Celje - skladišče D-Per 214/1980 1119801076,14 šm n a s COBIbC a GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX. - ŠT. 14. - 31. JULIJ 1980 Naše bodoče naloge Sklepi, zaključki in stališča IV. problemske konference OOZK DO EMO z dne 30. 6. 1980 Komunisti se moramo v celoti zavedati težavne gospodarske situacije pri nas, ki je v veliki meri pogojena z družbenoekonomskimi in političnimi pretresi v svetu. Pogoji gospodarjenja so se zelo zaostrili, še več težav pa nas čaka v drugi polovici letošnjega leta, ko bodo še bolj prišle do izraza težave kot naprimer padajoča konjunktura, omejevanje uvoza in s tem otežkočena preskrba z re-promaterialom, izredno slaba likvidnost vseh subjektov gospodarjenja in bank, itd., prav tako pa v drugi polovici leta pričnejo učinkovati ukrepi zveznega izvršnega sveta (II. faza-, ki jih bo sprejel že v juliju mesecu. Prav tako moramo člani ZK v celoti razumeti in podpirati stabilizacijo našega gospodarstva ter se brezkompromisno boriti za čim boljše rezultate. Ljudem je treba znati pojasniti, zakaj in s kakšnim namenom se bo treba dane's odreči marsičemu, da bomo imeli boljši jutri. Stabilizacijska prizadevanja ne smejo biti le črka na papirju, ampak vsakodnevna akcija vseh članov naše samoupravne socialistične družbe. Gospodarstveniki iz DDR v EMO 9. junija je našo delovno organizacijo obiskala delegacija gospodarstvenikov iz DDR. Vodila sta jo predsednik ministrstva za splošno strojništvo g. Eberhard Seidel in direktor Kombinata gospodinjskih strojev iz Karl-Marx-Stadt g. Reiner Krannich, katerega kombinat ima 28.000 zaposlenih. Na razgovorih so bili potrjeni dosedanji dogovori v zvezi s sodelovanjem EMA z DDR. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo EMO kot vse kaže sodeloval z DDR na programih sanitarij, toplotne tehnike, orodij in morda še kje. Obe strani sta z rezultati razgovorov zelo zadovoljni. Sklenjen je bil poseben protokol, ki je bil poslan tudi državnim organom na obeh straneh. Delegacija iz DDR pri nas Nov srednjeročni načrt Stojimo pred dokončnim oblikovanjem in sprejetjem srednjeročnega plana 1981— 1985, v katerem bodo oblikovane konkretne naloge in cilji, ki jih moramo doseči, če hočemo zagotoviti naši DO eksistenco ¡in tisti položaj v gospodarstvu in družbi, ki ga je nekoč že imela in ki si ga tudi zasluži. Pri tem je treba v najkrajšem času likvidirati vse dileme in nasprotja, tako pri definiranju srednjeročnih planov na vseh nivojih kot tudi pri realizaciji razvojne sanacije DO EMO, ki je sicer že v teku, vendar delno kasni ali pa še ni dogovorjena zaradi prevelikih apetitov ob že sedaj neizkoriščenih kapacitetah in ostalih proizvodnih možnostih. Zatorej se ponovno zahteva od vseh članov ZK kot tudi od vseh članov naše DO, da se aktivno vključijo v prizadevanja za boljše gospodarjenje, kar še posebej velja za vodilne in vodstvene delavce, člane ZK, ki imajo oziroma morajo imeti odločilen vpliv v svojih delovnih sredinah. Vse naše TOZD in DSSS so oblikovale in sprejele tekoče stabilizacijske ukrepe, ki se, kot je bilo podano tudi na konferenci, bolj ali manj splošno realizirajo. Dosledno in brezkompromisno je treba vztrajati-na realizaciji teh ukrepov, ker so v veliki meri dovolj konkretni in operativno učinkoviti. Seveda pa je treba pri tem tudi spremljati dosežene rezultate in jasno ter glasno opozoriti tiste, ki jih ne izvajajo oziroma si premalo prizadevajo za njihovo realizacijo. Odveč je torej vedno znova opozarjati na težak gospodarski ¡položaj in na zastavljeno stabilizacijsko politiko, ki mora ob doslednem izvajanju planskih nalog prinesti tudi boljše rezultate. Zato je bila naša problem- ska konferenca sklicana v pravem trenutku, da opozori na naše napake, predvsem pa na naše naloge in dolžnosti. "Še bolj primeren pa je današnji trenutek za mobilizacijo vseh subjektivnih sil, da se dosežejo zastavljene tekoče operativne in globalne stabilizacijske naloge. Pri tej mobilizaciji moramo biti komunisti v prvih vrstah, moramo biti vzor dobrega dela in gospodarjenja s sredstvi. Samo takšna politična spodbuda, ki je še kako potrebna, bo imela odmev v našem ožjem okolju delovne organizacije kot tudi zunaj naših »meja«. Notranji odnosi Kako potrebujemo odločno politično akcijo za urejanje naših notranjih odnosov, je pokazal na problemski konferenci primer TOZD Radiatorji. Zato je potrebno v sleherni delovni sredini odločno preprečiti in obsoditi poskuse posameznikov in skupin, da bi relativno težaven položaj izkoriščali za svoje lastne Interese preko napadov na vodstvene delavce in na samoupravne organe. V bodoče ne smemo trpeti nobenih podtikanj in natolcevanj, ker za razreševanje kakršnih koli problemov obstaja dovolj samoupravnih poti. Ob pojavu takšnega oportunizma in u-nitizerstva pa je treba takoj preveriti, koliko resnice je v njem, kj^ so vzroki za takšno stanje, nato pa ukrepati proti takšnim posameznikom ali skupinam. Prav tako pa je treba stvari razčistiti tudi v naših lastnih vrstah, kajti čisto mogoče je, da so takšne situacije posledica naše notranje organiziranosti in nebudnosti! Prav tako se v nekaterih delovnih sredinah pojavlja sektašenje, ki se kaže v samovoljnem tolmačenju in izvrševanju sklepov ter dogovorov na nivoju DO. Marsikdo si skuša naše samo- (Nadaljevanje na 2. strani) OSREDNJA KNJ. CELJE NAŠE BODOČE NALOGE (Nadaljevanje s 1. strani) upravljanje tolmačiti le kot skupek velikih pravic, na dolžnosti pa povsem pozabi. Samo delovna organizacija s TOZD in DSSS, ki imajo svoje pravice prav tako pa tudi dolžnosti, tako glede vzdrževanja sredstev in dela kot tudi če lahko tako rečemo, skupnega izvajanja dogovorjene politike in koncepcije DO. Za dogovarjanje in sporazumevanje znotraj DO verjetno obstaja dovolj samoupravnih mehanizmov, če pa jih ni, jih moramo formirati in se jih nato posluževati. Preko njih bomo uveljavili svoje interese, interese TOZD, vendar s skupnim ciljem čim večje učinkovitosti celotne DO, pri čemer se morajo kdaj pa kdaj podrediti tudi ožji interesi posameznikov ali skupin. Več solidarnosti Zato je treba vztrajati, da se je potrebno na nivoju DO bolj odkrito in učinkovito - dogovarjati in usklajevati tekoče poslovanje kot tudi . razvojne usmeritve, ko pa je enkrat skupna usmeritev dogovorjena in verificirana, jo moramo vsi spoštovati in dosledno izvajati. Skratka in bolj konkretno, da zaupamo vodstvu DO in podpremo njegove ukrepe in dane