hišni gospodar ognja, vendar n ki ste jih Vi, 11 o v a r, resmcno oval nesreće petja in glasbe s slikarjem. Slikar vzame na svojo dosegle še svojega namena iz vzrokov, desko (paleto) řazlične barve, jih primerja, sestavlja in našteli v tem članku. In meša po svoji umnosti in tako ostvari s pomoČjo šetavk če ste tudi Vi zopet prazno slamo mlatili s prigovarjan- (pinsel) svoje delo (podobo). Tudi voditelj glasbe po- jem svojim, vendar bo morebiti iz te slame vsaj kako zrno padlo na rodovitna tla. Zato nismo Vašega spisa trebuje različnih glasbenih barv, da jih sestavlja v lepo 7 stran djali. Kar pa se tiče Inih družeb veliko, ki so mena ih imamo že tera je najdraža zato, ker je česar potřebuje za svoje uradnike pa, da t akr at bi domaća zavarovalnica naj cenej ako bi môgli postavo si narediti veličaštno in čutapolno soglasje. Ako jih nima ali mu jih mešajo a> y ai \j v et x il i u ui uicuj JI Li JLLLCČŠćt ) U drUgi neZmOŽni - UdU Lit; UlUIC U1L1 11Í1Í.U.ČVL cenejše kakor je graška, dobro. Pri takih okoliščinah nastopili naj bi se veliavni • • V • • A I • w • 1 -I t1 -I " • 1» delo ne more biti nikdar j draža to je, Res Je bila možje na stran orglavca, da se krepko izpelje delo v čast božjo. zavarovati Za tako 7 da k 7 Ljudje 7 ki prihajajo v cerkev, so različni; enemu se m postavo k m e t i j s k nasa m « w JeJ do družba že pod Bachovo vlado prosila, al ni se volila. Poskusiti bode še enkrat; al dokler dežele ne přidej do tište samostojnosti (avtonomije) mi federalisti poganjamo 7 za ktero ni upanja tega doseči se ker ) V zadnjem stavku sem omenil Gallus-a; naj danes doda] še to: Gallus Jakob, prav po rodovini Hándel (najbrže pa Petelin) rojen na Kranjskem okoli leta 1550. in tedaj tudi znan pod imenom „C ami o li us", bil je kapelnik škofa OlomuŠkega, potem cesarski kapelnik. Kot glasbeni skladatelj bil je kos najboljsim tadanjim rimskim umetnikom. Najimenitnisa njegova skladba je: dunajski gospodje nam zdaj dovolijo samo to, kar oni »Ecce quomodo moritur justus'S dasiravnoje stevilo njegovih skla po svoji modrosti za dobro poznajo J L ' ~ ' L" TT~~' " ° ~ ™ ~ Gotovo' smo si, da minister Giskra ne bi bil take naprave nikdar dovolil; sam za-se je pa dobro skrbel ter je bil pri mnozih na- deb zeló veliko. Umri je 3. juiija 1591 v Pragi slavljen od mnogih pesnikov. ** Žalibog, da pojejo sem in tje se dé, bar nikakor ni dobro Pis. . t- i € in veči veliavo imeli : mladenci pa si bodo po takém v jih otrók povišal; glej, jaz ne vem kaj začeti morem čast šteli hvalo Božjo prepevati, in to po pravici 2. Odrašene mládenče na poti poštenja in pobožnosti ohraniti, zgubljene pa na pravo pot spet pripeljati jxu. vuva v loai ^ ^ivjj j«/^ y vrn ivaj ^auuti^ uu rnui CL storiti, kar je prav. Gospod ! ti me vôdi, ti mi pomagaj Ti. o e boš Bog stori m svoje delo pêlj > kar jaz speljati ne morem a m temu nedeljska šola, tako osnovana, kakor jo __—^ »i ■ w a m. ^ ^ mm a « ravilo tako zauplj Bog zro- čeval, bodi prepričan, da ti bo Bog gotovo, gotovo vselej y je ranjki gosp. Janez Brence na Bristrici v Bohinji pomagal. — Bog živi tudi tvojo imel, po skušnji prav veliko pripomore. Da so mladenci ženo sami zase o posebni uri svojo šolo imeli ? se že Mino. Spoštujta bogajta mater; posebno pa si prizadevajta, da bota ranjcega očeta posnemala, kterega se še vedno sporni samo umé. V to šolo so hodili odrašeni mládenči do njam. Pojdita večkrat na njih grob, povejta jim 30. leta in nekteri še starej i nobeden pa ne spod se vama godi > in kako prošita jib, da bi vama zadobili Božj 16. leta; ker ranjki je dobro prevdaril in vedil, da bi pomoč. Spomnita se, da bota — čez dolgo ali kratko Prosim, predragi Bohinjci ! molite še zame, da bi me Bog tudi tukaj pod XV. iv/v^v, —j ■ ------^ i--------- ~ # ;---7 — odrašeni mladenci med otróci ne marali biti; zato je mlajšim raji med tednom kak dan za ponavljavni nauk tudi vidva mógla svét zapustiti posebej odločil. samo pohlevnostjo in ljubeznijo je piral 7 odrašene mládenče přivábil in pridobil, da jih je bila posebno moje pridne nekdanj polna sola; kolikor bolj so njegov blag namen spozna- svojo mater kakor me je pri vas. — Pozdravi mi vse fante J aneza šolarj ) Pozdravi mi tudi kteri Mihovega Jožefa in še po meni poprašujejo Pozdravi mi vali, toliko raji so hodili. Tisto uro je vselej dobro raz- vse drug delil, tako da je bilo bolj mikavno, ájansko in na mnoge tudi učitelja. Vsakemu zmed vas tukaj pošljem podobico strani koristno. Keršanskega nauka jim tišti čas ni ve- naše Matere Božje. Ne jenjajte, moliti za liko naravnost razkladal, temuč jim je bolj iz „Zgodnje prijatla — Janeza Brence-ta Danice," svoj ega in iz kakih drugih bukev kako podučno prigodbo , potem od poljedelstva in sadjereje, iz „Novic" VVAUV11V/ J/l J ť * * V vi. 1 J ^J VJ ~ 7 v ^ ' VJ — a napeljevanje k pobožnému življenju in lepemu za- so Slivce Leta 1861 mu je kot Unški fajmošter nekoliko o svoji fari pisal : „Na Unci je 87 hiš, 10 minut od tod erzanju bral razjasnoval, priporočal. sklep kjer je 12 hiš, in četert ure od Unca je Iva so pa nje selo s cerkvico sv. Hieronima, kjer je 37 hiš , Žele To znico po navadi kako pobožno ali drugo pošteno pesem skupaj je vsa moja fara. Prav lahko vse opravljam zapeli. Ko jih je bil že prav pridobil, jim je pa posebne imam prav blizo, gre skozi Unške in Ivanske pašnike postave ali vodila osnoval, po kterih so se morali rav- 20 minut imam nati, tako da je bila ta šola prava družba poštenih mla- Rakek, kjer je vélika postaja Ljudj so denčev. Pijančevanje, ponočevanje, klafanjein klafarsko služili ploh obožali. Nekdaj so po cestah vozarili, dosti za- mlj ne pridno obdelovali, šparati ne znali e in drugo razujzdano, pregrešno razveseljevanje je zdaj je pa joj, ker železnica vse vzame naravnost terdo prepovedano vsakemu, kdor je hotel vsak dan za vse kramarj Tako Je le, ni v tej šoli ali družbi biti. Ako se kdo po tem ni ravnal, je bil posvarjen; če pa to ni pomagalo, Je bil iz šole Leta 1866 mu je U somenj a med drugim pisal pismo sem přejel in večkrat z veseljem prebral Tvoj Da se v se v adnjih urah svojega up am in družbe izključen ; pa to je bilo prav redko. Mládenči je dobra, poštena Mar so Čedalje bol sami spoznali, koliko lepše in boljše je življa,«, „ pošteno, keršansko življenje; zato se je lepi sad te šole me tudi pi me spomni Bog , me zlo veseli; pošteno, keršansko življenje; zato se je lepi sad te sole me tudi pri .Bogu ne bo pozabila, me podpirala s po vsi fari očitno kazal. Kamor si šel, si slišal mládenče priprošnjo, da osrečim sebe in meni zročeno Čedo 7 da prepevati le poštene pesmi, kakoršnih so se v šoli na- ji daj večni mir in pokoj učili. Ranjki jih je pa o prilikah tudi v svojo drevesnico ali kam drugam rad seboj vzel, da so se prijazno z njim ehen bratu, da sem se malo zvedril svojo ! Bog Ker sem vedno nekaj bo- ; sem bil šel přetekli teden v Terst svoj emu Vis čast. gosp. dekan se z ve- pogovarjali, peli in pošteno veselili. Kako lepo je bilo Kovačič so bili tudi že pri meni; na Bohinjw « viditi mládenče kot dobre ovce združene s svojim du- seljem spominjajo. — Pozdravljam tebe, tvojo družino, hovnim pastirjem! Odločeno jim je tudi bilo, da so vsaj in vse poštene Bistriške farmane, in se vsim v molitev štirikrat na leto šli k spovedi ; pa šli so nekteri radi še zročujem večkrat. Da se je pa to ložeje in gotovše doseglo, jim je vselej nektere tedne v to odměnil in priporočil, naj v tem času vsak pride, kteri dan se ložeje pripravi Tvoj zvesti stari prijatel B (K nasi.) Koliko zaupanje in ljubezen so ondotni mladenci in možje do ranjkega imeli še potem, ko je iz Bohinja šel se KatottšEio-pollli&he družbe. Društvo je imelo 28. vedrilni večer. Zbrala se je razvidi tudi iz pridjanih pišem, ki jih je enemu svojih bila polna soba udov in njih družin. Potem ko je gosp. predsedník dr. Sterbenec povedal nektere prav mične in podučljive čertice iz življenja sv. Frančiška Salezija, se je pričela tombola, pri kteri so imeli mali z odraše- nekdanjih nedeljskih učencev pisal. Iz pišem ranjkega gosp. Janeza Brence-ta do njegovega nekdanjega pridnega nedeljskega uČenca Cučekovega Gasperja na Bistrici v Bohinju. pisal : Kot kaplan mu je 1. 