Razne novice. * vOsebne vesti. PrGstavljGn je davčni asistent g. Fr. Sodlak iz Colja v Radgonb, — Sodnijski izpit jG njapravil g. Ivan Zemljič, avskultant v Mariboru. • Zadova dr. Benkovlč—dr. Sernec pred 8astnim. sodom zvoze proti dvoboju. Vi žetrtok dne 24, t. m. se jg vršila razprava o tej znani zaidGvi predčastnim sodom splcšne avstrijske zvoze zopor dvo boj na državnGm sodišču na Dunaju. Prodsedoval j6 častnGmu sodu Nj. ekseletfca Stanislav vitoz pl. Madejski, tajni svetnik ministGr v pokoju; prisednika sta bila dvorni svotnik in vseučiliški! prolesor Emil Schrutka pl. Rechtenstamm ter dodni grof in c. in kr. komornik Ferdinand Trauttmannsdorf. Castni sod je na razsojo častne zadove pozval državnega poslanca dr. BGnkoviča; dr. Janko Sernoc se mu ni hotel podvroči, vkljub naredbi vojnega ministrstva, iziSli pred par leti, ki priznava častni sod zvGze zoper dvoboj. Dr. Janko Sernec je izjavil, da je zadevo prodložil vojaSkemu častnemu aodu v Mariboru. Razsodnikov ni tzvolil dr. BGnlcovič sam, ampak načGlstvo zvezo zopor dvioboj pod predsGdstvom grofa Jaroslava Thun; v naSGlništvu1 sede najodličnlejši možje avstrijske arBstokraicije, parlamentarcev in u6en6ga sveta; vaak najmanjSi sum pristranosti jo tedaj izključon. Raztprava prod častnim sodom so je vršila z najVečjo natančnostjo; saj je trajala tri ure. ZaslaSan je bil dr. Bonkovič sam, daljG kot prifia državni poslanec PiSok, ki jo tudi bil na shodu v St. Juriju ob juž. žol.; prečitalo se je zapisniikG, sestavljonG od zastopnikov oboh strank, dalJG časnikarska poročila. Pojasnilo sg jo zlasti, zakaj j'g dr. Bonkovič smatrall kot žaljiv dr. Sgtogca modklie: Saj se je tudi on (dr. Bonkovič) trikrat gori poljal!, na katerGga je dr. BGnkoviS odgovoril: Vi sto lažnjiveo, ako toga ne dokažeto! Dr. Sernec je botel nainreč dr. BGnkoviSa dolžiti zveze z Nemci v Hrastniku tor sooialni demakrati v istem trenutku, ko jG on v svojGm govoru ožigosal njemškonemčursko-narodno-liberalno zjvozo pri ožjili/ volilvah. Dr. BGnkovič jg ponudil častno zadoščenje za bGSGdo lažnjivec, toda dr. Sernoc je zahtoval od njega ponižaujG, čgš, da naj izjavi, da je brez najmaDjšega povoda žalil dr. SGrnoca; a ta kot rezorvni častnik ni stavil kavalirske pogojG, ampak naravnosrt otročje, n. pr., da s& ima ta izjava prod cGrkvijo dati preklicati in tako dalje. Take pogoje je dr. Bonkovič odklonil. Oastni sod dn<6 24. oktj6 razsodil: Dr. Benkovič jg v častni zadevi z dp. SGrnecGm ravnal poStGno in častao, on sg n5 pregrešil zopor zakono o časti in dostojnosti; fiastni sod mu ta svoj izrek ponudi v popoino zadoščenje. S tGm jg g. poslaneo dr. BGnkovič dobil zadoščGnje od mož, ki spadajo mGd najodličnGJšG v maši državi bodisi po izobraženosti in oliki,: bodisi po rodu in stanu, bodisi po službi< Tako soidijo možje, ki vodo, kaj je pošteniJG in čast, tisočkrat bolj nego vsi liberalci. Spominjamo sg, • kakp so naši liberalci vgsgIja zarajali, ko se jg izvršil surovi in nečastni napad na dr. Benkoviča. Kaj pa porGčGjo sedaj, ko so tako krepko dobili ne samo po čGljustih, ampak tudi šg kam drugam? Skodofvati so hoteli političnGmu nasprotoiku, spraviti ga ob dobro iine, zdaj pa so sami razkrinkani prcd svGtpm v vsi svoji nečastni in divji surovosti. Mi pa se veselimo, da je naš vrli io delavni poslanec dobil tako sijajno zadošCGnja ter mu kličGmo: Živio dr, Benkovič! Neustrašono naprej za pravice našega kmečkega ljudstva in sloVGnskega n>aroda! * Pasji blč Narodne stranke je priSel v pretrcsovanjG pred častnim shodom zveze zopcr dvoboj. Bivši minister Stanidav vitez pl, Madejski, vseučiliški profesor in n^kdanji rektor Emil Schrutka, grof /Trauttmannsdorf in drugi odlični mjožjG sodijo,. da pasji bič ni pošteno inl častno orožje v politioDGm boju. Kako pa sodi Narodna stranka, no vemo. Dfvomimo, da bi ji ta obsodba odprla oci; dvomimo, da bi se ta stranka, ki živl od samega hujskanja in( natolcGviania in hinavstva, mogla povspGtj: do plemenitGjših političnijh srodstev. Samo toji povemo, naj nikdar no pozabi, dia so za nami ins z nami krepko kmečko posti, katore vSasih žg prav težko krotimo, da malo n<B zrahllajp in ponižajo nadutih j in prGdrznili liberalnib. butic. Sernečev pasji bič pa vsokako zasluži, da ga Narodn^, stranka skrbno shrani v CGljski hranilnicii, v( Narodnem domuB kot dokaz, na kako viteški na6ilK i!n s kakim orožjem jo ona vodila boj proti rodnim bratom na StajerskGm in kako jg dolalja v prospeh. ^miljega* slovenskega naroda. * Javna spoved Narodne stranke. »Narodni List" od dne 10. L m^ St» 33j piše, da mora glavni zbor Narodno stranko dno • 3. novGmsbra prerešGtati njono dosedanje dolo. brGzobzirno razkriti morGbitne pregreško, ki so so izvršili, za6rtati mora ob enGm pot, po katerem ima hoditi stranka priliodnjG leto. Ta izjava nas vGseli. Glavni zbor Narodne stranke bode tedaj molil dne 3. novembra vel^k narodni konfiteor. V nj6m bodo gospodje brGzobzirno razkrili morebitnG