naloge, ki pa morajo bili prej predhodno dogovorjene in usklajene. Vsako nadaljnje sektašenje, sklicevanje na pravice in podobno je škodljivo in nesprejemljivo, saj reši še tako omajano klimo solidarnosti in enotnosti akcije med TOZD in DO kot celoti. Tudi naša DO v preteklosti ni ušla poskusom izrazito ekstenzivnega poslovanja, obenem pa smo zanemarjali razvoj in produktivnost (stopnja zaposlovanja 10 %, porazna kvalifikacijska struktura, 15% fluktuaciia, v preteklosti neustrezna politika štipendiranja itd., itd.). Še enkrat je treba jasno povedati, da problemi pomanjkanja delovne sile so, tako objektivne kot subjektivne narave. Zato se morejo strokovne službe v bodoče še bolj zavzeto posvetiti problemom pridobivanja kadrov in vložiti maksimalne napore, da bo delavcev v proizvodnji dovolj, vsaj v tistem minimalnem okviru. To od strokovnih služb moramo in lahko zahtevamo, obenem pa je potrebno v naši DO kadrovski funkciji priznati nja ljudi iz proizvodnje v režijo, medtem ko proizvodnih delavcev primanjkuje. Ob enem pa je seveda potrebno sistematsko rešiti problem ustreznega nagrajevanja teh proizvodnih delavcev in vrednotenje njihovega dela v primerjavi z delom v čisti režiji, razen seveda visoko ■ zahtevnega strokovnega in razvojnega dela. Zavzemati se je potrebno, in to povsem konkretno, za prezaposlitev odvečne režije v proizvodnji. Komunisti v vseh delovnih sredinah, še posebej pa komunisti v komisijah za delovna razmerja, so dolžni izvajati te usmeritve in opozarjati na morebitna odstopanja. Ob doslednem izvajanju teh dogovorov se bo kaj kmalu pokazalo, da pomanjkanje kadrov le še ni mena na eni strani in proizvodnimi TOZD na drugi strani, zaostrujejo, ker to prispeva k boljši in hitrejši izvedbi vseh teh nalog. To velja tudi za urejevanje odnosov med samimi TOZD. Odločno pa se je zato treba upreti posameznim pavšalnim, kritizerskim in neobjektivnim ocenitvam medsebojnih odnosov in dela, ker to le zastruplja in poglablja prepad med »režijo« in. »proizvodnjo«, ki je zaradi takšnega nekonstruktivnega reševanja problemov lahko včasih čisto ne: upravičeno velik! Tudi delegatski sistem v naši DO še zdaleč ni zaživel tako, kot bi moral, saj to čutimo- prav vsi, pa naj gre za delavske svete ali za delegacije v razne samouprav- CONO 2933775 DE 2251 Se zadnje delo na signaciji in kontejner bo gotov Problem delovne sile Skoiaj vsakodnevno so u-gotovljeni in izpostavljeni problemi pomanjkanja delavcev v naši proizvodnji. Res je, da so danes možnosti zaposlovanja novih delavcev posebej v Celju zmanjšane na -minimum, tako da lahko smatramo pridobivanje novih kadrov kot omejitveni faktor hitrejšega razvoja, še posebej, če zanemarjamo znanje, avtomatizacijo, inventivno dejavnost in moderno organizacijo dela. Zato je logično, da obstaja medsebojna odvisnost med planiranjem kadrov in ostalimi plani. V preteklosti in še mnogokrat danes pa delamo ravno nasprotno, da letnim planom dodamo še za to potrebno število kadrov ne glede na realne možnosti pridobivanja novih kadrov. Na ta način so seveda zavestno dani pogoji za izgovore pri nedoseganju planov, ki običajno letijo na kadrovanje. Seveda tako preusmerimo angažiranje v povsem drugo smer in premalo storimo na-področju tehnologije, študiju časa, racionalizaciji itd. njen pomen, predvsem pa avtoriteto za nekatere strokovne odločitve. Odločno pa se je treba zavedati in povedati vsem, ki oblikujejo in skrbijo za izvajanje planskih nalog, da zadostnega števila delavcev ni in ga ne bo ter, da je zato potrebno dosegati planirane naloge le z boljšo produktivnostjo, vendar ne na račun dodatnega števila rok. ampak z boljšim in intenzivnejšim delom obstoječih kadrov, z izboljševanjem tehnologije in uporabo znanja. To izhodišče je potrebno u-poštevati tudi pri oblikovanju planov, kajti obdržati ali celo povečati sedanji nivo zaposlenosti je povsem iluzorno in nesprejemljivo, tako glede na možnosti, kot glede na stabilizacijske napore. Nagraditi delo v proizvodnii Kot posledica zgoraj navedenega je potrebno zavestno sprejeti odločitev o nezaposlovanju dodatnih režijskih delavcev, razen visoko strokovnih kadrov. U-staviti je treba prakso beža- tako kritično, če bomo le najprej izkoristili naše notranje rezerve. 2e večkrat je bilo ugotovljeno, da. v naši DO mehanizem svobodne menjave po formalni plati teče zelo dobro. Še vedno nimamo dodelanih kriterijev, po katerih bi lahko realno in celotno ocenili prispevek DSSS in TOZD skupnega pomena k uspešnosti poslovanja posameznih proizvodnih TOZD. Komunisti si moramo prizadevati, da vsak v svojem okolju pri planiranju nalog kot tudi pri njihovi izvedbi oziroma poročanju o njih, temeljito prispevamo k boljši vsebini formalno že postavljenega mehanizma svobodne menjave. Vez med TOZD Vsi morebitni problemi se morajo reševati na osnovi medsebojnih odkritih pogovorov in izmenjave mnenj, ker se le tako da konkretno in objektivno reševati nastale probleme. Povsem pravilno je tudi, da se odnosi glede opravljenega dela med DSSS in TOZD skupnega po- ne in interesne skupnosti. Zato je lahko veliko vzrokov, od tega, da sistem informiranja baze in razdeljevanje gradiv večkrat zataji, pa do tega, da so člani delegacij neaktivni. Pri sami organizaciji informiranja, razdeljevanja gradiv in podobnih tehnično-administrativ-nih. opravil imamo na "razpolago določene službe v vodstvu DO in prav je, da se jim pove, kaj in kako morajo delati. Po drugi strar ni pa moramo najprej razčistiti pri sebi, saj je v vsaki delegaciji večje ali manjše število komunistov, ki so dolžni biti prvi pri uresničevanju delegatskega sistema, ki morajo opozarjati na napake, tako, da pravzaprav ni nikakršnega opravičila, če se posamezna delegacija sploh ne sestaja, čeprav ob tem ne funkcionira v celoti ostali sistem informiranja in tehnično-administrativnih opravil očitno posamezni neodgovorni delegati, tudi komunisti, pozabljajo, da biti delegat ni le pravica, ampak tudi dolžnost, za katero odgovarjaš pred celotnim kolektivom. Skupinsko nagrajevanje • V teku je priprava sistema skupinskega nagrajevanja po rezultatih dela. Sistem naj bi pričel funkcionirati s 1. 1. 