1850 iz Planine med drugim lene pomoci dobila. nimi vred dosti smeha in veselja, družba pa je z obilními razdanimi srečkami v svojih potrebah precej zaže- jjiocvi. „Tvoje pismo sem přejel. Veselí me, da se name a^o^u ICUl OUUUU ^ICICIVIU ucu še spomniš; veselí me, da je šola v tako lepem redu, so se prav teh tne tvarine obravnavale. Pri mesečnem shodu preteklo nedeljo ; svec. 7 pa in da se otročiči tako lepo in dobro vedejo. Gašper ! Bog živi tebe Naznanil je gosp. predsednik, da přetekli mesec se in vso mladino! Spomni se posebno zdaj v je društvo pomnožilo za 7 udov ter jih je zdaj 134. svoji novi, lepi in imenitni službi na besede, ktere Je Povedal je, da vojno ministerstvo je prijazno odgovorilo pri lanski poskušnji mala deklica pušeljček podělivši na prošnjo katoliško-političnega društva zastran. voja-rekla: „Vi ste nam že poprej veliko dobrega storili; za- štva mlađega duhovstva, da pa odgovor je prav za prav le „komentar"^(obširniši pojašnjenje) vojaške postave. Nato dr. Čebašek omeni Dimicovega napada na naprej pa še toliko bolj vse dobro od Vas pričakujemo. Veseli me, da si za srenjskega predstojnika iz voljen, in upam, da boš kakor vselej tudi zdaj svoje dolžnosti na- škofijske semeniša v konšt. društvu. Gg. bogoslovci tanko in zvesto spolnoval sam sebi > in celi prid. Ce přidej o britkosti in težave, brez kterih gotovo maj treba o tem kaj Dimic svoj Sedan našel. srenji v pravi, so ga v Danici tako čversto zavernili, da je ko- več ne bo takrat, prijatel! kBogu zdihuj : Bog kteri si mi liv» , laiviat^ ^fiijab^i. JV uugu Aumuj • rvicii DA JJLIJ. ta stan naložil, mi naložil, da bi tvoj o čast in srečo tvo- govoriti; kajti naglo je gosp Govoril je nadalje prav čversto o napravi škofijskih semeniš, dokazal, kako potrebno je da se poklic k tako imenitnemu stanu v njih poskuša, preveč obložene z břemeni ; vendar pa so bolj gotov vterdi, ter da se nravno in vednostno v miru pnpravijo za svoj prihodnji stan. Obravnavši osnovo bogoslovskih naukov po napisu na semenišu: „Virtuti et Musis" in zgodovino semeniš je pojasnil še nepristojnost Dimicovih imetek, kakor papir Sicer duhovstvo zamore liberalcem, ki se v to reč vtikajo, naravnost reci : dobro vé, da to, kar se mu plačuje Kdo te kaj praša?... Duhovstvo 7 ne prihaja iz der terditev. Namesto posebne resolucije je družbini odsek žavnega , ampak iz cerkvenega premoženja. Duhovni prevzél, kaj se ima nadalje storiti. i Dr. Von čina hoče društvu naznaniti naj novejše prijatle duhovstva, ter je spregovoril besedo o poviše- toraj ne bojo pozabili, da so in ostanejo služabniki sv. Cerkve v ce vanji duhovske plače po nas vetu vstavovernega libe- se jim tudi plača zvikša, bodi si od koder koli, kar bi bilo popolnoma pravično. In ako bi tudi iz kake deržavne zaklade kaj dobili, bilo bi po pravici, ralizma. Ne more se malo prečuditi, da časniki ) ki se pred časom niso mogli dosti okajfati duhovstva z naj geršimi, naj ostudnišimi psovkami, so jeli kar neprevi-doma božati fajmoŠtre, zlasti pa uboge kaplane! Tišti liberalizem, ki je pred nekoliko dnevi kaj željno klical v svojih vstavovernih molédbah: O sveti Luc, pomagaj ker opravljajo marsiktere opravila, za ktere bi morala vlada vradnike imeti in jih plaČevati, ako bi ne bilo duhovnov. Kaj pa čem o daljnem liberalnem nas vetu reci: da naj se višemu duhovstvu (ki imajo čez 1600 gl. letnih dohodkov) nov davek naloži, ter se z njim pomaga ni nam! o blagi Lucov paragraf ? pridi nam ! pa že da- žemu duhovstvu? Ne vem nes kaj milo in ginljivo poje: O vlada, pomanjkanja in glada, reši kaplane! Od kod tako spreobernjenje? Zdi se govorniku to sumljivo, nekaki „Mittel zum Zwecke" ... „Hilf, was helfen kann!" Ne verjame, da bi jih bila beseda z vis. prestola 29. dec. k temu omečila, kajti cesarski reskript od 12. sept. 1871 bo vedil pripovedovati, koliko se ukla- , ali se s tim odlikuje bolj zvijačnost ali hudobija novošegnega liberalstva ? Prašal bi, ali hodite v šolo k rudečkarskim internacijonalcem, ali ti vam? Ali se bodete zdramili v se takraf ko au ti xv y CAtLUL • JLJLII OU kjKJtu ^uiauiui ou xu taxviau « rvvj pride komunizem terkat na vaše vrata, in vas po vaših u Ker Je nja vstavoverski liberalizem besedi s prestola. kapital isto z liberalizmom, bi se mu to liberalno usmi- . ako nacelih pozdravljat, rekoč: „Prijatel, ti imaš, jaz nimam z lepo, ali pa silo, — denarje, ali pa življenje? Se vé, vam bi kaj všeč bilo, ako bi po taki poti da daj mogli zdražiti duhovstvo zoper škofe. Toda vedite duhovni niso ljudje liberalne baže oni vedó 7 m terdijo ljenje do duhovnov tudi V se potlej sumljivo zdelo bi gospodje svetovalci sami djansko s kakim vstáno v-ljenim zakladom svojo ljubezen pokazali; in to po latinském pregovoru : „Timeo Dana et dona ferentes.." — Liberalizem pa je sam jasno pokazal, za kterim germom zajic leži. sedmo zapoved, so vselej pripravljeni krivico raji ter- nasvete cenijo kakor Cerkvena zaloga religionsfond" naj pomaga 7 ki fajmoštrom in kaplanom, pravijo. Hvala za nasvet je pa prav dober kup, in kterega ni bilo treba še dajati! Ce pa nam že kažete na verski zaklad, bi ko skoz in skoz vstavoverni možje vender ne smeli prezreti 15. člena vstavne postave od 21. dec. 18u7', kteri dosti določno pravi : Vsaka postavno priznana cerkev vravnava peti kakor pa storiti, m vaše napad na svoje poštenje, na svoj značaj. Naj bolj pa bi jo zadel farizejski liberalizem, ko bi se po nj ego vem nasvetu dalo doseći, da bi se tudi kmetu naložili novi davki za povišanje plače fajmoštrom in kaplanom. Ni mogoče duhovnov pri ljudstvu očerniti in ogerditi: kaj ko bi se duhovnom po deželi kaj veo prosa in koruze verglo; ne mara, da se vjamejo na mani ce? Kaj ko bi se ljudstvo z nekoliko povišanimi BHHBHIÉHi^H^^H^IHHI Ali spošto in opravlja svoje znotranje reci samostalno in ostaj a v posesti in vživanji svojih zavodov, vstanov in zalog? Kako da niste nasvetovali: „Deržava naj dá iz rok cerkvene zaloge, zlasti versko zaklado, ki je še zmiraj v rokah davki prisililo skerbeti za to proso in koruzo ? ne bo po taki poti dala raztergati vez ljubezni, vanja in vdanosti do duhovstva ? Dobro ste jo zadeli, liberalci! Toda preteklo