dos6danj8 pogrGško svojg strankc. Tako jg prav! PričakujGmt), da bodo i gospodje gotovo brozobzirno razkrili svojim pristaŠGm, da njihovi zaupniki iščGjo pomoči in stiJca z nGmško^ protestantsko ,,Sudmarko" po poslancu Markhlu. Z vsGmi kGmiSnimi pripomoCki bodo morali izpirati ta madež. Zakaj sami ne pomagatG ? PriSaknjGmo, da sg bodo slovGnjgraSki naprGdnjaki in drugi požnrili s svojim poročilom o dostojnem vedonju in bodo obsodili znano aforo pri Suku, sg zgražali nad neosnovanim napadom na veselico tamburaškega drnjštva. Gg> ErkGrju in Žtagarju se bode izroklo iskreno sožaljG? Kaj ne? Nadejamo se, da se bode brezobzirno razkrilo, kako so ob Casu volitve organizirano loviii g. Robiča po Smartnem, ko ga 6e tlam ni bilo — pravega govornika niti poznali niso. Sami znaki nŁ>prodno dostojnosti! Upamo, da bodo g. Ježovnikn povGdali v brk, da naj ustavi v prihodnjG svoja ztfcupna poročila županom, da je izposloval 100 miL kron za kmeto, katerili ni rriMIar izposlovall, n»daljG, da je njegova dolžnost,. glasovati v državnem zboru za podporo vslod nGzgod poškodovanim kmatom, ne pa zapustiti — mGnii nig, tebi niS — državne zbornlcG. Upamo, dai bodote obsodili rokovnjaško gonjo razdivjanih nekatGrih svojilh pristaSev, ob volitvah, ko si pristaSi S. K. Z. niso bili živIjenja varni. Pošteno raorate oSteti liboralne la&njivcG, ki so v kozjanskem okraji^ pravili volilcem, da je g., dr. KoroSeo advokat ln da živi ločen od svoje žGne, 'da se bo vsleftl nove vinake postave pobiral davGk, kateroga je povzrofiil. g. dr. KoroSeo itd. itd., kar je Se drugih lažij iz vašega tabora*Cg bi hbteli vse navesti, zmanjkaTo 5B nam prostora> Upamo, da bodo svoje pristaSe posvarili, naj nikar no razširjajo govorioe, da je g. dr. Korošec kriv, da jG cena hmelju tako nizka. 5lko Je g. dr. KoroSoCJcriv, zakaj se «?. Roblek temu; no ustatvlja? Ako pa ]e Roblek tako broz mofii proti dr. Korogeou, kako si pa Š0 upa zastopati koristi svojih volilcev? Tn se zna pripetitl, da obrnojo volilci g. Robleku Tirbet in iščojo odpomoči pri g. dr. KoroSocu! S taikimi go^ricami spravijo naprednjaki; swjo lastno stranko v prGCGp. Prifiakujemo, da.bodo brezobzirno in kritično prerešetavali, da ne gro pisavo ,,Slov. Gospodarja" na ziborovanjih Narodne stranke kar tja v en /dan obsojati. rAli hbCGte s tem postopanjjem iz- raziti nezaupuico ,,Slov. Gosp."? Saj ,,Slov. Gosp." ni vaš list — ni vaše glasilo. A oprostite! Vi sg zgražate samo nad pisavo, nad trditvami ,,Slov. Gosp," Potem pa morate trditve ,,Slov. Gosp." z jashimi dokazi ovreči, Jasno in stvarno morate dokazati, da ni res, kar piše ,,Slov. Gosp." Ako' pa tega ne storite, ali no morGte storiti, ker pišG resnico, čemu sg n;ad ,,Slbv. Gosp." zgražate? Ali se to ne pravi, zgražati sg nad resnico? KjG je tukaj doslednost? Le tem potom se dela oagt ča&nikarstvu. Gllavnii zbor Narodno stranke — pišctG — mora kritično prerešetati njeno dosedaje delovanje. Veseli nas! Lg prerešetavajtG prav pridno — in čg vam kritičnih rGšet zmanjka, vam radi postrežemo! Koliko pristašev ,.,>$tajerca" stG do sedaj sprGobrnili? Kako stG sprGobrnili ,,Stajerca" samega, ki vas in vaše dGlovanJG prav tako obsoja, kakor mi obsojamo njegovo pisavo in njegiova načela. In vGndar stG pisali v prvih številkah ,,Narodnega Lista" in v ,,Domovini", da bodete spreobračali Stajerčijance. In mesto tega ste sg spravili nad pristaše KmeSke zvezG, spravili ste se nad katoliško duhovščino. Od kedaj pa tvorijo vsi ti StajerčevG pristašG? MejnikG ,v dosedanjGm razvoju Narodno stranke stG postavili čisto na napaSna tla. Trefoa jih bo torej postaviti kam drujgam, no pa na katoliške prižnice, spovcdnice, farovže, (Marijine^ družbG, afrikanske mij sijono, in Bog si ga vcdi kam šg! Kam? Tp bi ratii izvedoli. Pa saj bodetG o tem novem mGjnikui gotovo natančno in kritiSno poročalii! * Kedo je podlejši? Svoj čas sta ,,Slovenski Narod" in liberalni ..Gorenjec" osrGčila svojg bralcG z lažjo, da je kaplan Zabret v Gorjah prji Bledu napravil vse polno dolgov in jo potem potegnil v Ameriko, pustiVši svojim upnikom samo sled za seboj. V dotični ča.sniški zlagani notici jg bilo tudi omonjeno, da je Zudružna zvcza v Ljubljani posodila kaplanu Zabretu večjo svoto denarja, za katerega jg jameil neki kmet, ki bo aedaj moral plafievati dolg za kaplanora. Celjska ,,Domovina", ki išče po drugih časnikih zlaganih notic o duhovnikih, jg seveda tudi fo vGst ponatisnila. ,,Slov6nski Nar." in »Gorenjec" sta pozneje prinesla saraa od sebe popravek, da je cela ta vGSt nGresnična, kcr je kaplan Zabret v dobrih premoženjskih razmerah Ir^ službuje v St. Vidu nad Ljubljano. Da tudi Zadružna zveza v Ljubljani nobenGmu posamezniku ne more posojevati denarja, to ve šefredakter ,,Domovin6" g. Jošt prav dobro. Kljub temu pa je liberalna ,,Domovina" tolikp slabša in podlejša kot oba kranjska liberaltna lista, da je popravek noticG šelG sprejola na izrecnjo zahtevo Zadružne zvezG v Ljubljani, ker bi sicer dobila tožbo. Kateri list je torej slabši, ,,Domovina" ali ,,Slovenski Narod"? * Nesranma lažnjivost ,,Na,rodn6ga Lista." .Teden dni je preteklo, ko jg ,,Slovenski Gospodar" opisaJ in dokazal vso- goloto in lažnjivost njegovega podlistka ,,Vera Ijubezni v srednjGm veku." A; list si upa te nGumnosti nadaljevati! Ni ga sram! Ako se psu na rGp stopi, se poborG, ta listič pa naprej kavka. PetGr Arbuez, ki je umrl 1. 