1981, pred tem pa ga je potrebno samoupravno verificirati in preizkusiti v praksi, kar bo storjeno nekje v jesenskih mesecih. Povedati je treba, da sistem nikakor v celoti in idealno ne rešuje vseh nakopičenih problemov nagrajevanja po delu, vendar pa ga lahko jemljemo kot prvo fazo v naših nadaljnjih prizadevanjih. Če ga bomo dosledno uveljavljali, bo še kako konkretno in učinkovito posegel v delitev naših OD. Zavedati pa se je treba da smo podoben sistem, čeprav ne v tako izpolnjeni obliki, že poskušali uveljaviti, toda dokler je eno le na papirju, smo bili vsi za, v praksi pa smo iskali vse mogoče izhode. Ponovnega odstopa tokrat ne sme biti, ker ga ne smemo dopustiti. Sistem je delan skupaj z vodstvenimi in vodilnimi kadri vseh TOZD in DSSS, tako, da to ni neka umetna in vsiljena konstrukcija, ampak plod dela teama za nagrajevanje in vsemi odgovornimi po TOZD in gre tako za obrvnstransko odgo-vornos. m uoiz.iiosl informiranja vseh članov kolektiva. Zato se odločno zahteva od vsoh sodelujočih vodilnih in vodstvenih delavcev, ki so sodelovali pri delu, kot tudi od vseh komunistov, da še naprej sodelujejo pri dokončnem izoblikovanju sistema, pri informiranju kolektiva, pri uvedbi in dokončni oživitvi sistema. Odstopov od začrtanih nalog na področju nagrajevanja ne sme biti! Držati se dogovorov V bodoče ne smemo več tolerirati nespoštovanju obstoječih in dogovorjenih normativov poslovanja in poslovnega obnašanja, pa naj gre za preprosto izpolnjevanje in dostavo vseh dokumentov kot za uresničevanje skupno dogovorjene in vsem znane globalne u-smeritve poslovanja. Vedno prisotni izgovori ob nedoseženih rezultatih dela, češ, da nimamo definiranega načina poslovanja, niso in ne morejo biti opravičilo za naše včasih povsem indoletno obnašanje. Ogromno predpisov, navodil in podobnih stvari že imamo in jih je potrebno le spoštovati. Če teh navodil ni, je treba na to opozoriti ustrezne strokovne službe in od njih zahtevati, da se stvari glede na možnosti tudi uredijo, ne pa, da čakamo tako dolgo, da naloge niso izvršene in se nato lahko izgovarjamo na normative po- slovanja. Še večkrat pa se zgodi, da normativov poslovanja res ni, vendar prav vsi dobro vemo, kako se moramo obnašati in delovati! Nesmiselno in nemogoče bi bilo zapisati in vnaprej določiti vsako našo potezo, zato se moramo toliko bolj zavedati ciljev, h katerim težimo in vseh naših nalog za realizacijo teh ciljev. Poboljšati delovno disciplino Dosledno in odločno se moramo zavzemati za boljšo delovno disciplino, kar pomeni izpostavitev odgovornosti in tudi ustrezno disciplinsko sankcioniranje. In' ravno ta postopek ukrepanja je odločno predolg in okostenel, zato se je treba pridružiti tudi ukrepanju znotraj delovnih sredin, ko tistemu, ki slabo dela odločno povemo, kaj ni v redu. Takšna metoda je mnogo bolj učinkovita kot »klasična« pot preko disciplinske komisije. Vse pogosteje' so tudi pojavi, da smo načelno za ukrepanje proti posameznikom, na koncu pa se vedno najde kdo, ki jih je pripravljen zagovarjati in zaščititi. Tudi na takšne dvoličneže bi bilo treba pokazati in jim enkrat za vselej izbiti iz rok njihove puhle argumente. Posledice tega so, da vse preveč radi ugotavljamo slabosti, premalo pa ukrepamo, da jih odpravimo, še posebej če so subjektivne narave. V bodoče je torej potrebno jasno in glasno povedati, kdo ni opravil svojega dela, nato pa hitro in odločno ukrepati. Pri tem je treba izpostaviti odgovornost tudi tistih delavcev, ki neargumentirano zagovarjajo določene negativnosti kot tudi vseh vodilnih in vodstvenih delavcev, če ne bodo sproti opozarjali na napake in nepravilnosti v svojih delovnih okoljih in tudi ustrezno u-krepali. To je njihova pravica in dolžnost, ne pa »sekanje glav«! Strokovnjaki so na potezi Pravilna orientacija je naši DO potrebna tudi po kadrovski plati ko je treba poiskati in znati zaposliti ambiciozne strokovnjake, ki naj z delom dokažejo sami sebe in to, da se v EMU nekaj le da doseči. Določena ključna dela in naloge se morajo poveriti tudi mlajšim strokovnim kadrom, ki tako lahko ob pomoči starejših, iskušenih ljudi uporabijo svoje pridobljeno znanje v praksi. Takšna kombinacija mladostne svežine in zagnanosti z izkušenostjo Dobili smo priznanje HO ut Hortikulturo 80 prt OK SZDL Celje m (m za izredne dosežke pri urejanju okolja in vložene napore pri izpeljavi programa hortikulturnih dejavnosti r Vetju, 10.1.1080 p rrdnrd h ik HOzaH-80 pri OH J8ZDL Celje Joir Volfa n d / p red ned ut k OHSZM.CelJe ’^Ou .e HffimiH , ■vJM' y v*V je gotovo dobrodošla in pozitivna. Zato je potrebno brez sentimentalnosti podpirati kadrovske spremembe in dopolnitve, kadar je tb upravičeno in naj bi dalo tudi boljše rezultate, pa naj gre za mlade ali starejše kadre. Situacija, v kateri je naša DO, kot tudi naša domovina, ne prenese nobenih kompromisov več, ampak je edini kriterij dobro opravljeno delo, ne pa dolgoletna praksa v naši DO ali papirnate kvalifikacije — ne eno ne drugo ni edini pogoj za dobro delo. Da je takšna usmeritev dobra, je lepo razvidno iz kadrovskih sprememb v TOZD Odpreski, ki so še kako vplivale na trenutno zelo dobre poslovne rezultate tega TOZD. Več sodelovanja Odnos in urejanje problemov med proizvodnimi TOZD in DSSS ter TOZD skupnega pomena, kot tudi med samimi TOZD je potrebno v bodoče reševati med nami samimi, se pravi z boljšim in pristnejšim sodelovanjem med osnovnimi organizacijami ZK. Predvsem moramo biti konkretni, kajti pavšalno kritizerstvo samo zastruplja medsebojno zaupanje in znižuje pripravljenost za skupne akcije. Zato naj se vsi problemi najprej definirajo v osnovnih organizacijah, kjer so bili evidentirani, nato naj še posredujejo v takšne sredine, kjer naj se razrešujejo. Ce bo potrebno, morajo pri tem razreševanju sodelovati tudi tisti, ki so na problem opozorili. Za konkretno izvedbo te usmeritve je seveda najbolj primeren aktiv sekretarjev! Dejstvo je, da v preteklosti nismo dovolj odločno počistili z vsemi nepravilnostmi in pomanjkljivostmi, ker naši predlogi in akcije niso bili dovolj konkretni in odločni, še manj pa dosledno izpolnjeni, ali pa teh predlogov in akcij sploh ni bilo. Ravno v tem pa se mora pokazati vpliv nas komunistov, namreč v konkretno in odločno izpolnjeni akciji. Zato v bodoče ne bo šlo brez konkretnih predlogov za izboljšanje stanja, predvsem pa moramo vse ukrepe tudi dp konca izpeljati. Torej je danes bolj kot kdajkoli potrebna diferenciacija med člani zveze komunistov, ki jo moramo prenesti na vse samoupravne organe in družbeno politične organizacije ter ob tem dogovoriti kriterije, kdo je za politično stabilizacijo in za dosledno izvajanje vseh nalog in ukrepov. Zato je treba vsakomur