bo še nekaj Save, preden dozori sad iz tega zerna. Ali hočete kmeta izuma spraviti in ga k zdivjanju gnati? Ali deržavne oblasti?" Potlej bo že Cerkev poskerbela za svoje duhovstvo. Sej menda vender veste, od kod je mislite 7 da bote dosti duhovnov našli, kteri bi se zá Res verska zaloga ? bi vam pač naravnost povedal: Ko bi „religionsfond* c sam mogel govoriti, od liberalizma 2, 3 ali več sto tin vam pod noge vergli? vična tirjatev, da se duhovstvu v pomoč pride; toda ne je pra- ki Je ime „jožefenizem. čela moja mačeha ravno 90 leti je namreč cesar Jožef mnogo samostanov zaterl ter ukazal premoženje poprodati in iz spečanega krivici me je spo- kvene oblasti 'itd# —" Pred ampak pred vsim od kompetentne cer denara napraviti „versko zaklado." Ze po javnem pravu ni imel cesar Jožef pravice zatirati samovoljno cerkve-nih napřáv; in pa po kteri pravici se je dalje samostan-sko premoženje, ki je bilo vender le cerkveno, Cerkvi odtergalo in deržavi izročilo, če tudi v verske ali cerkvene namene?.. To krivico je spoznal naš svitli cesar in je v 31. Čl. pogodbe s papežem pred vsim svetom Gosp. kanonik Urh je na to povedal rec, ki še ni bila znana. Pojasnil je namreč, da tudi vlada je v tej reci že korak storila, in da ravno malo poprej so kanoniki imeli sejo in se posvetovali o zadevi duhovske plače, ker od ministerstva je do Goriškega nad-škofijstva prišlo prašanje in pričakuje senagel odgovor. Prašanje pa je: Ali Je res želeti 7 da se dušnim pastirjem plača po svojem izrekel: „Premoženje verske zaloge pripada začetku Cerkvi v posest." Toda liberalizem, ne da bi po svoji sicer n e d o t i k-ljivi vstavi svoj vpliv na to obračal, da se po 15. čl. poviša ? Ako je želeti, kako bi se to doseglo, po navadni ali po kaki nenavadni poti? Prečastiti kapitel še ni odgovora dognal, pravi .Ie 7 da se vender nekterim plača po vstave cerkvi izroči TMVU/T v VVJL XV T i XJU1. \J Vj L ïlJGIlcl JU Cif EV JL CL KJL CL j lUULi UVj beralizem mu je še le prav mikaven izgled še to na boben dene, ~ ligionsfond" pomnoži zaklada temuč jožefinski li- 7 da kanonik, in želeti viša, ali a) tako, da b) da se k starému kaj pridene.. Pervega on nikakor sprejemajo po 400 600 gl. ali pa naj se se to na boben dene, kar Cerkev ima ter se tako „re- wt Tega liberalizma ni sram da Je realno posestvo s slabim gospodarstvom že dosti poško- doval, ga veči del spremenil v papir: rad bi pripravil posestnik žanje dal. Cerkev ne poterdi; drugo je želeti. Deržava naj dá nazaj, kar cerkvenega nase potegnila; deržava je Cerkev v veliko škodo spravila; zemljiša so bile sem ter tje tako pod nič prodane, da je odškodnina več iznesla kot je v se ob zadnjo njivo, od koder dohaja živež tištim ki se liberalizem hinavsko vsiluje jih našiti ti. so mnoge zemljiša po liberalnem gospodarstvu že vse 7 Res, da Dr. Sterbenec je k temu opomnil, da v Lineu je škof imel dve grajšini; oskerbništvo pa je toliko jemalo, da Je kacih o00 gold, ostajalo na leto. L iberalci Eočejo kosček za kosčekom prodajati in potem plače mega sebe moli in po božje časti; enako hoče, da bi zvikševati. Mi nočemo njihovega načela! drugi njegovo modrost molili. Tudi taje pagan. En Ker je bil dr. Vončina naznanil govoru primerno sam stávek iz svetega evangelija obsega več modrosti resolucijo, so drugi bili te misli, naj društvo čaka s in sadu za človeško življenje, kakor modrost vesoljnega svojo resolucijo ter gleda, da bi s škofijstvom v eno- sveta. Keršanska modrost pa je ponižna. — Mnogi imajo glasji svoje želje razodelo. svojega boga v penezniku. Po pošteni poti si potrebno Dr. Vončina je odstopil za zdaj od svojega pred- pridobiti je člověku dolžnost. Kdor pa kupe na kupe loga, ker je po nekoliko odpadel sam od sebe vlada s svojim prašanjem do škofov pokazala misli v tej reci enostransko delati. i ? ko da Je ne grabi, ali po nepošteni poti svoje imetje in premoženje množi (n. pr. nova Italija z rop om cerkvenega posestva), o tej kazalo. Poslednjič je bil izvoljen odsek udov 7 ki bode kdor druge ob lastnino pripravlja in vedno o denarji reci prevdaril in vravnal, kar bode nadalje sanja, kdor zavolj samega denarja po visokih službah hlapa 7 je pagan. Tacih paganov je sedanji čas brez števila; priča temu so povsod polne ječe, pa skoraj po- Profesor Marn je poslednjič precej obširno pojasno- vsod prazne blagajnice. —Premnogi imajo svojega boga val življenje Vodnikovo, začenši o P. Marku Pohlinu, celo v trebuhu. Jesti m piti moramo da si življenje njegovem učeniku. Marsiktere smešnice za pust in sméh ohranimo; kdor pa le živi zapijačo in jéd, je služabnik )e vmés vplétal iz P. Markovih in Vodnikovih spisov trebuha, njegov bog je trebuh, ta člověk je pagan. Pain življenja, n. pr. o „žnidarjih in šribarjih," ki so se tepli, ganov te baže je po mestih, tergih in vaséh več ko do- - y. - Opravičeval je tudi Vodnika zastran marsikterih popévk, volj. Dokaz temu je tudi silno vpitje, rogoviljenje o po- ki so bile med njegovimi rokopisi, pa njegove niso. nočnem času, sosebno na večere o nedeljah in praznikih. Pričujočih je bilo lepo število; terpelo je zborovanje Imajo pa mnogi svojega boga tudi v mesenosti in po- od j/26 čez osmo uro. prihodnjič. Dr. Cebašekov čversti govor željivosti. Ta malik je eden naj nevarniših izmed vsih in veliko — tudi učenih — jih zarad njega celo od vere ne je verni ki, liberaluhi Šturo in novo paganstvo. Naši nasprotniki nam „ultramontancem" ugovarjajo, stran, ne pa tudi njih dobre Vsaka reč ima dve strani, dobro in slabo. Pustimo tedaj vsaki reci tudi dobro stran, ako ravno moramo precej pristaviti, da po evangeliji le ena sama dobra stran ne pomaga, ker vse mora dobro biti. odpade. Mislite, da bi novi m drugi, Kristusovo Cerkev tako divje sovražili, ko bi da mi vidimo le njih slabo po pregovoru: ona čistosti ne velevala? O ne; to jim je pezdir v očesu. Marsikdo střeže v mladosti poželjivosti, v srednjih letih drugim strastim, in v starosti skoposti in termi; taki svojega malika spreminja, njegov bog je ravno gr eh. Na taki način je sedanji čas mnogo paganov in sicer prav gani zanikarnih. V sredi keršanstva živimo med pa Novi paganski tempeljni so tiskarnice, bralnice, Tudi paganstvo, pravijo, ima svoje dobro in slabo. Nočemo toraj slabosti paganstva pretresovati, poglejmo rajši gostilnice in kavane s slabimi časniki; njih bog je laž stan naj boljših, naj odličniših prejšnih paganov, da jih in obrekovanje sv. Cerkve. Naši prededje so postali iz priličimo sedanjimnič-kristj ano m == paganom. Kakšna paganov kristjanje, sedanji čas postajajo iz kristjanov )e bila vera paganov v škem in v Rimu? Arabiji, Aziji, Egiptu ? na Ger- K naj nevrednišim novim paganom, se po Molili so: lesene in kamnite podobě, drevesa, reke pagani. pravici Štejejo tišti tako imenovani „narodnjaki", kterim nič, narodnost sv. vera ni pa vse, m m hribe; koristne in škodljive živali; solnce, mesec m svezde; odlične može: junake, kralj e, cesarj e ; izmišljene bogove, kakor boga bliska, groma, treska, vetrov, morja nič djali, da bi narodnost povzdignili. sv. Cerkev ki bi radi vero v Le opazujte, kako , duhovstvo, duhovske naprave potuhnjeno pritisnejo, kjer le morejo, da bi jih ob veljavo