1485., mu&i, kakor piše ta inteligentni list, že luter*ankG,, ko je Lutor iSe v sami srajčki okoli letal (roj. 1483)! ,,Narodni List" že ve, za koga piše! Potem še doda črtico o odpravi studeniškega samostana, češ, da jg to zgoHovJnska dogodbiea! In vendarje nezgodovinska nevednost in laž. Prvič ni bil samostan ustanovljen 1. 1263., ampak 1245; drugič v celcm letu 1782. ni bilo nobenega pouka za tretjerednike v Studenicah; trGtJič bi bil imel cesar Jožef za vg6 let opravka, 6e bi bil hotel kot berač obhoditi vsch 700 siamostanov, katGre.je odpravil obenem s studeniškim,; glednjič se to ni zgodilo 1. 1782., ampak s cesarskitn pismom z dne 30. oktobra 1781. Ako koncem želi nevedni pisatelj, da bi še kak drugi Jožef pognal sedanjc mag^dalenko iz njih syroostanov, moramo samo refii, da je semostan ra.vnotako ali še bolj pošteno pridobljona last, kakor premoženjG kateregta-koli državljana. Fraucoska revolucija je pokazala, da se taki napadi na zasebno imetje 'lahko sicer zafinejo s ccrkvenim preraoženjem, a pozneje pride pa* tudi vrstai na — razne dcmagoge. SGveda pri kakem sputanem štutientu se ne bi veliko dobilo, morda več pri kakem liberalnem sotrudniku. * ,G. ravnatelj Jošt in celjska Z:aldružna zveza. Vefikrat jg poslal že popravke v slovenske liste g. JoSt, da no goni nobene politike. S temi popravki se hoče prati v ja.vnosti, ker ve, da šikoduje njegovo posiopanje in pa poslovanje, ki sloni le na politačni stranki ,,Narodnega Lista", največ Zadružni zvezi celjski. Njegovim sladkira ugovorom v; zasebnem obČevanju in pritrjevanju, Ida dela nad strankami, pa ne verjamo nikdo več. Ce je še kdo, ki bi mu zaupal, ga opozorimo na' raznG opazke, katere je .Tošt dejanski ,vefikrat žg izustil. Ce so zahtevali ponekod v odbor novet(a donarnega podjetia sivojoga župnika, se je Jiošt vr.dno bilro odrezal: Brez črnih bomo že opravili. G. Jošt, bodete tudi to popravilS? Hočcte imeti priče .za le va&e žalitve? G. Ja§t dela pri Osnovanju /denaniih zavodov 1g iz straekarskega namnna. To je dognano. Zadružna zveza celjska jc imela dobor namen, doklicr šg ni spravila agitatorjgv Narodne stranke na krailo, tioda ta namen; so vedno bolj podkopa.va, zato skrbe pa strastni liberaJni mladi'6i, ki so se zdaj začGli zbirati okoli Jožfa, kalcrega poprej tudi mnrali niso zarnrli vsemogofinosti njegove.' Da si ohrani svojih prijoteljov, dela pri denarnih zavodih na njihov mlin. Zato ve- j ]ja za JoSta pri ustanovitvi vsakega denarnega za- voda glavno načelo, delati za Narodno stranko. Povsod si zbere zavedno pristaše NarodnG stranke in jih pouči, da vzamejo po 10 deležev, toda roti jih, da drugim, zlasti pristašem KmGfikG zveze ne smejo dovoliti ve6 kot k vefijemu en delež, dasi so ravno ti povsod najbolj ugledni in uplivni mtožje. Je-li to zopet neresnica, g. Jošt? Ganite sg le, dokazali vam bodemo. Kaj pa reče k temu Zadružna zveza v Celju? Nič, lepo molči! * O celjski 'Zadružnl zvezl krožijo v zadnjem 6asu zelo čudne govorice. Da jg ravnatelj tG ZadružnG zveze Jošt eden glavnih agitatorjev Narodne stranke, ki bije boj prpti duiiovnikom na celi črti, JG dognana resnica. Ravno tako je resnica, da Jošt iu njegovi uradniki ob ustanovitvi posojilnic ljudi nagovarjajo zoper duhovnike, češ, naj sg jih ne sprejme kot člane posojilnic. To vsg je šlo sedaj na rovaš ednega Jošta,, sedaj smo pa zvcdeli, da jg celjska Zaidružna zveza dovolfila ,,Narodnemu Listu" podporo K 10.000. »Narodni List" in »Domovina" v zadnjem času napadata duhovniko na cnako nizck in podel način. ,,Domovina", ki jg nekako poloiicijozno glasilo cGljskc ZHdružne zveze, si celo upa dvomiti nad tem, je-li katoliška vera Gdino prava. ali ne. To dcjstvo smo morali pribiti v znanjG onim gospodom duhovnikom, ki še danes sodelujejo pri posojiln^jah, kojG i so včlanjone celjski Zadružni zvezi. * UČiteljica Wah in liberalna gonja proti nj6j. Najprvo jg planil po nedolžni gospodični ,,Slov6nski Narod", nato pa doda šg več snrovosti ,,Domovina." Surovost in zlobnost iniGnujemo tako j pisavo, ki kliče naravnost obžiuo in oblasti proti mladi gospotiični, ki se ne more braniti. Lumparija jg pa naravnost, da n'apadata lista, ki hofieta biti narodna, ki hočeta zagovarjati nai'odno težnje, zlasti težnje slovenskega uradništva in učitGljstva, nastavljenje slovensJce deklice, ki govpri in čuti boljše slovenski, ko ureidnika toh listov, ki je vzgojena slovenski v najlepšem smislu, ki ima stariše, kateri glcdo narodnosti, dasi so nižjega uradniškega stanu, pa6 nadkriljujejo