povedati, če ni odigral svoje vloge pri izpolnitvi določenih nalog. Prioritetna naloga pa je seveda diferenciacija med vodilnimi in vodstvenimi delavci, ki imajo in morajo imeti odločilen vpliv v svojih delovnih sredinah. Zaklillček nimi problemi svojih sredin, ‘ nato pa na osnovi tega od- Komunisti vseh OOZK DO ločno, hitro in brezkompromisno ukrepati. Aktiv sekretarjev OOZK DO EMO EMO so dolžni te sklepe, zaključke in stališča obravnavati, dopolniti s konkret- Naša ANTON MAROLT V letu 1979 je tovariš Anton Marolt, ki je še sicer vedno aktiven član IGD in se celo udeležuje vseh pomembnejših tekmovanj, slavil svoj visoki osebni življenjski jubilej. Dopolnil je 70 let starosti in je aktiven član IGD EMO celih 40 let. Ves čas je bil aktiven član UO IGD. S prizadevnim delom v društvu je dosegel čin častnika I. stopnje. Pred u-pokojitvijo je bil aktiven tudi na drugih področjih. Večidel delovne dobe je prebil v TOZD Odpreski in avtokolesa. Vedno je pripravljen širiti nesebično, bogate izkušnje s področja gasilstva na mlajše članstvo, kar mu z lahkotnostjo uspeva še posebej zato, ker je vedno pripravljen pomagati in se angažirati ker je to najbolj potrebno. Odlikuje ga njegova preprostost, pristen tovariški odnos, enak do vseh, ter natančnost in strogost do izvrševanja nalog na področju kjer deluje še posebej pri gasilstvu navkljub visokemu življenjskemu in društvenemu jubileju. K visokemu jubileju iskrene čestitke. VIN-KO KUDER V letu 1980 pa ne smemo pozabiti na drugega prizadevnega jubilanta tov. Vinka Kudra, ki ravno tako praznuje svoj osebni jubilej 70 let in 40 let aktivnega dela v IGD EMO. Tov. Kuder je ravno tako dolgoletni član UO IGD. Z vztrajnim in prizadevnim delom je dosegel naziv gasilca I. stopnje. Vestno in marljivo opravlja v društvu dela in naloge orodjarja. Svojo delovno dobo je prestal na delih in nalogah kurjača pri starem generatorju, ki bo kmalu šel v pozabo. Vendar se tov. Kuder živo spominja opravil, ki niso bila lahka. Marsikdaj je s svojo delovno izkušenostjo pripomogel, da je preprečil morebitno eksplozijo, ki bi ogrozila življenja sodelavcev kakor tudi ekonomsko škodo celotni delovni organizaciji, ki je bila odvisna od srca generatorja. Tov. Kuder se enako kot njegov sojubilant udeležuje vseh večjih tekmovanj in s tem pripomore k osvoji, vi vrhunskih rezultatov gasilcev veteranov. Tudi tov. Ku-dru iskrene čestitke ob visokem jubileju. E. O. DOPISUJTE V SVOJE GLASILO a MLADINSKO EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI V dneh od 22. do 30. avgusta 1980 bo v Celju še ena pomembna športna manifestacija in sicer 9. mladinsko evropsko prvenstvo v košarki. Nastopilo bo dvanajst reprezentanc v dveh skupinah. Tekmovanje oziroma tekme se bodo vršile v dvorani hale GOLOVEC. Reprezentance so razdeljene v A in B skupino. V skupini A bodo nastopile reprezentance Italije, Švedske, Turčije, ZR Nemčije, Jugoslavije in Sovjetske zveze, v B skupini pa Izrael, Francija, Belgija, Bolgarija in ČSSR. Zelo hudi boji bodo v skupini A, kjer so kar trije favoriti za prvo mesto. To so reprezentanca Italije, Sovjetske zveze in Jugoslavije. Naša mladinska reprezentanca bo prvo srečanje odigrala s Švedsko.' Kandidata za našo reprezentanco sta tudi celjska košarkarja Metod JAR-ZEK in Robi MEDVED. Predsednik častnega odbora je predsednik SRS Milan KUČAN, podpredsednik pa predsednik jugoslovanskih sindikatov Milan POTRČ. Vodja organizacijskega odbora 9. mladinskega, evropskega prvenstva v košarki je naš sodelavec Branko MARTIČ, pokrovitelj prvenstva je Izvršni svet občine Celje. Pri manifestaciji sodeluje tudi košarkarska zveza Slovenije in Jugoslavije, TKS, ZTKO ter delovne organizacije. Med drugim tudi naša delovna organizacija EMO, ki je prevzela pokroviteljstvo nad vrsto mladinske reprezentance iz sosednje Italije. Ob samem prvenstvu bo tudi več spremljajočih prireditev. Med drugim bo organizirano srečanje košarkaških trenerjev, pionirski tabor in podobno. 9. mladinsko evropsko prvenstvo v košarki bo nedvomno kvalitetno vplivalo na nadaljnji razvoj košarke v Celju, Sloveniji in Jugoslaviji' nasploh. Kaj lahko osebno prispevam k stabilizaciji? (Nadaljevanje iz prejšnje št.) 5. PRIHRANEK NA VODI Iz izkušenj lastnega gospodinjstva vemo kako pri enaki porabi različno plačujemo vodarino. Kot vzrok je vedno dodatna potrošnja vsled netesnih pip in izpla-kovalnikov. Ista nadloga nam dviguje stroške v delovni organizaciji. Dnevno porabimo poprečno po 500 m3 pitne in 1.200 m3 industrijske (vo-glanjske vode). To porabo bi lahko zmanjšali za ca. 20 % in z tem prihranili letno ca. 600.000 din. Tudi to dosežemo brez truda. Vodo dosledno zapiramo, poleti ko si ohlajamo pijačo damo več steklenic v skupno posodo in dotakamo samo kolikor je potrebno. Natočimo kadi samo do mere in ne pustimo vode odtekati preko pretoka. Ko pe-remo tla ne puščamo cevi teče v kanal. Okvare takoj popravimo, če -to ni možno zapremo vodo. Pri raznih talnih izbruhih takoj obvestimo odgovorno službo da vodo vsaj zapre če se takoj ne da popraviti. Vse lepo in prav, da je temu tako vemo vsi. Malo več skrbi, včasih zapreti pipo, katere nisi odprl. Opozoriti sodelavca na neracionalno uporabo vode ne glede ali je pitna ali ne. Z tem bomo zopet pripomogli k znižanju stroškov pri sebi pa bomo .pridobili zavest, da ravnamo tako kot pri sebi doma. Na zadnje pa naj o-, menim še splošno družbeno korist, zlasti v sušnih dneh ko vode primanjkuje. 6. MAZANJE gočili onesnaženje maziva. Čistili stroj s kompresorskim zrakom in tako omogočili, da so se razni delci prilepili na skrbno mazane površine in ustvarili vse pogoje za predčasno izrabljanje drsnih površin. Shranjevanje maziv v e-majliranih posodah kjer že pri rahlem udarcu lahko odleti lošč, ki je mnogo bolj trd od drsnih površin ter jih lahko poškoduje. Take škode so v naši delovni organizaciji' že nastale in so popravila veljala tudi do 200.000 din. Vidimo da parola kdor maže — ta vozi, ne drži popolnoma. Včasih je potrebno še dodatne pazljivosti, da ne pride do škode. Poglavje zase je čistilna volna.. Ta se v nobenem primeru ne bi smela rabiti za čiščenje strojev. Saj je to lahko leglo nesnage. Osebno smo tu skoraj brez moči, kar dobimo, s tem delamo. Vprašujemo se lahko samo to, zakaj smo pred 25 leti vedeli, da to ni dobro, danes pa ne vemo več. Verjetno se je takrat tudi škoda povzročena z nepravilnim mazanjem obravnavala strožje kot danes. 