pripravili, itd. Gerdilo jih je, tergovstvo s sužnji, zljudmi; žensko da bi n. pr. mládenče odbogoslovja in duhovskega stanu osebstvo je bilo ko živina v blato znižano. Spoznanja odvracevali itd. Njih naj slajši^ boginje so mesene pes pravega, Ijubeznjivega Boga ni bilo. Tudi naj modrejši, ki so slabost paganstva spoznali, so enako drugim delali. mice m povedke s kakoršnimi mladino kvarijo in me- kor Kakšno je bilo njih življenje? Kakor povsod: „ka- v sna vera, tako življenje." Tudi čednosti se pri nijo s tim malikovavstvom narodu in narodnosti streči! Odveć bi bilo govoriti o liberalnih in vstavoverskih malikovavcih, ki Cerkev čisto poteptajo in neki zistemi tako njih sem ter tje nahajajo, toda tem čednostim ni bila pod noge dati hočejo, ktera zistema je pa ravno vzrok prava ljube z en Božja. Modrost jih je za do- minljiva, kakor vse človeške osnove na svetu, in om > bro navdihovala. Serčnost in pogum sta bila naj odlič- ki danes to ali uno vstavo za boga časté, jo jutri sami ■ v ■ nisi čednosti. V terpljenju, težavah se je marsikdo prav že spremené. — Med šestimi resnicami je perva: moško obnašal, pa ne iz ljubezni do višjega Bitja 7 am- 71 pak le zarad druzih, da so potem njegov poguui nvaiiii. u 5 piaMUOU ^v^uir, ^^u uu^c j^io^uj^, xix Tak nekako je bil stan starih paganov. Med krist- komaj kaznuje, kteri molijo druge bogoverazun Njega njegov pogum hvalili. Da Bog je en sam Bog", pravičen Sodnik, kteri dobre plačuje in precej druga: Da je m ve- jani pa je nastalo novo paganstvo. Sv. vero nekteri po- samega Sitar. pusté in ljubijo kaj druzega za svoje bogove. Kjer pa je moja ljubezen in serce, tam je moj bog. Kie imajo Ogtet11to Slovenskem in dopisi* Ljubljane. Mlada družba za vedno češenje sv. oblačiti. Kdor pa ima svoje misli vedno le v omari pri Reš. Telesa v Terstu je dala na svitlo prav korišten obleki, kdor zmiraj svojo in obleko druzih ogleduje je poduk o tem prekoristnem češenji, ki nam je došlo iz nov pagan in tako paganstvo delà hiši premnogo stroškov. prijazne roke. Obsega zgodo vinske čertice o tej pobož- sedanji nič-kristjanje = pagani svoje bogove ? Dostikrat v omarah^ Prav in potrebno je se po stanu primerno v omari pri Ta bog, v kterega so nekteri zelo zatelebani, je vže nosti, pravila družbine, vabilo k pristopu, m poznam- marsiktero družino popolno na beraško palico pri pravil, njanje obilnih odpustkov in duhovnih dobrot kakor vsaki. hoče tudi ta bog svojo daritev. i Se ne- 7 udje vdeležujejo. varn i s e .Ie 7 ko ima kdo malika v koži in mesu druzih. omenja Ljublj ano Ali ni tudi že celo v pregovoru n. pr.: „der, die Ange-betete"?.....Gospoda svojega Boga samega moli," V/U-i.l^i.1J CM J-IJ U.k*XJC*lXV; , ki je x. A — —--------- Ni dvomiti, da pride ta lepi poduk tudi za Slovence na zgodovinskem oddelku kterih se pohvalno 1871 štela 19.000 udov. ---• • ' • ;; to je zapoved. svitlo. Marsikdo je v napuhu, v ošabnosti Drugi imajo boga v svojih možganih. tako dozorel, da sa- Predzadnji četertek, 1. sveč., je imela družba pervo duhovno opravilo v Uršulinski cerkvi, pri kterem so mil škof imeli ogovor Gospé so že pričele cerkvene delà. Volfsbergu na Koroškem se je 25. pros. pričela Njih več je vzelo delo domů, druge pa se vsak teden nova katoliško-politiška družba. Pričujočih je bilo 400 delu snidejo. Bog daj svoj blagoslov! katoliskih móž. Prišle so vošila od mil. kneza škofa in Orgije na prodaj. Ministerstvo je tukajšni si. vladi celo tudi iz Berlina. in vlada preč. škofijstvu naznanila, da pred leti so Amerike. Belle Prairie 10. pros 1872. Prele a pri znaném orglavskem umetniku Drag. Hesse-u na Du- hvala za menjico (prelepi dar iz K. id. za novo indijansko naju nar ej ene orgije za cerkev oo. Lazaristov vSaloniku; kolegijo, — in pa za škofa Mraka 74 gl. 85 kr.), ki sem IiajU liai V/J V11V Ul^lJ v VVl T vv# A-ÎM/^WAi^CV T ▼ PVM/lVAmXtl J Q J / skazalo se je pa, da so premajhne za uno cerkev in so jo ravno přejel. toraj na prodaj. novi kolegiji drugi pot kaj več in o znanijo prečast. škofijstvu. w ¥7 _____ _ "\t v Kupovalci naj svoje želje in misli na- tukajšnih misijonih. Danes imam še dolgo pot; toraj v Velesovega. koliko romarjev hitrosti hvala za přejeto dobroto. Lepo, veselo, prijetno7 a svecmco m J 1 UJXIOilJC V. Zjutraj , iJJVíiiJiai. * vui ivv » I velikemu oltarju stopi, zapazi na altarji ćulo je bilo tukaj pri nas ne- dobro novo leto v ljubezni in edinosti z Bogom! ko mežnar v cerkev pride ko ? in vidi da je zunanji obvoj cerkvena naramnica se mu jo bolj ogleda, „amictus", in ko vse odveže, kaže v neki zeleni svilnati, stari, že kelih s pateno vred. Delo je čedno, in vsa postava te cerkvéne posode, rekel ponošeni ruti zavit traj ill VVA zju.íxa>j xvcti^i^, VI.c* j v^ iv^im t marsikteri borbi, predenj je spet přišel nazaj na domače m od zunaj kaže bi, lepa in lična. Kupa od zno- prej ko ne, že v da je bil kelih tla, v cerkev. Posoda ta je ukradena ? to je y bi rekel 7 gotovo. Pošljem Vam jo zato v Ljubljano, kajti ložejše bo cerkev se zvedila v Ljubljani, ktere je keîih, kakor pa tukaj pri nas v Velesovem. Vest je neskončna moč, ako se v člověku v resnici zbudí ! Bog daj, da bi grešnik zbujeno vselej pazno poslušal in po nji v spokornem duhu tudi ravnal! Vari. Pristavek. Oddali smo ti sveti posodi v knežje-škofijsko pisarnico, da vedó te reči iskati, kjer mislijo, da bi utegnile biti iz njih svetiša kdaj vzete. Spokor- srečo vošimo, da si tako prizadeva škodo po niku pa 7 svoji zmožnosti popraviti ter sprave z Bogom iskati ktero bode zanesljivo tudi našel in veselili se bodo an- geli nad njegovim spreobernjenjem. Vr. Gorice. O ranjcem bogoslovcu g. Jan. Sova-tu še nektere besede. e v hudi bolezni mu ni pripustila mirovati serčna želja in ljubezen do duhovskega stanů; vedno je še prebiral knjige. Kaj vestno pa se je pri- pravljal za srečno smert. H koncu je bolj pogostoma prejemal sv. zakramente. Marsikaka solza se je zabliskala v očéh sošolcev stali okrog postelje s smertjo tako mirno in zaupljivo pri- in drugih tovaršev, ki so mladenča, ki je se boreČega čakoval srečnega trenutka večne krone. Semeniško rav nateljstvo gaje ves čas bolehanja s gotrebnimi pripo-močki preskerbovalo, in pokop. po černi poslednjič tudi napravilo lepi pros. je mirno v Gospodu zaspal. 