takozvane slovenske obitelji. Boleti mora oeeta, ki vporabi vse svoje moči, da vzgaja narodno v mestu, kjer so tako težavni pogoji za slovcnsko vzgojo otrok, ko čita takfo grldo napado na svojega otroka v narodnostnem oziru, zlasti čg ime rnirno vest in ve, da jg otrok navdušen za svoj narod in zmožen popcJn'oma svojega jGzika. Pozivljamo in prosimo župana, obče spoštovanega gospoda Urbanca, !da sam pojasni stališče tema dvGma listoma, ker v ožjem obSevanju z učitcljico lahko dobro presodi, če jg gospodična sllovensk6g,a pokolenja ali nemškutarskega mišljenja. Da bodG zadostila ufiitGljioa formalnim zahtGvam gledc slovenščine, naj bodeta ta lista brez skrbi. Gospodu učiteJju, katerega imarao na sumu, da je vprizoril gonjo proti Slovenki, bomo posvetili vdrugič ravno glede narpdnosti vgč zanimivih točk. Gotovo je, da napad no izvira iz gorečGga domoljubja, tGmveč da je 1g izbruh osebnega kruhoborstva^. In za osobnG sgbičnosti gotovo tudi ne hodc šiel'ob6inski zastop po kosfjanje v žerjavice; toliko razuma pač imajo tudi občinski odborniki! Ti gotovo dobro prcsodijo, da je celo vGlika dobrota in izredna sre^a, 6g dobi še Slovenka v mariborskGm okraju kakjo učiteljsko mesto. StarJ nemškutar, ki je povzročil gonjo, takega *Jobička ne pozna, ker on ni dosegel svojiH koristij. * Slovcnski dijaki, ,,upanje naše doaio\ine" v Celju. Upliv naprednjakov na celjsko gimnazijsko mladino zori grenke sade. Se-lc nekoliko mesecev jG tega, da so gimnazijci-fantalini v Plojevi gostilni javno psovali v šolski službi osivelega vrofesorja z oslom. Profesor je to psovko mirnb v žo;> vtaknil. Zakaj, nara ni znano. V ravno tej gostilni je v Silvesfrovi noči tamburalo do dveh popolnoči 14 nižjegimnazijc&v, med temi so bili tudi 12- iln 131etni otroci; to vse pod vodstvom in nadzorstvom nadučitelja slovenske okoliške šoIg. Poro&ali ste tudi, kako sg je pred ^ratkim umaknil iz Narodnega doma slovenski profesor pred lastnimi učenci, ko so mu nežnd namignili, naj to stori, s pesmijo: ,,Kaj nam pa morejo, če.smo vpsel.", Stanovska čast bi bila od dotičnega g. profosorja vendar drugo postopanjc zahtevala. Vendar strali, da bi ne zgubil med filistri že oglodane popularitete, mu je narekoval, tako postopati. Sedaj se zbirajo ft fanfalini v noki gostilni v Lavi vsa.ko srcdo in sohoto in. kalijo mirnim vaščiinom nočni ;nir. Naši napredui gimnazijoi, s katerimi se o tem nofiemo prerekati,, so si tudi ustanovili s\'oj list in ga krstili ,,Svobodo." Lastnik, iz.dajatelj in urednik mn jg Rasto Pustolemšek, mož, ki jo žg trikrat maturirai, potem pravo študiral, ( a konečno obesil vso skupaj na klin in pribežal; v uredništ^o ,.Slov. Nar." Ta mož je tedaj voditelj naše srcdnješolske mlndine. Clovek bi sg k temu počGtju smejal, ko bi ne imelo resnega ozadja. Pokrovitolj tego- podjetja je nainreč g. Iv&n Ilribar, župan ljubljanski in državni ppslanec, ki jo prcštudiral eelih 6 gimnazijskih šol. Gimnazijci, 6e hof.ete tudi vi Hribarja pofc.nemati, prosto vara, a opozarjam vriB, da sodaj nc postano nobeden več s 6 šolami generalni agent kake banke, ampak:k vočjeinu kak bnren pisač. Ostali 5 podpomiki ,.Svobode" kakor: Roblelc, Majdifi. Trnkoczy, Knez in Predovič bržkono niso vedeli, zakaj se gro Jii podprli so ,,Svobodo", da se znebijo vsiljivih beraftev. Mimogrede omonimo, da je priteklo tudi nckaj Grenaidirbirtpvega deinrja v blagfijno za ,,8vobodo." Cudna so pota bož.je preividnosti. * Na naslov g. drž. posl. Jožovnika. Ker ,,Narodni • List" in ,,Domovina" ne moreta nikakor ovrefii naših tifditGv o vaši zvGzi z nemškutarji, vas vprašamo le šg kratko in prosimo odgovora: Je-li res, da ste sg pred volitvijo šli klanjat vsakemu nemškutarju in prosit • glasov ? Je li res, da so vam prišli po izvolitvi čestitat v prvi vrsti ncmškutarji ?. Je-li res ali ne, da nistG pri zmagoslavju ra-zobesili niti ene slovenske zastave? Je-li res, kar jg trdil g. f Pribožič javno, da stG se pogodili z nemškutarji gJede volitev v okrajni zastop in tržko občino? Radovedni Smo na Ježovnikov oldgovor. Videli bodemo, kdo laže, mi ali ,,Domovina" in ,,Narodni List." * Učiteljska mesta. Do 30. novembra so razpisana mesta: nadučitelja pri Sv. BolJenku v SIdv. gor. (III. plačilni razred), učitelja v RgM pri Hooah, v St. Ilju v Slov. gpr. in V Vuzenici (vsg v II. pl. razr.). * Velilc uspch Slovcnskoga kZuba. Po posredovanju Slovenskega kluba bo vlada I. ¦ in II. državno gimnazijo v Ljubljani ter gimnaziji v Novem mGstu in Kranju pcpolnoma poslovGnila. Lg toliko sg bo učilo v nemščim, da sg učenci nauče tudi tega jGzika. — (Tržne vesti. Že koncem zadnjega tedna so postajalG tožbo o suh6m vremonu na OgrskGin močhejše Sn ta teden niso ponehal,e, ampak so sg ša bjačilo. Naša tržišča, ki nastopajo popolnoma samo« stojno, brez ozira na inozemska, so se utrdila, cene so sg začclG pomikati navzgor. DanašnjG stalnosti jg najvee krivo suho vreme, ki onemogočuje sejanjG zimilie, ker jg zeinlja