7. OSEBNO PRIZADEVANJE V tem zadnjem sestavku bi se rad dotaknil možnosti velikega prihranka kateri je pa odvisen od vseh članov naše delovne organizacije, od naše osebne pripravljenosti in delovne zavesti. Tu pa osebno ne moremo dosti vplivati in smo dejansko odvisni od vseh zaposlenih. Energetski pokazatelji nam stalno nakazujejo, da je koriščenje strojnih kapacitet med trinajsto in petnajsto uro izredno slabo. Ako bi se mi vsi skupaj potrudili in skušali vsak na svoji izmeni v teh dveh u-rah vsak na svoji izmeni delati 15 minut (skupno pol ure) tako kot je to normalno za zaposlenega bi ustva- rili lahko tako dodatno proizvodnjo, ki bi odgovarjala 133 delovnim uram ali 16,5 delovnim dnem. Torej v e-nem letu bi napravili za 6,2% proizvodnje več. Številka, ki je ne bi smeli zanemariti. Namenoma sem izpustil vrednost tega prihranka ki predstavlja več kot 100 krat-ni prihranek vsega kar sem v dosedanjih člankih prikazal. Na koncu bi omenil, da sem v teh sestavkih izbral res samo najbolj enostavne in otipljive primere. Upam, da bo to spodbudilo ostale, ki delajo na podobnih področjih, da nam bodo tudi kaj napisali. Če pomislim samo na prihranke, ki bi jih lahko dosegli pri pravilni uporabi materiala se nam odpira široka možnost seznaniti člane naše delovne organizacije kako lahko povečamo svoj osebni prispevek k našim, skupnim stabilizacijskim naporom. Meznarič Pionirji prometniki so tekmovali V soboto, dne 28. junija 1980 ob zaključku šolskega leta je avto-moto krožek LT EMO Celje organiziral prijateljsko tekmovanje pionirjev v spretnostni vožnji s kolesi in poznavanju cestno prometnih predpisov med pobratenima mestoma Rogaše-vec in Celje. Tekmovanja, ki se je odvijalo v lepem vremenu se je udeležilo 25 pionirjev iz obeh mest. Zmagala je tekmovalna ekipa društva LT EMO Ce- lje. Prvi trije uvrščeni tekmovalci so prejeli kot nagrado lepe pohvale, vsi ostali udeleženci pa priznanja. Ob koncu tekmovanja je bilo za vse udeležence organizirano prijateljsko srečanje z zakusko, katero so pripravile članice gospodinjskega krožka društva LT EMO Celje. Za vzorno izvedbo tekmovanja je potrebno pohvaliti organizatorja društvo LT EMO, oziroma vodstva avto-moto krožka, predvsem pa tov. Franca SKERBIŠA, vodjo pionirskih dejavnosti pri prometnem krožku, ter predsednika avto-moto krožka tov. Tineta METLIČARA, kakor tudi ostale člane avto-moto krožka,-ki so kakor koli pomagali pri organizaciji izvedbe tekmovanja. V jeseni, oziroma v mesecu septembru bo organizirano povratno tekmovanje pionirjev v Rogaševcu. Tu se srečujemo z dvema skrajnostima. Po eni strani mazanje avtomatizirano z vsemi mogočimi varovali. Kjer pri pravilnem upoštevanju navodil skoraj ni mogoče pogrešiti razen pri pravilni izbiri maziv. Po drugi strani zastareli načini mazanja odvisno od osebne prizadevnosti upravljalca stroja. Vkljub temu, da je s pravilno izbiro maziv mogoče veliko prihraniti pri tem o-sebno kot laiki ne moremo dosti pomagati in smo odvisni od odgovorne službe. Prihranimo pa lahko s skrbnim mazanjem in preprečimo veliko škode. Prihranimo lahko tudi z uporabo primerne posode za shranjevanje mazfv. Če si ogledamo naše stroje najdemo večkrat vodila, ki so »zaribana« vkljub navidezno vestnim mazanjem. Če smo mazivo spravili v odprto posodo in z tem omo- Naši pionirji in sovrstniki iz Rogaške Slatine po tekmovanju Aktivni člani modelarskega kluba Člani modelarskega kluba Ljudske tehnike EMO tudi v letošnjem letu dostojno zastopajo svoje društvo, tako z delom v klubu, kakor tudi z rezultati, katere dosegajo na raznih tekmovanjih.' V prvem obdobju letošnjih tekmovanj so tekmovalci modelarskega kluba dosegli- naslednje rezultate: — Na zveznem tekmovanju za »Pokal bratstva in enotnosti« v Čakovcu, dne 24. maja je dosegel naš član kot republiški reprezentant 2. mesto v prosto letečih jadralnih modelih. — Na republiškem prvenstvu za »Kurentov pokal« v Ptuju v vezanih modelih akrobatov in Tim racing je bilo doseženo 1. in 2. mesto v akrobatih in 1. mesto v Tim racingu, kar je za naš klub izgedno lep uspeh. Na tem tekmovanju so prejeli 4 medalje in 5 pokalov, od katerih dva vidite na sliki. — Na republiškem prvenstvu radijsko vodenih jadralnih modelov, ki je bilo 31. maja v Lenartu so osvojili 9., 12., 13. in 20. mesto. — Na zveznem tekmovanju -za »Lenarški pokal«, radijsko vodenje modelov 24. maja v Lenartu so bili doseženi sledeči rezultati: 8., 12., 20. in 28. mesto. — Na republiškem prvenstvu prostoletečih jadralnih modelov Al, F1A in brzin-skih’ modelov za pionirje 7. junija v Celju pa so dosegli naši modelarji — pionirji sledeče rezultate: v Al ekipno 3. mesto, v.FlA 1. mesto, v brzinskih modelih 1. in 3. mesto posamezno. Skupno so prejeli 3 medalje in 5 priznanj. — Na republiškem članskem prvenstvu letečih modelov, ki je bilo 14. in 15. junija v Metliki v kategoriji F1A, F1B in F1C pa so bili doseženi sledeči rezultati: F1A — 2., 4., 5., 7., 9. in 11. mesto. Ekipno so se modelarji uvrstili na 1. in 2. mesto. V kategoriji F1B gumenjaki je bilo doseženo 6. in 9. mesto, v F1C 3. mesto, v F1B ekipno 3. mesto. Skupno so prejeli 2 kolajni in pokal. — Na Zletu salemitov v Batajnici pri Beogradu dne 21. junija sta dosegla dva naša pionirja, kot republiška-reprezentanta 1. in 2. mesto v pionirskih brzinskih modelih ter prejela 2 kolajni in pokal ter dve priznanji. — Na tekmovanju radijsko vodenih jadralnih modelov za pokal »Lovrenc pri Kranju«, ki je bilo 14. junija so člani modelarskega kluba L. T. EMO osvojili 2. mesto. — Na zveznem tekmovanju za 4. memorial »Vitomi-ra Beriča« 7. junija v Zre-njaninu, v kategoriji radijsko vodenih jadralnih modelov so dosegli 6. in 23. mesto. — Na državnem članskem prvenstvu prosto letečih modelov kategorije F1A in F1B 4. in 5. julija v Pančevu, so tekmovalci dosegli v kategoriji F1A 2., 4., 7., 11. in 20. mesto. Ekipno so se uvrstili ha 1. mesto in prejeli kolajno in pokal. — Na državnem prvenstvu vezanih akrobatskih modelov in Tim Racingu, ki je bilo od 30. maja do 1. junija so naši modelarji dosegli 2. mesto v akrobatih ter 4. mesto v Tim Racingu ter prejeli 4 kolajne in 2 pokala. Dragocena pokala naših modelarjev OBVESTILO Komisija za odpis, ocenitev in prodajo osnovnih sredstev »EMO« Celje, razpisuje dne 6. 8. 