10. prosenca vodja, smo ga maši, ktero je daroval vis. č. spremili na pokopališČe. Semeniški pevci, združeni s čč. oo. frančiškani, so mu zapeli nagrobnico, ki je vse sprem ljevavce v serce ginila. Priporočam ga vsim slovcem v molitev in blagi spomin R. P.! bogo- Tudi letos smo imeli přetečeni teden duhovne vaje od 14. pros. popoldne do 18. zj utraj. Jako željno smo jih pričakovali, ko smo zvedili, da jih bo vodil znani P. Bankič S. Res f smem reči, malokdaj so ka zale toliko cvetja in sadu, kakor letos. V prelepih pre-mišljevanjih je govornik jako temeljito in živo z veliko izurnostjo razkladal naj reznejše resnice: o koristi duhovnih vaj ; o člověku sploh (unde es, quo pergis, ubi es ? ; o duhovskem stanu ; o pokliču v duhovski stan smerti, zakra- 7 o grehu; o potrebi poboljšanja, , ouiviM, — M mentu sv. Rešnj. Telesa, terdnem sklepu poboljšati se. Globoko v serce smo si vtisnili te zveličavne vaje in upamo, da bodo s pomočjo Božjo obilno sadů obro-dile, ki se že kaže. Pričela se je namreč prelepa navada vsaki dan obiskavati Sveto Rešnje Telo v domaći ka- Eelici. Tudi darovi se nabirajo za sv. Očeta. Preserčna vala voditeljstvu semeniškemu za take prilike v naš dušni blagor ! —n peklu Jož. Buh, misijonar, 1. r„ Posvetnjakom in liberalcem namesto „larme za pust. Kaj pomaga svet cloveku , Ako dušo pa pozabif Naj besede Učenika Večnega svarilno-mile Tebi, ki te svet, greh mika, Bi v spominu vednem bile. U f Kaj pomaga ti, prevzetni! Ak se celi svet ti uklanja ? Veš da vsi pokloni svetni So minljiva, kratka sanja ? Ako ljubiš svetno slavo In jo bolj ko dušo ceniš, Prot uebesom pot li pravo Hodiš Člověk, kaj ti meniš ? Smertni veter naj le dahne , In če dušo si pozabil, Kadar te v gomilo pahne , Kaj bos tamkaj slavo rabil? Kaj skopúh pomaga tebi Tvojih zlatov kup krivični ? Z njim le raj zapiraš sebi Ker za dušo mar 7 nic m! Tvoj roka zlato zbira Pretehtuj i je y štej Vrata revežem zapira » Misli j kaj pa bo poznej e? Misliš ne na dušo bolno , Ne na konec svoj življenja Ne na uro — groze polno, Ne na brezno pogubljenja! 7 Ti ne čislaš dušne cene, Ker tvoj bog so kupi blaga; Smertna ost ko te zadene , Kaj potem ti vse pomaga? Tékne kaj , spohotni grešnik ! Nasladnosti ti nesnaga ? f Kj pijanec , in preše'štnik bo tvoja duša draga ? 0 kako jo Jezus ljubi, Jo s kervjó ti je odrešil ! Kerstni ti nez vest obljubi Kam si lepo dušo trešil ? Ti z živinsko si gnjusobo Vtopil jo v ostudném blati Skazil Božjo si podobo, Da jo komaj vec je znati! doneskov . . . . . . . . . . 1249 gld. 24 kr po odbitih stroških za grobni spominek ostane tedaj 430 v prvih dveh domaćih šolskih razredih izšolan strega uma in zreleg 819 gld. 16 kr Da bi pač letos ta gl prav narasla Prip rvi prijatelj našega župana jedernatega prevdarka ; bi-ter ahka Bodi obema zemlj ročamo prav lepo v ta namen vsem rodoljubom nabiro doneskov za Janežičevo sžicevo ustanovitev Za družbini odbor: Dr. Valentin Muli vodja. Črmošnjic. 1 slaba letina, tako da ? Lambert Einspiel tajnik. Postojne. spomin Vodnikom Program besedi je Slavnostni govor Tudi naša ? m sicer Peti 7 klamacij . Godba Moj senja Cveterosp čitalnica bode slavila nedeljo dne 11 Zakletev viharj zbora Rožica Komični prizor Gledališčina igra: Kdor prej pride Preteklo leto je bila tukaj prav prej melje. Izvirnik od M. Vilharja. Po besedi De- Tombola. ta 7 še ne pri nas kmetj kmalu tako. Vzrok temu je strni ne sej ej o veliko, ajde skoraj Začetek ob uri. to, da nič, tein bolj le debelačo (koruzo), ki zavoljo prevelike moče spomladi in zavoljo zgodnjega mraza jeseni dozo-reti ni mogla, če prav je veliko zaroda imela in pol drug Vstop po 60 kr. od osebe za ude po 30 kr 7 za Služb Ljubljane dn eg seje deželnega odbora 2. februarja.) lug pri vodstvu in upravništvu bila a kaj tudi slabo obnesel ker je bilo vse le v mléku. Kromp se 7 in repe je vendar bilo ne- deželne bolnišnice se je podělila Janezu Rob id žabniku pri ljubljanskem mestnem magistrstu dop* ; c. kr deželne vlade da s lu- Na in 14. oktobra 1871 oliko. Prešičev letos pitati ni s čem, slanina in zabela vcv/I^Akj V/. XÍ.J. V iauo J VJLOj -X. All J.-*. UiVlUUia i(J t 1. leta od kranjskega deželnega zbora sklenjeni postavi o je drago-, A^YIII. in tudi te imajo, nekteri revni Ijudj ,belj zelj v se kake kable in repo jedó ; uravnavi doneskov od Vino Je 1 skem klad drago, pa malo ga je, komaj petinko memo drugih let Davke gosposka tirja, denarja ni za kaj vzeti, in žita telj adevaj očih pravnih puscm in zastran uravnanja malnemu v* u cl m telj stv ne za kaj kupiti, in kje je še sv. sad črešnje in prvo žito ječme Peter, ki sad čresnje m prvo žito jeômen, ce je leto ugoano r i ^a^J »« po siajarsKi postavi osnovana postavi Obrnemo se tedaj o tej zadevi do viših gospósk in do o uravnavi doneskov od zapuščin k kranjskemu normal leto prinese prvi javnih ljudskih šol niste potrjeni, je deželni odbor sklenil obrniti se na deželno vlado, da bi se mu naznanili raz- ; godno ? log akaj da se po štajarski postavi osnovana postava deželnega odbora in zbora, naj se v tukaj snjem kraj železnica, ki je že'privoljena (? Vred.) nemu šolskemu zakladu ni odmerjena, de potrdila, sicer prihodnj de lati jame, x^j — —w— lakoti, tatinstvu, beraštvu in drugemu zeló ognejo da si Ijud] kaj aslužijo in se tako s tem ^ 1 A) m • 1 sila želni zbor nima vodila, kako bi se ravnal o tej zadevi Prošnja načelnika cestnega odbora v Ratečah pri Krškem, da bi bil odvezan načelništva se je vslišala kola lomi Crnomelj torek v svoj , sveč. dvorani (Citalnica nas a) napravi pust m cestnemu odboru volitev novega načelnika naročila Za mostove in ograje na skladnih cestah Rateškega lik i krabul Za okraj četek ob pol 8. zvečer. K tej veselici uljudno^ vabi vse 1000 gold rodoljube se je za leto 1872. dovolila deželna podpo Novomesto nemčurji skušaj sveč. pri Odbor. — (Postava zarad ucnega jezika v javnih ljudskih Naj Vam povemo novico, da Šolah in v pripravnici), sklenjena v deželnem zboru že nas podr konstitucijskeg leta 1870 7 tudi društva osnovati, tako ,,ein Ableger" Ijubljanskeg ko smo unidan i ni ekli potrj da Nismo se tedaj motili xw omu umuaa a^xvaa, ci«, iiimamo pričakovati, da bi ec deželnemu zboru kranjskemu pod sedanjim ministerstvom ? se sovitega društva del ežniko' Kakor slišimo 7 imajo neki vse, samo ne. Novomest ni mlj za birokratične institute, v kterih še nikoli ni za pravice naroda slovenskeg m blag take bilo kaj tacega potrdilo. Kakor toča bij daj D unaj ne- potrjevanje na sklepe zborove. Vkljub vsemu temu ni deželni Id rije 30 pros (Prav kratko vpraŠanje.) Pri kakor ne obupamo, da vendar-le ministri přidej in gredó dobimo, kar nam gre 7 narod s pravicami svojimi pa zadnji volitvi deželnega poslan se kazalo ; da naši k e prav jasno po so stavili narodnim mestja ostane (F poslednji seji deželnega šolskega sveta) so se nom nasprotnega kandidata, ki spada v vrsto „usta-voversko", ktera navsekriplje nasprotuje narodnim za- med drugim obravnavale sledeče reci Sklep okraj nega 11 te vam To tedaj faktum. Po takem predrznem se vprašatr: kako to, da so nekteri čitalničarj tudi iVdZinCl, tO j c , uuju vitcmiiuv iu ivwiiiuv • «j iivv/vjv ------— • o--------- " ' ------ — "o------ ------- ~— s tem „šviga švaga čez dva praga"? Vsaj citalnica ni kolom"^ zarad telovadnega nauka y učiteljski pri Je čitalnice in kazine? hočej šolskega sveta v Trebelnem, da bi zimskega polleta bolj odraščeni, poletnega polleta pa mlajši otroci v o dobřil, ker nasprotuje učnemu redu Pogodba s društvom „So šolo hodili, se ni od 20. avgusta 1870. leta. Al sovražnica Nemcev, vsaj ima tudi nemške časnike bi tedaj nemški gospodje ne pristopili lahko čitalnici i i • • $ i v v • • 1 c\ tt 1___ • ih o j_ ___ ravnici je bila potrjena. Ker je ministerstvo dovo- da Sokolovega društva učitelj Veselý začasno učí ko bi jim KL gospuujt; lit; pristupili lčtLIlVU UlLaiJLllL/1, «« wuiwivrv^w vxi^ocvc* V-/J- J * slovenščina ne mrzila? V zabavi 13. t. m. telovadbo v gimnaziji in realki tukajšnji 7 bila mu je sta v kazini bila kaka dva para za ples; ob 11. odlazili že domů? Ali ni to dokaza dovelj temu es jeht niche" kaj k uri so 7 jinge wohl, aber Nemec pravi: „es rebiti je neumno moje vprašanj kar Mo- talnica ? Brez Al naj me poduč 7 zamere plača po predpisanih pravilih odmerjena za podučevanje gimnazijskih dijakov na 360 gold., realkinih pa na 300 gold, za leto in dan. — Iver je učitelj Iv. Tomšic in či- hudo zbolel*), ostali učitelji pa ne morejo zmagati vseh kdor to "zastavico ugane. naukov, je bil pripravnik in nadepolni prihodnji učitelj Poročila Senožec 28. pros Nenadni dogodjaji nas ob nas iskuj ej o nevarni bolezni pan je bil o božičnih praznikih v zeló Lipovec za začasnega namestnika potrj en. ravnateljev srednjih šol za lansko šolsko leto so bila Prošnja občine Podvelbske v dekaniji rešena. 