pretrda. Svetovni trg je nekoliko razburkan od dogodkov v New-Yorku. Kakor znano, jg postal denarni trg Netw-Yorka pozoriščo "velikih nemirov, kjer so depozitne banke z majhnim Helničnim kapitalom delalG velike špckulacije, ter tako zagazile na nezdravo poldlago. Ponudbe so jako skromne, promet nezn.aten, ker sg kupci po možnosti rezervirajo • glede na visokG cenc in na skromn.6 ponudbe, ki bi živahnejši zahtevi nc, z^dostovale. Povidarjati še moramo, da je koncem tedna tendenca postala nekoliko modlejša, ker Amerika je spravila mnogo blaga na pot v Evropo. — Pšenica. PonudbG majhne. Nihče n?. sili z blagom, vendar si je pridobila s tem tednom okoli 15 vinarjev. Mlini si ne upajo prav na dan kot kupci, ker moka jim še vedno dela sitnosti. — Rž. > Prvo vlogp danes igra rž, ki svoje cene neprenehoma dviga, vendar se ponudbG vkljub visoki ceni noSejo pomnožiti. Iz tega sklepajo, da mora biti malo blaga v ¦ rokah lastnikov, ker nGverjetno je. da bi bila vzrok neznat(nim po nudbam reservaeija lastnikov blaga. Rž si je pridobila tekom tedna za približno 20 vin. — Oves se ponaša z voljnimi odjemalici in se vsled tGga drži. — Turšfiica. Kakor jg oviralo suho vremG sejanje oziminG, tako jg pospeševalo spravljanjo turščice. Letošnja letina ni 1g jaklo obilna, ampak tudi zdrava, zrno jG llepo in suho, tako da bo v kratkem pripravno za transport. Kljub temu se tudi to blago draži. — Moka. Kupčija s tem blagom jei jako mirna, kcr zvišanjG žitnoga trga je zopet potlačil živahnejši pro m6t, kcr konzum vendar nima pravega za^panja v današnji položaj, • saj se danes zahteva, ppsebno za rženo moko, višje cene, ko pa lcta 1897., ko je bila iGtina jako slaba. Letos imamo pafi srGdnjo letino. Na skiep neki nočejo kupovati, ker že danes ne zaslužijo nič, kbnzument pa je tutti nezadovoljen z današnjimi velikimi (!) žemljami. Vg6jg izanimanje vživajo temnejše vrste pšenične moke, ki so primeroma s finimi) vrstami visokc v ceni i/n tako nekoliko odškodujejo mlinarje za izgubc pri finih mokah. — Otrobi in klajna moka so jako visoki in stalni. Dunajska produktna borza je nastopila odločno proti vsaki prepovedi izvoza krrail. Visoke cenc, ki se doscgajo v inozemstvu, posebno v Nemčiji, oSkodujejo mlinG za izgubG pri moki, i!n ako bi se prcpovedal izvoz, iizgubijo naši mlini najboljšega; pdjeraalca, rajhovskG Nemce, ki že sedaj očitajo našim mlinom, da se • hočejo tako na zaželjcn nafiin otresti svojih obvGznosti. Vse to zahteve po prepovedi izvoza pabaje niso povsem opravi6ojie, ampak se hofie še bolj vznemiriti interesente in žitna tržišča. Bodofinost bo pokazala, ali današnji položaj trgia odgovarja rGsnici ali jie. — Hmelj. Ce.na je zopet za dobrih 5 K šla ta teden navzgor, posebno srednje in nižje vrstG gredo dobro (Žalec K 130—145), t6n'denca jako krepka. * Na.ročitev amerij&kih trt. Opozarjamo vinogradnike na rfizglas deželnega I oflfcbra^ med inserati dan(nSnje številke zaradi naročitvG araeriškili trt iz deželnih trtnio. * ;ViniČarski tečaji. Opozarjamo na tozadevni razglas deželncga odbora med inserati. * JPodpora za dijako. PosojUnica v Mariboru podeli z]a šolsko lefo 1907-8 iz ustanove rajnega g. Frn-nca Rapoca deveterim visokošolcem podpore v znesku po 300 K. Pravico do toh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in Soštanskega okraja. Prošnjo za podporo, obložene s krstnimi listi, spričovaii ubofitva, sprif-evali o izpitih in z indeksi, naj sg vIožg pri posojilnici v Mariboru ftio 20. nnvembr-a t. 1. V prošnji naj se tudi omcni, uživa li prošnik že od drugod katopodporo in v kčitorom znesku. Na\^sti je tudi študijski some.ster. V Mariboru dne 30. oktobra 1907. Rav- nateljstvo. . * Slor. kat. akad. drnštvo Banica rja Danam izvoMo i? n« oliSnem zhoru dne 2.«. t m s'ede;i odbor za ziniski tivaj: cand. phil. E-ntst Tomce, predscdtrk, cscd. inr. Ivan M*zfk, podpreJ6cdnik, oand. iur. Auton Pogtčnik, tajoik, Btud. »gr. Florijan Božii, blagajnik, atnd. iur. Ivan Majeiie, kDJiznicar iu stud. med. Matija Jastin, go»pod»r. * Sloveiuko kat. akad. drnatro ,,Zar|a" t Gradcu si je izvolilo na svojem I. lvdnem občnem zboru dae 25. t. m. za zimski tečaj 1907—8 naslednji odbor: Tov. cand. iur. M. Malnerič, predsednik; tov. stud. inr. B. Schanbach, podpredsedoik; tov. stud. med. A. Aruiek, tajoik; tov. stud. iur I. Milafc, blagajnik; tov. stad. iur. A. Ogrizek, knjiznčar; tov. stud. iar. F. Logar, gospodar. Mariborski okraj. m Sv. Jožef pri MarLboru. Zadnji zbor drusštva za zidanjG novega zvonika nam nudi sledečo sliko: Rednih udov je bilo 299 z donGski; 552 kron 80 vin. Doneski neudov so znašali 240' K 1 v. Vsega skupaj se je torej nabralo letošnjo leto 792 K 81 v. Lanski kapital z obrestmi znaša 15.664 K 27 vin. Izdalo sg je 6 kron. Do zadnjega občncgai zbora se je lorej nabralo 16.457 K 8 v. Vsem blagim daro¦vatGljem tisočeri: Bqg povrni. — Odbor društva si ob Gnem usoja prositi staro ude, daprispevajo dragp volJG letne donesko. Novg