1980 ob 8. uri v kletnih prostorih upravne zgradbe licitacijo sledeče rabljene opreme: 1. Pomivalna omara a ,* 500 din 2. Pomivalna omara > a 1.000 din 3. Pomivalna omara a 200 din 4. Pomivalna omara a 250 din 5. Električni ■ štedilnik a 800 din 6. Pomožni štedilnik — električni a 100 din 7. Kamin EMO-5 a 400 din 8. Pralni stroj GORENJE PS 614 a 1.000 din 9. Viseči kuhinjski elerhenti a 300 din Kavcijo v višini 10% vrednosti posameznega os- novnega sredstva plačati pred pričetkom dražbe na žiro račun št. 50700-606-107. V izklicno ceno ni vračunan prometni davek. Posamezno osnovno sredstvo bo prodano najboljšemu ponudniku. Kupec mora blago prevzeti najkasneje v petih dneh po zaključku prodajnega postopka in po predhodnem plačilu celotne kupnine. Informacije — telefon 25-810 int. 335 in 337. Poleg zgoraj navedenih tekmovanj, so imeli 'člani kluba še več klubskih tekmovanj, ki pa niso v tem poročilu zajeti. Ti rezultati so plod prizadevnega dela članov čez zimo v delavnici in spomladi na treningih. Rezultati so povprečno kar dobri, kljub temu, da klubu primanjkuje raznega materiala za izdelavo zelo preciznih modelov. Še zmeraj rinemo s težavo naprej. Velika zahvala gre nekaterim starejšim članom kluba, ki za napredek modelarstva žrtvujejo svoj prosti čas ter finančna sredstva za nabavo materiala v inozemstvu, za tekmovalne modele. Seveda je njihove pomoči ravno tako deležen kakšen pionir modelar. V letošnjem letu se je v modelarskem klubu začelo še bolj intenzivno delati z radijsko vodenimi modeli. Če se nam posreči, da bomo dobili material za te zelo zahtevne in drage modele, lahko upamo že v bodoče še na boljše rezultate tudi pri radijsko vodenih modelih. - Edi Zagozda : : M» 11111 Popravljen dimnik na toplarni Pri popravilu dimnika na objektu kotlarne oziroma toplarne, je prišlo do zanimivega sodelovanja med delavci naše TOZD Vzdrževanje in energetika in delavci Metalne iz Maribora. Ključavničarji iz strojnega obrata so izdelali ca. 10 metrov novega dimnika, varnostni oder za montažo so postavili zidarji gradbenega obrata TOZD Vzdrževanje, končno. montažo pa so izvršili delavci Metalne iz Maribora. Lep primer sodelovanja. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izkazano pozornost ob odhodu v pokoj. Še posebej se zahvaljujem za lepo darilo in prisrčno napisano posvetilo ter kupljena darila, ka- tera me bodo vedno spominjala. nanje. Pri nadaljnjem delu v teh kritičnih letih, pa želim celotnemu kolektivu EMO mnogo delovnih uspehov! Vera Teržan Novo v Zvezi društev ljudske tehnike Slovenije Pred nedavnim je bila v dvorani delavskega sveta EMO Celje skupščina Zveze društev ljudskih tehnik Slovenije, katere glavni namen je bil pregled dosedanjega dela ZDLT Slovenije ter volitve novih organov. Ker je bila to obenem svečana seja in prva seja po smrti našega dragega maršala Tita smo ga po u-vodnem govoru dosedanjega predsednika ZDLT Slovenije tov. Vladimirja Vebra, počastili z enominutnim molkom. Jasno in glasno smo povedali in o-budili svetal spomin na našega prerano pokojnega maršala tov. Tita, ki nam je ob nemalo prilikah vlival pogum, kako je treba znati vztrajati v prizadevanjih, da bo LT resnično spoznana v vseh glavah tehnično naprednega Jugoslovana. Nemalokrat je znal s svojim lastnim primerom podkrepiti to resnično pravico delavca za progres, za dvig tehnične kulture. Preskromno bi se izrazil, če bi hotel ponoviti vse iskrene želje za dobrobit in razvoj gospodarstva, za lepši jutri našega delovnega človeka v mestu in na vasi, kot jo je čutil ravno na tem področju naš preljubi maršal, predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije tov. Tito. Samoupravni razvoj naše družbe zahteva vsestransko in celovito izobraževanje naših delovnih ljudi kot osnovnih nosilcev in u-stvarjalcev materialnih dobrin. Naš samoupravni sistem teži k popolni osebnosti delavca, ustvarjalca, v ,vseh njegovih vrednotah in delovne ustvarjalnosti. S popolnejšim obvladovanjem tehnične kulture so samoupravljalcem odprte vse možnosti za popolno odločanje v svojem delu in njegovih rezultatih, s tem pa ima samoupravljalec tudi pomembno vlogo v izgradnji socialističnega samoupravnega sistema. V ZDLT v naslednji mandatni dobi so izvoljeni naslednji tovariši: Izvršni odbor: Jankovič Vlado, DLT — Agis — Ptuj, Elvič Vlado, EKS — TAM — Maribor, Vrabič Franc, DLT — EMO Celje, Umnik Ivan, DLT — Zreče, Ferlinc Anton, dipl. ing. ESK — Livarna — Maribor, Grah Anton, DLT — Rogaševci, Zagoričnik Ignac, dipl. ing. DLT — Store, Perklič Mirko, DLT — Klima — Celje, Forte Srečko, dipl. ing., DLT — STT — Trbovlje, Jugovar Boris, DLT — Rogaška Slatina, Gornik I-van, DLT — CD — ZG — TOZD Šiška, Ljubljana, Čare Edi, ESK — MTT — Maribor. Nadzorni odbor ZDLT Slovenije: Veber Vladimir, DLT — Zlatarna Celje, Oštir Jože, DLT — EMO — Celje, Kastelic Darko, DLT — Elek-troelement, Izlake, Schuster Franc, DLT — CD — ŽG TOZD Šiška, Ljubljana, Holc Milan, ESK — TAM — Maribor. Samoupravno sodišče: Korošec Vekoslav, dipl. ing. Ljubljana, Polc Toš, Paučič Ludvik, DLT — EMO — Celje. Sekretar Zveze DLT — Slovenije je tovariš Vidic Franc. Ob tej priliki naj neskromno povem, da je društvu ljudske tehnike EMO Celje bila podeljena zlata plaketa Zveze narodnih tehnik, ter s tem obogatila svoj zbir priznanj za nesebično delo na širjenju tehnične kulture ne samo pri nas v DO in občini Celje, temveč tudi na področju DLT na vasi v drugih občinah kot npr. DLT — Rogaševci, ter ne nazadnje na širjenju bratstva in enotnosti med našimi republikami SFR Jugoslavije (primer Nerezine — po-bratimljenje itd.). Svoje sodelavce, člane delovnega kolektiva EMO Celje obveščamo v tem prispevku, da bo tudi letos delovno tekmovanje kovinarjev. Delovna tekmovanja omogočajo vsem delavcem, da dokažejo svoje znanje in sposobnost, kar je tudi ena od osnovnih kvalitet tekmovanja. Z letošnjim tekmovanjem se celoviteje vključujemo v nekajletno organizirano tekmovanje kovinarjev v naši državi, saj so na letošnjem republiškem tekmovanju zajeti vsi poklici,, ki sodelujejo tudi na letošnjem zveznem tekmovanju. Delovna tekmovanja te vrste odpirajo široke možnosti, da se proizvajalci spoznajo s sodobno organizacijo dela, tehnologijo in dosežki na posameznih področjih. Ta tekmovanja dajejo možnost večjega sodelovanja med OZD posameznih občin oziroipa republik in avtonomnih pokrajin. Namen teh srečanj ni samo v strokovni izmenjavi, ampak tudi v samoupravnem političnem sodelovanju proizvajalcev. Na tekmovanjih prihaja tudi do neposrednega sodelovanja strokovnjakov in znanstvenih institucij, fakultet