16. dne t. m T) v • v rasic na y iz ktere danes popolno izlezel ni. naš premilosrčni gosp. župnik J Je smrti umri. Danes moramo pa spet srčno obžalovaje zgubo posestnika in obcinskega svetovalea, občespoštovanega g. Grega Frfila naznaniti, ktereg nam je starosti nemila smrt pokosila Vipavski za pripomoć šolskega zidanja seje rešila s tem, da se bode skusilo podpore dobiti iz ostalega državnega primečka za leto 1870. * V veliko veselje slišimo, da bode občespoštovani g smoč Ô O* ^ fc> X 1 J. J. UJ JLIMIUUM/IHH , »v^i v^jW / * ■ ------*--"-J ~ -------7-----------r po večletnem bolehanji v 47. letu njegove Tomšič se kmalu ozdravěl po prestani zeló nevarni bolezni Bil je 7 akoravno Vred — (Iz seje družbe kmetijske 4. svec.) Pohvalno pismo ministerstva kmetijstva za poljedelsko statistiko, ki jo je izdelal odbornik gosp. Solmajer, se je na znanje vzelo in odbor je gosp. pisatelju še dostavil svojo lastno zahvalo ter na njegov predlog sklenil , da se vsem njegovim pomoćnikom vposebnem pismu izrazi hvala za prijazno sodelovanje ter dostavi prošnja, da ga blagovoljno podpirajo tudi letos v nadaljevanji tega delà. — Dr. Jan. feleiweis stavi o zadevah čbelo-rejstva sledeče predloge : 1) Gosp. župniku Sum-perju v Škocjem dolu naj odbor zahvalo izreče za marljivo in temeljito izdelano poročilo o panjovih, ki so bili razpostavljeni v zadnjem občnem zboru družbe kmetijske, in ga izvoli za dopisovalnega uda. (Odbor enoglasno pritrdi predlogu.) Ker je po sklepu zadnje seje odbor odobril predlog v občnem zboru zbranih čbelo-rejcev, da se iz državne podpore nakupijo panjovi Po-rentovi in Sumperjevi, naj 2) odbor danes sklene, da se kmalu razglasi oklic, po kterem se pozvejo učitelji ljudskih šol na Kranjskem, da se oglasi vsak, kdor brezplačno želi ta dva panj ova dobiti za praktični poduk čbeloreje, z dokazom, da se on pečá s čbelo-rejo; ako bi pa čez oglase učiteljev še ostali panjovi, se bodo dali tudi manj premožnim kmetom čbelorej-cem. (Odbor pritrdi temu predlogu.) 3) Gospoda Sum-per in Porenta naj se vprašata: koliko stane en panj,> pod njunim oskrbstvom do druge polovice meseca aprila izdelan ? in 4) naj bi se vsacemu učitelju za n a-kúp čbel za gori imenovana dva panjova dalo 4 gold, proti temu, da nakup potrdi dotični fajmošter ali župan. (Obá predloga sta bila sprej eta.) — Ker kmeto válci naši prav radi segajo po ruskem lanu, kise tudi v naši deželi iz vrstno dob ro obnaša, je odbor sklenil spet naročiti si izvirnega ruskega lanenega semena in ga s po-močjo državne podpore za maj hen denar — po ô gld. — proaajati. — V pospeh sviloreje je odbor sklenil^ naročiti si semena svilnih črvičev iz čelične reje Gori-škega poskušališča in ga deliti po deželi tako, da svi-1 or ej ci plačajo za nj le tretjino cene, učitelji ljudskih šol ga dobij o za poduk učencem */4 lota brez-lačno, poleg tega pa dobijo učitelji tudi nekoliko mur-ovih drevesic zastonj. — Enemu učitelju se bode za dotično šolo dala zbirka vrtnarskega orodja, — enemu nekoliko sadnih dreves, — enemu knjiga „umna živinoreja"; — podružnici Senožeški se dá za poskušnjo en mernik ruskega lanú in za šolo zbirka vrtnarskega orodja in enoletnih murbovih drevesic. — Prošnikom za plemenske bike in ovce se odgovori, da se t akr at oglasijo, kedar bodo „Novice" oklicale, da je ministerstvo družbi za letošnje leto poslalo denarja za nakupovanje bikov in ovác. — Za ude družbine so bili sprejetisledečigospodje: Tomaž Grilec, posestnik v Dvorski Vasi, Lov. Brnik, fajmošter v Kamni gorici, Fr. Jereb, fajmošter v spodnjih Gorjah, Janez Mencinger, posestnik na Zgoši, Ignacij Rozman, posestnik v Praprotčah, Val. Sturm, posestnik v Pol-čah in Janez Toman, posestnik v Kamni gorici. — (Gospodarjem, ki imajo pripravne plemenske žebce za spuŠČati), daje c. kr. deželna komisija za po-vzdigo konjereje s tem na znanje, da morejo prihodnji teden, to je 17. dne t. m. dopoldne ob 10. uri, pripe-ljati svoje žebce v preiskavo komisiji, ki bode v živi nozdravnišnici v Ljubljani na Poljanah. Taki žebci moraj o biti naj manj že 4 leta stari, pa ne čez 10 let. Lastnik njegov mora skazati, ali je žebec na^ rej en od cesarskega žebca ali domačega. $ — (Iz vrta družbe kmetijske v Ljubljani) se daje na znanje, da se tù dobivajo mur be 8 let stare, visoke s lepo krono po 50 kr., Gletne po 40 kr., 51etne po 30 kr., 3 do 41etne plotovine in visoke po 10 do 20 kr. Na prodaj so tudi lepi 8 do 12 let stari divji košta nj i in pa krom pir Holštajnski zgodni po 3 gld. 80 kr., pozni po 3 gold., Amerikanski pozni tudi po 3 gold. cent. Ob enem se ponavlja naznanilo, da so tukaj na ogled in prodaj postavljene skoporeznice in mla-tilnice, ktere se z rokami ženo, ki jih je družba kmetijska iz slavnoznane fabrike g. Lanz-a iz Man- heima dobila, — une po 65 do 108 gold., te po 122 gold., posebno dobre mašine po novi iznajdbi, vredne tedaj, da si jih vsak gospodar ogleda, premož-niši pa kupi. — Mestni magistrat naznanja, da zapisnik volilcev mestnega zastopa v magistratnem ekspeditu leži, kjer ga vsak lahko pregleda. Vsak za volitev opravičen mestjan ima pravico pritožbe zoper ta zapisnik, ako meni, da je vpisan kdo, ki nima volilne pravice , ali izpuščen kdo, ki ima pravico, ali pa ne v pravi volilni razred vvrsten; toda mora to pritožbo (reklamacijo) najdalje do 10. dne tega meseca magistratu ust-meno ali pismeno predložiti, sicer pozneja reklamacija ne veljá. Naj tedaj tega pregleda za-se ali za druge ne zanemari nihče, komur je mar za pravo volilno. — (Matični knjigi za 1871. 1.) in sicer : Schoedler III. snopič (mineralogija in geognozija) in „Letopis" s poročilom o odborovém delovanji in imenikom Matičnih, udov — ste v tisku dovršeni. Vežete se in že sproti razpošiljate. — Slov. Atlanta III. snopič (Afrika, Av-stralija in evropska Rusija), ki iziđe na račun 1871. 1., kmalu se dovrši ter meseca marcija t. 1. razpošlje s Po-kornijevima knjigama „Živalstvo in rastlinstvo"r ki se s podobami za 1872. 