ude pa najprijaznejše v.abi, <la pristopajo, ker je šg vGliko podobic sv.JiožGfa, ki bi bile rade razposiane. m Maribor. Mariborski mestni svet je sklenil, tia se sezida most čez Dravo "v nadaljevanju Gosposke ulice. V dGŽGlnem zboru je namestnik rckel, ida prido ta most najdražje. Kaj pa je mariborskkn !Nemcem za dGnar, saj ne piačujGjo oni, ampak ljudstvo. Mod prebivailstvom iVla'da vslefd tcga upraviČGnp ogprčGnjG. jn Volitev v okrajni zastop mariborski. Kjer je le mogoče, škodujeta celjska lista politiki obmejnih Slovencev, Ko se jg tihim potom že zdavno pripravljalo za volitvG v okrajni zastop, so morali ti kratkovidneži nesti stvar na vcliki boben, seveda z napadr na drž. posl. Pišeka in pa Kmečko zvezo. S temi napadi so opozorili le nemškutarje, da so začeli delati z vso silo, kakor le ti znajo, ker imajo vsg orožjG v rokah. Nameravalo se je tudi udeležJti se v skupini veleposGstnikov, toda merodajni možjG so odločno odsvetovali, kcr se je po natančncm računu dognalo, da bi zbrali, 6g spravimo do zadnjGga moža vse na voliščo, 1g kakih 70 glasov od 365. Hoteli smo tudi tukaj šteti svoje glasove, kar bi bilo praviLno. Toda prcvladalo je mnenje nekaterib gospodov, da bi s tem šg bolj opozorili nasprotnikG na adpor v skupini kmečkih občin. V teh sg jg sGdaj storilo vsg, kar je l)e splbh mogoče, in eicGr takim potom, da bi nasprotaikii niti n6 slutili. SovGda Zopet morota posGči coljska lista vmGs, da opozarjata nasprotnikG, ki bodo skušali pridobiti že itakl omahljivG župane na svojo stran, katore se je že precGJ pridobilo za slpvGnsko listino. Vidi sg pa6, da je tem ljudGm zmaga doveta biriga, če le vdarjajo po Kmečki zvezi in poslancu Pišeku, ki neutrirdljivD dela od osebe do osebo, zlasti pri omahIjivcih, samo da bi sg enkrat tu'di tukaj dosegel kak narodni; uspch. Žalostno jc le, da sta ta Msta, kolikor sg že zdaj pozna, pokvarila, kar jg bilo žg dobIjenega. Mi smo v ,,Slov. Gospodarju" molčali o tielovanju za te volitve, kGr V6mo, da ni sprGtno delati v takih zadevah, če se obGsijo na voliki zivon. Krivda vsakega poraza zadonG le tG celjske neprevidnože, ki ubijajo vao, kiar n6 grG izpod njihovih rok. m Laporje. Zadnjo soboto je šlo okoli 10 mlacteni&Giv iz naše župnije in šg vg6 iz sosednih na Koroško k žcleznici delat, malo prcj pa nekateri na Zg»rnje Stajersko v rudokope. Sploh sg opazuje, -da zapuščajo moški doniačo grudo ter grGdo v Ameriko in druge kraje za zaslužkom, doma pa je silno pomaJijkanjG delavskih moči. — Za riafielnika fcrajnegia šiolskega svGta je izvoljen g. Ko$jJS iz Hošnicc, kor jg prGjšnji moral odstopiti. Ko bi prej izvolili pravega moža, bi izostalo precej prepira, zmcde in — stroškov. m Pesniški kolodvor bodo razšiirili. ra Mariborski okrajni zastop. V skupini vgIgposestva, v kateri sg kmetje niso udeležili volitev, so bili izvoljcnii sledeči: Vincenc Bachler, tovarnar v Račjem; Franc Baumgartner, vGleposestnik v Jareninskem dolu; Ferdinand Jagritsch, trgpvec v Selnici ob Dravi; dr. Fr. KornfGld, zdravnik v Mariboru,; Avg. Loschnig, veleposestnik v St. Lovrencu nad Mariborom; Ludvik Pete, vGleposestnik v Špičniku; AlfrGd vitoz Rossmanit, gr&Ščak v Radvanju; dr. SehmidGrGr, župaai v Mariboru; Fr. Urbantschitseh, veleposestnik v ,Vilikomu. m St. Peter nlže Marlbora. Društvo n8kala" priredi v nedeljo dne 3. nov. ob 8. nri popoldne v MurSičeri trostilni predavanje. Govoril bo znani vešftak Vladimir Pušerjjak iz I^jubljane: 1. Splošno o zadroiniStvu, 2. o lUjfajienovih posojilnioah, 8. o gospodarskih zadrngah (nakupovaluib, prodajalnib, žiTinorejskih, sadjarejskih in vinarskih). Možje, mladeniči, kmetje, vinifarji, vsi priditel Odbor. m Kat. slov. lzobraž. drnštvo t Laporjn priredi v nedeljo, dne 8. nov. t. 1. pi večernic»h v društveni sobi poučno zborovanje 8 po^ nčnim predavanjem, petjetn in deklamicijami. Pridite polnoštevilno ysi ndjn in prijatelji društva in izobrazbel Pridejo naj tudi vsi, ki so si t spomladi po potovalnem učitelju g. Gorižanu naročili sadna drevesa. m SlOT.-gorlško vinorejsko drnštvo prl Sy. Benediktn t Slov. gor. vnovii vabi \se draltrrniice h glavni škupSčini, katera bo v nedeljo dne 17. nov. t. 1. popoldne po večemicab v prostorih bral. draštva pri Sv. Beoediktn z istitn vsporedom, ker se na Mihaelovo nedeljo ni zbralo zadostno število ndor in ge tedaj glavna skupSfina ni mogla Triiti. Ptujski okraj. p Cena kostaniem je padla na Stiri krone za yagan. p >Stoprce. Zaradi dreves, kateDa so zlikovci feta 1904. obeiidi, začela se je zopet, prejakava pri sodišču v, Ptuju. V torek dne 22. oktiobra je bilo v tej zadevi zaslišanih nad 20 prič. p Lešnica pri Veliki nedelji. Blago rodbino KuhariČ je zadela ¦ bridkai izguba. Dne 24. t. m. so nesli štirje livaležni sioovi svojo nepozabno mater Ano Kuharič k zadnjemu počitku. Da je rodbina KuhariS obče spoštovana in priljubljena, je pričala nenavajdno vclika množica pogrebcev, med . njimi 4 duhovniki, ki so opravili