in gospodarstva, kar i-ma za rezultat bogato izmenjavo izkušenj in doseganje novih znanj. Za ta vidik uveljavitve osebnosti proizvajalca smo še zlasti zainteresirani v dobi splošne tehnološke revolucije v svetu in povečanih naporov naše družbe in gospodarstva v modernizaciji proizvodnih potencialov in močnejšega prodora naše države v mednarodni menjavi. Ti napori morajo iti tudi v o-bogatitvi znanj in sposobnosti proizvajalcev. Zaradi tega je potrebna širša in intenzivnejša akcija celotne družbe pri razvijanju tovrstnih proizvodno delovnih tekmovanj. Ta prispevajo k povečanju produktivnosti, izboljševanju kvalitete, povečanju števila racionalizacij in odpirajo možnosti, da se vsi materialni faktorji gospodarskega razvoja usmerijo k čim boljšemu izkoriščanju znanj in sposob- nosti proizvajalcev. Zato je potrebno dati poudarek tem tekmovanjem zlasti v temeljnih organizacijah združenega dela, ki naj i-majo masovni in kvalitetni namen. Letošnje tekmovanje kovinarjev Slovenije vodi organizacijski odbor, v katerem poleg ostalih sodelujejo RS ZSS, republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije, Zveza organizacij za tehnično kulturo SRS, RK ZSMS, izvršni odbori splošnih združenj kovinske ter črne in barvaste metalurgije in elektro industrije, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani in drugi. Zaključna manifestacija srečanja kovinarjev Slovenije bo letos od 3. do 5. 10. ter zvezna od 10. do 12. 10. 1980 v Ljubljani v delovni organizaciji Litostroj . Pravila igre so določena, o njih pa morda drugič kaj Jože Oštir Naši športniki v TRIM tekmovanju V zadnjih dveh mesecih so se odigrala številna športna tekmovanja za trim. V njih so sodelovali tudi naši športniki in dosegli nekaj zanimivih in dobrih rezultatov. Na občinskem prvenstvu v kegljanju je naša moška ekipa sodelovala v tretji, najmočnejši skupini in osvojila šesto mesto med 11 ekipami. Podrla je 2090 kegljev. Zenska ekipa tokrat ni nastopila. Več uspeha so imeli rokometaši. Ti so prav tako sodelovali v tretji skupini in si razdelili prvo in drugo mesto z ekipo Klime. Naši rokometaši so najprej premagali Cinkarno 11:7 in potem igrali proti Klimi neodločeno 7:7. Zanimivo pa je, da naši strelci niso sodelovali na občinskem tekmovanju za trim igre 80 v streljanju. Če upoštevamo, da smo izvedli številna tekmovanja v sami delovni organizaciji in v posameznih tozd, potem je odsotnost od tega tekmovanja nerazumljiva. PRIZNANJA INOVATORJEM OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCA Ob 27. juniju, dnevu sa- TOZD Kotli ter služba raz-moupravljalca, je bila v voja in projektive TOZD dvorani Narodnega' doma v Kotli. Celju osrednja svečanost. Na Nagrade in priznanja so njej je spregovoril prvi nagrajencem na svečanosti predsednik prvega delavske- izročili: predsednik skupšči-ga sveta v Plinarni Celje tov. Franc KUMER, ki je o-risal razvojno pot našega sistema socialističnih samoupravnih odnosov ter krepitve -samoupravnega položaja delavca. Na tej svečanosti so podelili tudi pomembna družbena priznanja »Priznanje samoupravljalca« za izredne dosežke na področju razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov. Iz naše delovne organizacije je prejel to pomembno priznanje tov. Friderik KOTNIK VK strojni ključavničar iz TOZD Vzdrževanje in energetika.* Ob 30. obletnici samoupravljanja je celjski klub sa-moupravljalcev nagradil tudi najboljše literarne pri^ spevke učencev osnovnih in srednjih šol na temo samoupravljanje. Za najboljše dosežke na področju inovacijske in raziskovalne dejavnosti pa je podelila priznanje in nagrade raziskovalna skupnost občine Celje. Nagrade in priznanja »Inovator Celje« so dobili tudi člani našega kolektiva Franc OBERSKI, vodja prototipne delavnice v TOZD Posoda, Zoran BOŽIČ, dipl. ing. iz ne občine Celje tov. Jože MAROLT, predsednik kluba samoupravljalcev Celje tov. Frido GRADIŠNIK in predsednik občinske konference SZDL tov. Tone ROŽMAN. &nuí¡fihe6> Foto zapisisporočila in zahvale Po 40 letih aktivnega dela v naši DO je odšel v zasluženi pokoj naš sodelavec Alojz Arlič, ki je od leta 1937 pa vse do danes vestno opravljal najrazličnejša dela. Najbolj pa nam bo ostal v spominu kot dolgoletni upravljat lokomotive. Srečno jesen so mu zaželeli najbližji sodelavci. Čestitkam in željam se priključujemo tudi mi. Zahvala Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavkam in sodelavcem iz oddelka za osebne dohodke, ter vsem ostalim sodelavcem za izkazano pozornost in lepo darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Vsem delavkam in delavcem delovne organizacije EMO pa želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Marija Lebič Rešite jo, saj ni težka V našem kleparskem oddelku so se zbrali sodelavci Jožice Muzi in zadnjič pred odhodom v zasluženi pokoj skupaj pokramljali ter proslavili. Na posnetku sodelavci v surovinskem oddelku TOZD Posoda. Svojo dolgoletno sodelavko pa so izgubili tudi v oddelku za izplačilo OD v našem podjetju. Tu se je namreč poslovila Marija Lebič po dolgih letih vestnega dela. Marija Lebič odhaja namreč tudi v zaslužen pokoj. Torej srečno in obiščite nas še. SESTAVA JEV MADZ. MESTO KRILATI DEČEK ZGODNJE VINO GRŠKI BOG ‘ VOJNE NOGO M. TRENER GOJKO PIJAČA STARIH SLOVANOV KOVINSKA PLOŠČICA EMO CELJE GEOM. •POJEM USLOČEN STROP PREKU- CUH •REKA V JUŽ. AMERIKI LAHKA TKANINA SVIC. PISATELJ CLAUDE SONČNIK STARO IME ZA KOROŠKO J.AMER. KAČA ZVRST VIŠNJE VRSTA KARPOV RASTLINE-------— EDVARD KARDELJ PASTIR. PIŠČAL IZLOČ. SNOV NACIST. ADMIRAL WILHELM NAJVIŠJA IGRA PRI TAROKU VODO- PIVEC KRAVJI MLADIC TATARSKI VLADAR POMOČ- NIK PILOTA IZDEL. OPANK MORSKI RAK BREZ KLEŠČ GRŠKA ČRKA VRSTA DETELJE DEL DIRKE FINSKO JEZERO EMO CELJE OBLEČ. GRŠKA FIGURA LESEN SEDEŽ ZA VEČ LJUDI HOZOLJA- VOST IME PISATE- LJICE PEROCI DALM. POTOPL. AMfeL. .PARNIK. OTOK ČAROV. KIRKE ILJUŠIN VRSTA TORBE PREDST. SAMO- STANA PREBI- VALKA OTOČNE DRŽAVE BREZ- BARVNA TEKO- ČINA DRE- VORED IRSKA REPUB. ARMADA SOVJET. UMETN. DRSALKA (pari) OKREPC. PIJAČA NAPRAVA ZA OJA-CITEV EMO CEHE’ STROKOVNJAK ZA EKOLOGIJO EMO CELJE UCENEC VOJAŠKE SOLE EMO CELJE EMO CELJE ITAL. TV GOETHE- JEVA MATI EMO CELJE EGIPT. BOG EMO CELJE EMO CEJE EMO CELJE Zalivala Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi najinega očeta ANTONA FEDERNSBERGA se zahvaljujemo vsem sodelavcem, ki so ga v velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Gorjupu za poslovilne besede. sin Ivan in hčerka Marija Kelhar Zahvala Ob izgubi svoje mame MARIJE BUČER se najiskreneje zahvaljujem za pomoč svojim sodelavcem in sindikalni organizaciji TOZD TOBI, in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoča hčerka Vida z družino Zahvala Ob nenadni, boleči in nenadomestljivi izgubi moje zlate babice FRANČIŠKE PEŠAK se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, za darovano cvetje in izraze sožalja. žalujoči vnuk Zlatko Lah Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni urednik: Viki Klenovšek. Odgovorni u-rednik: Stevo Pratnekar. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (številka 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Poštna kočija v Celju Po več kot sto letih je v sredo, dne 9. julija pripeljala v Celje poštna kočija in zopet so po mestnem tlaku za-topotala kopita poštnih konj. Tokrat ni šlo za pravo pošto, temveč za posnetek nekdanje vsakdanjosti ob proslavi štiristoletnice kobilarne v Lipici. Takrat so za potrebe prevoza pošte na nekdanji poti od Dunaja do Trsta v glavnem uporabljali konje iz lipiške kobilarne, katera je bila proslavljena že takrat. Združene PTT organizacije Slovenije so skupaj s kobilarno Lipica in PTT upravo Avstrije organizirale spominski prevoz pošte s poštno kočijo.iz Dunaja v Lipico. Kočija, ki je bila na poli od 6. do 13. julija se je 9. julija popoldne ustavila v Celju. Številni občani so poštno kočijo pričakali in sprejeli že v Šmarjeti in jo skupaj z njenim spremstvom pozdravljali po njeni poti po Mariborski cesti do vogala Titovega trga in Cankarjeve ulice, kjer so predali pošto in sprejeli novo. Nato je poštna kočija v spremstvu osmih konjenikov celjskega konjeniškega kluba in godbe krenila na trg V. kongresa, ki se je v davnih časih imenoval Poštna ulica. Tu je pred nekdanjo pošto (v tej stavbi je sedaj Aero) poštno kočijo s spremstvom pozdravil predsednik skupščine občine Celje tov. Jože Marolt in direktor celjske pošte tov. Dane Rine. Spregovorila sta o razvoju poštnega prometa v celjski pokrajini. Po končanih slovesnih govorih je bil še kratek kulturni program, nato pa je sprevod s poštno kočijo in lipicanci krenil proti Medlogu in naslednji dan naprej proti končni postaji. Za prihod kočije v Celje je vladalo veliko zanimanje. Žal v tem «boju je potovala dragocena filatelistična zbirka je slabo vreme pokvarilo celotno prireditev *n ostala posta Nova avtobusna postaja in lepi lipicanci na Aškerčevi ulici v Celju. Čez sto let se bo morda ponovila? Ljubljenci vseh pa so bili le naši lipicanci iz kobilarne Lipica, ki letos praznuje 400 letnico Inovacije Končno imajo .vse enote svoje komisije za racionalizacije. Inovatorji se lahko tako posvetujejo in dobijo pomoč v svoji TOZD predvsem pri predsednikih teh komisij. Tako so člani za naslednje mandatno obdobje v komisijah za racionalizacije po TOZD in DSSS ter inovacijskega odbora v DO: TOZD POSODA: Pavel Goričan, Vinko Zotel, Mirko Podgoršek, Rudi Stante, Ferdo Potočan,-TOZD RADIATORJI: Rudi Koštomaj, Silvo Gorjup, Herman Kovačič; TOZD OD PRESKI: Ivan Kajba, Emil Hanjšek, Anton Furman; TOZD KOTLI: Jože Sušin, Miran Smrečnik, Tomaž Mi-lač, Zoran Božič, Edi Rejc; TOZD KONTEINER: Nandi Leban, Avgust Bincl, Miran Ferme; ' TOZD ORODJARNA: Dani Mauer, Leopold Škofca, Marjan Petelinšek, Andrej Grilanc; TOZD VZDRŽEVANJE: Boris Kozamurnik, Alfred Mežnarič, Jože Čater, Anton Grajžl, Emil Pušnik; TOZD FRITE: Nuša Dimeč, Mira Čoklič, Sead Samardič, Ivan Lukman, Konrad Končan; TOZD TOBI: Janko Šlaver, ing. Dušan Zupanc, Slavko Šerc, Dominik Miglič, Ivo Toplak; TOZD ERC: odloča DS; DSSS: Edi Markež, Angelca Mihelin, Daniel Strašek. INOVACIJSKI ODBOR: Franci Gazvoda, Miloš Pe-šec, Jože Turnšek, Marija Prislav, Tomaž Milač, Ludvig Krajec, Dimitrij Černe, Miro Golčman. V letošnjem letu so se že sestale komisije v 6 TOZD! Posoda štiri krat, Konte-iner, Orodjarna, TOBI, Kotli in Radiatorji enkrat. Ocenjena ali izračunana gospodarska korist je bila 575.715 din in izplačanih nagrad 46.946 din. Na prvi seji inovacijskega odbora v DO je bilo sprejeto, da je potrebno pripraviti program raziskovalnih nalog za prihodnje srednjeročno obdobje. Vodje raz- vojnih programov so prejeli osnutek 55 raziskovalnih tem, katerega morajo obdelati s posameznimi TOZD, ki spadajo v določen program. Posebno pozornost je treba pri teh nalogah posvetiti reševanju problematike internega transporta. Izum dvojnega izpusta vode pri straniščnem splako-valniku bomo zaščitili pri zveznem zavodu za patente. Pojavlja se problem klasifikacije delovne dolžnosti in preseganja normalnega pričakovanja rezultata dela, zato mora SRID pripraviti posebno širšo obrazložitev tega problema za odbor. Načelno se mora stimulirati vsak inventiven predlog, ki prinese DO korist. Uspešno delo članov gasilskih enot IGD in CZ Prvo polletje je bilo za gasilske enote civilne zaščite in društva zelo uspešno. Ugotovimo lahko, da pri tako intenzivnem delu, oziroma usposabljanju, tudi v bodoče lahko pričakujemo dobre rezultate. V EMO skoraj ne ločimo enot glede na spol in starost, saj vse enote dosegajo zelo dobre rezultate. Vsi si enako prizadevajo, da bi bili čim bolj uspešni, pa ne zaradi želje po priznanjih temveč zaradi boljše usposobljenosti v primeru požara, elementarnih nesreč ali vojne. V prvem polletju so bili doseženi sledeči rezultati: I. Republiško tekmovanje Zenska enota CZ 1. mesto Moška enota CZ 4. mesto Člani GD nad 50 let — veterani 1. mesto Člani GD nad 30 let 2'. mesto II. Občinsko tekmovanje CZ Moška enota 1. mesto Ženska enota 2. mesto (tekmovala je skupaj z moškimi enotami) Mešana enota 5. mesto III. Občinsko tekmovanje gasilskih enot Enota članov nad 50 let 1. mesto Enota članov nad 30 let 1. mesto Enota članic 3. mesto Poleg navedenega je enota članov nad 50 let tekmovala tudi na meddruštvenem tekmovanj u v Mengesu kjer je prav tako zasedla 1. mesto, ženska enota CZ pa je ob dnevu CZ za svoje delo, oziroma dosežene rezultate sprejela občinsko priznanje. Ne moremo mimo tega, da ne bi ob priliki, ko objavljamo dosežke obveznikov CZ in članstva gasilskega društva EMO ne izpostavili nesebični trud in prizadevnost posameznikov. Dejstvo je, da bodo tudi v bodoče rezultati na področju gasilstva odvisni od zalaganja vsega članstva in poveljniškega kadra, kakor tudi posameznih članov štaba civilne zaščite, predvsem pa razumevanja vodstva DO in TOZD za'to dejavnost. Z. E.