1. kaj naglo tiskate v Pragi zato, ker mnogoštevilnih podob Matica ni mogla v Ljubijano na posodo dobiti. _ (Zahvala.) S slovenskimi knjigami so naši mla- * dini prijazno prihiteli na pomoč p. n. gg. : dr. Janez* Bleiweis, L. Brgant, M. Bremec, J. Dolinar, S. Gabr-ščik', St. Gnjezda, J. Kilar, Neimenovan iz Tržiča(Mon-falcone), A. Pavlié, J. Parapat, A. Pokoren, A. Rogačr J. Sajevic, dr. J. Srnec, M. Vales in B. Vombergar* Posebno izdatno nas je obdarovala si. Matica slovenska.. V imenu mladine izreka najiskrenejo zahvalo vsem do- brotnikom , ,, , , I; vi >-g| s f Ravnateljstvo kranjske gimnazije. — Gosp. deželni predsednik pl. Wurzbach je v nedeljo zvečer přišel iz Dunaj a nazaj. — Ministerstvo kupčijstva je potrdilo volitev V. CL Župana za predsednika in Janeza Ho raka za pod-predsednika trgovske in obrtnijske zbornice. — (Služba sekundarija v deželni ljubljanski bolnišnici) s 400 gold, letne plače, prostim stanovanjem, kur-javo in osvečavo, je razpisana do 29. dne t. m. — (Osemnajsta predstava dram, društva) v dežel-nem gledališči bode v četrtek 8. februarija. Igrala se bode nova burka s petjem v 3 dejanjih „Raz trg ani" ali slabi prijatelji, ktero je poslovenil po znani dobri Nestrovi igri „Der Zerrissene" J. Alešovec. Ker be prihodnja predstava potem še le 18. t. m., se je nade-jati, da bode gledališče dobro obiskano. — (Letošnja slovesnost Vodniku na spomin) v čitalnici naši sme se v vsacem oziru vvrstiti najlepšim ve-selicam preteklih let. Po pravici se že več let vsak rodoljub in vsaka domorodkinja veseli tega večera, in letos je bil gotovo vsakdo še posebno zadovoljen, naj je poslušal mnogovrstno krasno petje, klasično Mendel-sohnovo „trio" in krono besede današnje: vzvišeni dramatični prizor „Na Koprivniku", ali pa veselja iskal v sredi naših krasotic pri živahnem plesu. Naj na kratko popišemo, kaj in kako je bilo. — Že večkrat smo se v čitalnici naši radovali nad plodovi naše gospe Lujize za ktero nas po pravici zavidaj o Slovenci ; voverstvo, in podiraje ustave deželne in celó Pesjakove, al nikoli nas ni vse tako zavzela kakor danes z ljubkim prizorom iz rabersk t vljenja Vodnikovega, ki ga je nalašč direktnih volitvah v državni zbor kričal vkljub tem ustavam po je bil tudi finančar velikanskimi mahljeji gosp. Dimic: gal po semeniščih pisala za ta večer. Po prijaznem dovoljenji njenern smo ga na drugi strani natisnili celega, da ga beró njeni čestitelji povsod. Vodnika in C oj za nam je zvesto tala kratkih črticah vso vzela iz naroda našega. Al tudi pred- ne more dopustiti in da bogoslovskim vedam Drug govornik ta pa s tako ; da so v blagih jun i li jih in deklico gorensk v vse križem pršile pleve na konštitucij onalne glave, rekši, da'obstanek škofovskih semenišč se iz državnih stava tega dramatičnega prizora bila je iz vrstna (iosp Grazeli v vsem jebiltak, kakor da bi bili Vodnik samega gledali in slišali ga govoriti vljudno še le v zadnjem trenutku prevzel rolo Coj javnih viših šolah odkáže dostojen prostor Nol ; ki Je nici" so mu tehten odg ozirov naj se na V ,,Da- vrii naši gospodje bogoslovci sami tako dali, da ga ima dosti; konečno so mu to-le djali: „Ako bi bili v adnj m k o 1 i k 2 Valent izvrstno izvršil, je spet danes prav očitno pokazal, govorili o nesrečnem stanu avstriiskih f i 1 1 1 • V / f T^ . «1 11 - J seji konšt. društva moc je pa y narodnemu gledališću, gospá B za take naloge kakor vstvarje ■HM ^^HHHHHMH . sredstvih, kako državi ? o ; moderni „deficit" spremeniti v zaželeni pomagati na cvrstejše noge in _ . . _ --------77------ ~r---—"" * „proficit , au jima je vredno stala na strani. Ni tedaj čuda, da je drugem sličném predmetu, bili bi znabiti državi bolj bila scena „na Koprivniku" z navdušeno pohvalo spre- koristili, kakor z reformatoriškimi nasveti v cerkvenih jeta in da so živahni slava-klici doneli gospej pisatelj" ki je bila s svojo hčerko pričujoča u ali ; Vodniku", „Domovini" in „ je pod spretnim vodstvom gosp irije zbori : Straža na Višegradu", ktere naj se le na domaćem kupu postavlj u y Valente z velikim riki" ■ ; i rečéh. „Petelin pravi pregovor, kajti z veliko sramoto mora bežati, ako kike- se predrzne na tujem dvoru zapeti svoj hrip vtiskom pel naš izvrstni, s prelepimi gl Čedno p ometaj te po yy ojem precej smetnem mo šk trio b VI ^ W X , * v D-moll, ki so ga na gl globoko v srca segajoči Mendelsohnov pomnoženi skednji, nas bogoslovce pa pustite mirno živeti vedi in če tudi še premišljevanju !" Škofijska semenišča so iz- niki gospodje Viktor Buč pelnik Šantel, pohvalo vršili umet- vrstne naprave Anton Forst arija iz , -ti-Ul Verdij in di maschera", s ktero se je ocuiKoyai g. i\ priljubljeni trispev iz opere „Lucrezia Borg ktero Je odlikoval opere „ ka Un balio ; sicer bi se vam ne zdéle slabe, in ne ? Med U } m > ki so ga pel gospá Odij in gospoda Valent in M dé in je vzbudil živahno pohvalo — so bile drug interesantne točke besedinega programa. Po „besedi" začel bile bi vam na poti. Ako bo pa treba kake reforme, bodo že skrbeli za to drugi možje, ki imajo v to svoje pravice, in ki se pečajo s čim boljim kot so vaše ; go pre-pa novošegne prekucevalske idej podine Dim prihodnj te daj ? vdarite, da bo kaj več svoje reformatorične govore bol se Je ples, ki ga je muza Terpsihora zapisala med naj ličnejše ljubljanske; blizo 70 parov se je sukalo driljl, J-iai wviiiVLu. ------j ~---—^------ j - — nviuuwuvuu HV i 1WJ VACV „ tuui UOiOl ^XXJ. CÍ1.JJ OlViy Vil íáCh V pod poveljstvom g. Juvančiča, ki se more sponašati, slanci so za prenaredbo volilne postave pridoblj narodnem kolu in kotilij v kva oči vidnim veseljem nj ivi nekaj ognja nego dim iz 7} Tagblatta". V listu od 1. t. m. ta časnik, ki ljudém srca in ledice preiskuj ?? ljubez in kar ne najde pa se zlaže, pripoveduje svojim bralcem interesantno novico, da „tudi naši (kranjski) državni po- (C da gaje njegovo, čeravno ze proti uri zeló trudno Kakor slišimo krdelce raje ubogalo, kakor vojaškega generala njegova še ne vtrujena armada. Če povemo še, da je odsek za veselice skrbel za primerno okinčanj > je bil velikansk krohot med našimi po ko so 7? IZ dvorane da knez Metternich, deželni glavar grof Auer W m. A A ponudbo da so gospodje sperg, baron Mihael Zois in mnogi častiti gospodj iz dežele obiskali to veselico, in da sta gosp. di klukar iz „ustavoverskega Babelna" dunajskeg slanci, Dalmatinci in Istrij auvji. , brali to „novico", ki se sklada s tisto, „mastné Verwaltungsrath s-službe naši Ljublj so jim na Piše se nam da tudi Po- poslanci zdaj res že vsak dan hodij Tagblatt" gledat, pričakovaje, da jim ljubljansko kon štitucijonalno društvo posij m P (vsaj zaupnice prof. Z ki Je iz Reke pozdravila čitalnično skup > dnik na spomin sešla nemškutarske so zdaj na dnevnem redu) in da jim kon štitucijonalci pošljejo diplomo „častnih udov" tega svečana, pove- „izvrstnega društva dali smo vsaj povrh kaj je godilo ta večer v čital nici LL1U V Odi JJUVAil, J ^ ' ' ter dostavljamo le to, da vsakemu je lahko žal, ki y U-VOtUi^ IJMiixiv — — ------J " ----- se ni udeležil veselega spomina Vodnikoveg Je c. kr (Prošnjo za svilorejske sejme) društva Metliškega deželna vlada resila s tem, da taki sejmi ne Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Iz državnega zbora še zmirom inorejo dobiti privilegije, da pa je društvu pripuščeno lane kokone. in d ? ldilC iVUAUliU , 1U Uttu /itv ----- ------- brez posebnega dovoljenja okrajne gosposke ijskemu nimamo nič važnega povedati. Pododbor še zmirom pre-hoče prodajati pride- metava resolucijo gališko, pa še nivtako daleč ž njo, za to oklicati kakor mu drago da bi si upal pred skupni odbor. Cedalje bolj pa se kedar in (VpraŠanje do tistïhy