mrtvaške molitve. Z globoko v srce segajočimi hesedami Jg \^zel slovo od svoje pokojnG tetke tukajšnji rojak, preč|ostiti mil. g.. kanonik Fr. Moravec, ki jg vodil tudi mrtvaška sv. opravila. G. Florijan Kuharič sg je v izbranih bese$ah zahvalil mil. g. kanoniku Moraivecu, vlč. J;ožefu Meško, domačima 6č. gg. duhovnikoma in pa vsem pogrebcem. Naj blaga mati vrlih, vernih in narodnih sinov v miru poftiiVa;! p Sv. Lovrenc na Dr. p. V nedeljo jg bil pri nas v hiši preč. g. stolnega dekana dr. Mlakarja ustanovni shod bralnega društva. Zbralo sg je nad 100 vrlih gospodar.iGv, kmečkilh mladeničev in deklic, ki so z zanimanjem poslušali govor odposlanca S. K. S. Z., prof. dr. Verstovšeka, o izobrazbi sploh in o namenu bralnili in izobraževalnih društGv. Vsi so lobljubili, da bbdo zvesti člatni novoustanovljGriega društva, in so takoj pri^topili kot udje v tepem številu. Po sprejemu pravil si jg zbor izvolil iz raznih vasij te-le odbornike: g. kaplana Kocipor A. za prcdsednika, posestnika Tumpaj J. za podpredsednika, mlad. Rogač A. za tajnika, Fošnerič M. za njegovega namestnifca, mlad. Napast M. za blagajnika, velep. Mlakar S. za njegovega namestnika, mlad. Kukovič Iv.: za knjižničarja. Preglcdovalca računov sta pa g. župnik Ozmec in župan Napast Fr. Kot uptanovnika sta pristopila preč. g. stolni dekan dr. Mla|kar, ki jg dal svojo hišo društvu na razpolago, za kar se mu najiskrenGjše zahvaljujemo, in pa 6. g. župnik Ozmec. Bog flaj, da bi 'društvo proovitalo! Odborniki na dGlo! p Janežovce. Pred kratkim smo imeli v naši občini dvakrat zaporedoma obdinske volitve, Prvi¦krat dne 22. septembra. CGravno so se vršile postavno, jih jg neki v občini bivajoči Stajerčijanec in liberalec Franc Knejbhtl, ki nitii' posestnik ni, prckucnil z aamenora, da dobi sGdcž v odboru;, alii pa §6 mene za rihtarja izvolijo, si je mislil. Pa druga voKtev dne 29. septembra jg dokazala, da janežovski voMIci nimajo zaupanja 'do liberalcGv, kcr je imeno vani s 7 glasi proti 15 in 16 propadelf. Ižvoljeni so bili možjG kprenjaki. Vblitev občinskega predstojniStva dne 13. t. m. je dokazala slodeče: Za občinskega prcdstojnika jg z vGčipo glasov izvoljen posestnik g. Anton Sever. Občinska svetovalca sta gg. Fr. Arnuš in Avg. Pšeid. Ker je župan starosta g. 'Frano Ko^cmut, ki je. okoli 20 let skrbno v riaši ob6ini gospodaril, zaradi bolezni predstojništvo odklonil, jG bil soglasno izvoljGn za blagajnika. Zraven teh J6 šg 8 gg. odbornikov, ki so sami zavedni možje. Omeniti šg moramo, |da je bilo pri voMtvi odbora veliko glasov razcepljenih. p Ptuisld Ornig — zppct podjetnik. Kakor naznanja okrožnica okrajnega glavarsjtva z dno 25. septembra t. 1. St. 31936, hočG O.raig postaviti v Ptuju hišo sirotišnico, kjcr bi sg sprGJGmali otroci iz vseh občin ptujskega okraja. Dnarcev za to podjetje do sGdaj še sovcda nima. Skladati bi morale p'bčine, nekaj denarjov bi pa na posodo ivzgI s trdnim upanjem, da bode že pozrreje občinG pripravil na to, da bodo za svoje gojence pošteno plafievale in amortizirale dolg za novi mGstni zavod. KoiGčke občine, varujtG se, varujte sg novih zanjk! Ti otroci iz deželG imeli bi sg vzgojiti v novem zavodu in do j 14. leta obiskovati — tudi piestno šoIg! Tako bi sg ! pa zgodilo, da bi sg na stotine otrok zopet deželi i vsako letp odtegnilo, y mestu bi se ponemčili, mnogo hi jih pobegnilo v svot, mnog(q postalo mestnih fakinov, — nova bremena občinam na dGželi, bremGna brez konca in kraja! Tprej otroci sirote, ki niraajo starišev, naj se na dGželi izroče vestnim varuliom, ki jih vestno pošljejo vi naše domače šoIg na dežGli, vGčji taki otroci sb že lahko pastirji, katerih 'tako zeto primanjkujG, sicer se pa rtaj na dcželi vzgojijo za vestne rokodelce in polj'skG dclavce, katerih nam vedito tako zelo pomanjkuje. p Na Vurbergu je bila velika radbst dne 22. t. m. VgsgIo so pokali topiči. Zakaj ? Prihajal je novi lastnik slavnega vurberškega gradu Jožef grol Herberstajn z gospo grofico. Župan Preložnik z občin6kimi odborniki v imenu občine in župnik Kokelj z ključarji v imonu ccrkve sta v vznescnih besedab. pozdravila novega lastnika^ In gospod grof se je ta,koj skazal kot požrtvovalnega kavalirja, skazal se jg kot velik dobrotnik tukajšnjcga Ijudstva. Daroval jg namrcS 500 kron za ubožce vurberškie župnijc. i HvaJa lisočera! Blagoslov božji sprGtnljaj vsg delo- | vanJG visokega darovalca! p Shod zaupnikov Kmečko zveze z& ptujski okraj. V nodGljo 27. vinotoka dopoMan ob 11. sg jg | vršil shod zaupnikov KmeČke zveze v samostanski | dvorani v Ptuju. Shod, kiaterega se je udeležilo 80—90 vrlih posestnikov, je otvoril, sklicatelj g. M. Brenčič mlajši tGr pozdravil navzoCe može in predlagal g. RižneTa, župarua pri Sv,, Marjetil) prodsednikom, in g. Ozmeca zapisnikarjem shoda. V okr. odbor Kme6kc zvczg so bili izvoljoni: prcdsednikom g. Miha Brončič mlajSi, veleposestnik v Spuhlji, podpredsednikom g. Janez Grahar, velcposestnik na Hajdini; tajnikom