ki pivo ga prodajajo) Grad kuhaj Ie pri nas to je, y IJ. v \j| i auvu^ xvjv^i JV » Ui atij v/ xvc daj navadno pivo podražilo za 1 kraj vtrjuje misel, da se Poljakom bodo dale le nektere in do tistihy drobtine in da vsaj nekteri galiških poslancev so trd-dražje kakor nega namena, da vzamejo resolucijo deželnega zbora je 2 >k namesti kraj veli lavinu ia y«, ne jjhu.cju, jo gvtuw. pa je danes, kakor nekdaj Peter Kristusa, zatajil usta- Že se govori, da se o veliki noči odloži zborovanje ; bil Kalt enegg zagrizen „ustavoverec , ki zbor, ter jim ne přidej o v 14 dneh. zažugal, da se jim vzame poslanstvo, ako je gotovo. Da pa přidej o 1»v* siisi se pa tudi ? ker do tistihmal bode vlada imela da ga bode takrat popolnoma konec ? dovolj en. Ce je res, kar dunajski „Tagbl/* pise, ministerstvo samo čuti, da omahuje; ta časnik namreč pri ržavni proračun Hrvaško in Slavonii To^ki u _______' i i J prenapete, da se ne skladajo s postavno spravo s Hrvaško in Slavonijo itd. „P. Napio" pa boli rahlo Napi govori o tem razdoru, rekši, da „večidel so krive, da se ni doseglo porazumljenje pa bolj rahlo malenkosti in da p ove duje, da ministerstva predsednik knez Auersperg v tem hipu ministerstvo ni moglo konečno rešiti je deputacijo graškega mestnega odbora 1 * * ' "' " ki ? prosil neslo zvesta nisterstvo leto in dan zdržalo. naj mu ustavoverska stranka zaupnico pomocnica ostane, sicer ni mogoče teh In mu je pri- tako visi h rvaš ka poravnava tudi v zraku! To dobro Ost und West" ; da bi se mi- je vendar imela ta obrav ce s ar, ki se je s cesarico podal Pre svitli rolsko v Meran se vrne v petek na Dunaj nazaj. Tudi dr. Rapp želni glavar tirolski, in pa prof. Greuter sta ondi. na Ti- — pravi „ nava, da obé stranki (národna in magjarska) veste, pri čem da ste, -- koliko da ena mora odjenjati, koliko druga dodati. O vsem bode razsodilo to, kako bodo se pride danes za 2 dm v lnspruk in izvršile^ prihodnje volitve v deželni zbor } de- Ti- Spansko bodo odstavili kralj Spet ne bode dolg A ma dej a, ki trpelo grebšk Sp in so si ga X)YQCL rolci se od tega, da bi césar jim zopet skazal čast jih poldrugim letom iz^Laškega na posodo vzeli (Amadej obiskati, nadejajo dobrega vspeha. Vsaj to je znamenje je namreč sin kralja laškega Viktora Emanvela). Že ugodno, da minister Lasser, ki je ves gotov že bil, ga prav tista liberalna stranka ' da bode spremil cesarja v Tirole, je moral domá na Dunaji ostati. ki o^aui^a,, jvi ga je na prestol zdajalca preklinja, zato ker za Je anski posadila slovo dal prenapetemu liberalnemu ministerstvu in "si _ izbral ministerstvo iz bolj zmerne liberalne stranke pod nijsko in umet nisko na Dunaji se ne delajo samo predsedstvom Sag as te. To ministerstvo pa je 22. dne proti Ï21 dobilo Za veliko razstavo kmetijsko, obrt- priprave po vsem našem cesarstvu, temuč po vsej Ev- t. m. od državnea*a zbora z 170 d • ■ 1 • 1 9 1 • A i • $ t A p • O O ropi, pa tudi v Ameriki, Aziji in Afriki. V časniku „Ost und West", letu namesti „Zukunft" izhajati začel, ki je ob novem smo federalisti pni co. Ni mu tedaj ostajalo po takém druzeg nego razpustiti državni zbor (kortes e) in razpisati nove voiitve. Konec vsega bode spet revoluci) avstrij ski gorkega zagovornika dobili. Zelimo mu zdatné A ma dej bode se moral vrniti v deželo in podpore od straní slovanstva. Casnik „Volksfreund" in „ Gemeindezeitung u cveto" ; 7) kralj citrone Je — kupilo, da bota bralce zdatno na- dunajsko ministerstvo pijala z ustavoverstvom íň brezverstvom. „Volksfreund" ne bode nikogar zbegal, ker, kdor ta časnik v roke dobi, ze ume sam presoditi, jjn v^cj-u u.«* jc, „v*^ajx^juu.- darica" pa se bo vrinila mnogim preprostim bralcem 7 p n cem da Je; Gemein- tudi diti Poslano. januarija 1872. me pozove gosp. France R a p o c telegrafično, naj pridem kázeňsko obravnavo o Novoveški dogodbi v Celje stenografe vat in da mi bodo Dne pri nas, ki tako malo umejo časnikarstvo preso- stroški povrneni. Stenografoval sem vso od da uiu, ua Y DO vciji vigilantibus jura ! Iz Prage. češki ionov vse verjamejo, kar v „cajtengah" stojí. Zato Postava, ki jo je sklenil deželni zbor ^HHHBHHRPH^^HH^HjPHIH^HHHH januarija trajajočo obravnavo in vse doděláno poročilo razun končnega govora zagovornikovega sem poslal 16. j anuarij a da sme město Praga najeti posojilo za 5 mili- ^iidi zelo skrčeno Rap ocu, ktero je drugi dan přejel in ni potrjena. Kaj neki bodo k temu rekli ki so se tako hudovali, da de- 7 v „Slov. Nar." natisniti dal. 21. Ja" ljubljanski ústavoverci želni zbor kranjski ni pritrdil posojilu ljubljanskega nuarija sem oddal tudi konec obravnave in vendar še dozdaj Slov. Narod' da města za 1 milijon. Veliko nevoljo izbuja to po vsej deželi ; da v poročilo , prihodnjič". 1 ni natisnil tega, izpred sodnije" končal z besedami „konec si je svoje Da slavno občinstvo ne nalagalo meni prihodnje imajo nemški porotniki soditi zavoljo čas-niških pregreškov zatožene vrednike slovanskih čas-nikov. Ker dosihmal praški narodni porotniki so vse vrednike v tacih pravdah za nedolžne spoznali, je raz-kačilo to državnega pravdnika tako, da je zahteval od ministerstva pravosodja, naj sodišče iz Prage přeloží v te zamude, prisiljen sem to objaviti s pristavkom, da še za gotove stroške nisem videi beliča. O druzih uma- zanih rečeh prigodivših se v tem primerljeji še molčim do zdaj ! Brežicah dne 4. februarija 1872. Ivan Tanšek. Heb (Egger) in Liberec (Reichenber). Ali bo s tem tudi državni pravdnik svoj vé: to pa se vé, da če nemški porotniki obsodijo slo- namen dosegel ali ne, se ne Listnica vredništva. Gosp. P. v G: Na vprašanje Vaše najdete v današnjem listu odgovor ; pesmica <,gosp. v rez.1' pride neko- liko kasneje, ko zima mine. vanskega pisatelja, bode razdraženost na Českem še veliko huja. Hrvaško. — Kakor „Ost und West" iz Dunaja piše, se je v soboto v Peštu nit obravnav s hrvaškimi zaupniki pretrgala. Na svečnice dan — zadnji dan po- minister- stvar tako dobro stala, da v Zitna cena v Ljubljani 3. februarija 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 6 fl. 40. gajanja zaupnikov s predsednikom stva grofom Lonyay-ern banaske 7 fl. 30. turaice 4 fl. 60. sorsice 5 fl. 60. rži 3 fl. 20 Je ječmena 3 fl. 60 prosa 3 fl. 40. ajde 3 fl. 80» bilo je upati popolne poravnave s trojedno kraljevino; vse je bilo veselo, ko se je čulo o srečnem izidu mno-goletnih homatij. Grof Lonyay si je le to pridržal, da vse točke pogodbe s hrvaškimi zaupniki predloži o g e r- ovsa 2 fl. 20 Krompir 2 fl. 20. iiursi na Dunaji 5. februarija. kr. skemu ministerstvu v konečni sklep. soboto je 5% metaliki 63 fl. Narodno posojilo 72 fl. 40 kr. Ažijo srebra 111 fl. 25 kr, Napoleondori 9 fl. kr, imelo ministerstvo ur sej o, ono ni odobrilo pred- logov, in tako se je razdrla vsa obravnava; hrvaški zaupniki so šli domů. Zakaj in kako se je_to nenadoma zgodilo pripoveduje iz ministerske seje, da so hrvaške zahteve Loterijne srečke: . - Tli/ V , ne vé „Ost und West" povedat 1. „rester J-jloya na Dunaji 27. jan. 1872: 60. 02. 02. 07 30. $5. 87. 82 53. 10 Prihodnje sreěkanje v Gradcu in na Dunaji 10. februarija. Odgovorni vrednik: Jancz Muillik Natiskar in záložník : Jožel Blaziiik v Ljubljani