g. Peter 2irovnik, katchet v Ptuju. Novoizvoljeni predsednik g. Miha Brenčič se za...ali za izkazano mu zaupanje in v daljšGm, zanimivem govoru pojasni namen Kmečke zvoze, potrebo združenja kmečkega stanu v obrambo svojih pravic in geslo: Svoji k svojim! Da bodo kmečka organizacija vsestransko mogočna, želi g. govornik, da se iz vsake župnije izvoli vsaj eden odbornik, ki bi v dGjanju in z nasvoti podpiral pododbor, na kar so bili izvoljeni sledeči odbornijki za p(osamezno župnijo: Vurberg, Krefl Janez, veleposestnik¦;. Sv, Urban, Hameršak Alojz, kmet v Ločkem vrhu; Sv. Lovreno v Slov. gor., Jakob Horvat, predstojnik; Sv. Andraž, Jožcf Ilešič, kmet; Polenšak, Mcško, predsodnik bralnoga društva; Sv. Marjcta, Rižnar Franc, prGdstojnik; Sv. IVTarko, Vršič Iv.,, predstojnik; Sv. Vid, Alfons Svet, posestnik; Sv.Lovrenc na Dr. p., OzmGc, posestnik; Ptujska Gora, Topolbvec Juri.j, preWstojnik;i Majšperk, Turkuš, Janez, vGleposestnik; Cirkovco, Zorko MGlhior, posestnik; Sv. Janž, Golob Jakob, kmci; Sv. BolJank, Cuček Jakob, kmct. Gr. Hameršak pr6dlagar naj se po posameznih župnijah prirejajo shodi, na katerih sg naj kmGtom razloži pomea in velika korist KmGčkG zveze. Ta predlog je bil z navdušfen'Uem sprojet. l!Za govornikG na takih shodih so se oglasili gg.: Miha Brenčič mlajši, Pašnor Janoz v Mezjgovoih, Novak Ivan pri Sv. Urbanu, Graliar Janez in Stolc iz Hajdine, Vršič od Sv, Marka in Liplin od Sv. Marjete. H konCu g. Rižner povabi zborovalce, naj takoj danos začncjo s pristopom k Kmečki zvGzi, kateremu vabilu sg je ve6ina navzo6ih takoj odzvala. Nato se je io velepomGmbno zborovanje zaključilo. p Savci blizu Sv. Tomaža pri Ormožu. Od svojih sorodnikov je odšel žg pred,' tremi tedni mož, kateri je kakih 45 let star itn gluhonem. Ako je komu znano, kje ta mož sedaj biva, naj blagovoli to naznaniti i občinskemu uradi Savci. SlovenjgraŠki okraj. s Razbor. Pri nas smo dobili poštno oddajalnico. Poštni ppt nam bo pri|n6sel trikrat na tedGn pošto iz Slovenjgradca. s Brezno. V bližini tukajšnjega kplodvora nameravajo sezidatii most čez Dravo. To je že dolgoIotna žclja tukajšnjega prGhivalstva, Dne 12. nov^ bo ^omisijski oglcd. s Škale v Saleški dolini. Dne 20. t. m. je bila y Škalah veselica s tombolo, katero je priredila kmet. zadruga pod vodstvom neumorno delavnega načelnika Antona Jana. Obnesla se je jako dobro. Prišli so na veselico Št. IljčaniT Velenčani pa nimajo pravega zmisla za mejsebojno drnžabno življenje. No seveda Ježovnika tudi ni bilo zraven, ker ni bilo liberalcev. On gre le tja, kjer ve, da je mnogo gospode za njega, kmeta vidi le še rad v svoji gostilni. Kmetjer začelo bode se daniti tudi Vam, ki Bte ga volili. Pripravljajte se sami za volitve občinske in okrajni zastop; stojtevsaj Vi trdno na narodno-krščanskem programu. Pustite omahljivce! Konjiški okraj. k Eonjice. Preteklo nedeljo nam je okoli 130 poslašalcem v prostorih nBralnega društva" g. potov. nčitelj Goričan poljudno in podnčno predaval o umnem gospodarstvis sploh, in posebej o pravilni gnojitri njiv in travnikov, ter o sadjarstvu. Stem je naše flBralno draštvo" zopet pokazalo, da mu je pred vsem namen ljudstvo vzgajati in podnčevati,, zato pa pridno pristopajte k temu drnštvn, zlasti fantje. Drnštvena knjižnica bo zanaprej vsakemn, tudi nečlanu, odprta. P/ihajajte pridno po knjige, jih je na izbero zabavnil* in podnčnih. Drngi mesec bo zopet predavanje. k Velika nesreča je zadela mladega pa pridnega gospodarja Antona Sadek podomače Višnar. Dne 25. t. m. zgorele ste mu obe veliki in lepi gospodarski poslopji. Kar še je pa najhujše, zgorela je tudi vsa krma za 20 glav goveje živine in za konje. Zgorelo je tadi vso žito, kar se ga pridela pri tako velikem gospodarstvn. Marsikateremu reveža je ogenj nničil kos kruha, kterega je pri hiši Višnerjevi gotovo vsak potieben dobil. Škode je čez 16.000 K. Srce nam krvavi pri misli na tako lepo živino, katera a& bo morala pod ceno prodati ali pa stradati. Zavarovalnina je majhna, komaj 1400 K. Vzrok požara je neznan. Mlad gospodar se vsem smili. Pred letom je prevzel ogromno in lepo gospodarstvo od bolnega očeta, ki je preteklo zimo umrl. On, ki je tako rad pomoč delil, je sedaj pomoči potreben pa tndi vreden. Vrli farani, vočkrat ste pokazali svoje blago srce, pokažite ga sedaj svojemn dobremu tovariSu. Skažite mu pomoč, ko je v največji sili! k Iz konjiško okolice. Bliža sg zopet čas, ko bodo morali otroci iz konjiškG okolice v šolo. Nckai jih obisku^e tudi ncmško šolo, a imajo sedaj žg 6 tednov zamudG zaradi škrlatice. Stariši, nikar ne silite svojih otrok v nemško šolo, kjor se aičesar no naučijo, najmanj pa nemšcine, a so v nevarnosti, da zatajijo svojo mater, ter postanGjo, ko odrastGjo neraškutarski Stajerčijanci. Pravilne nemščine sg v neraški šoli no morojo priučiti, slovenščinG tudi n6 bodo znali, a v drugih predmctih so pa lctos šg celo zaostali. Slovenskega otroka tcdaj v slovonsko šolo. Drugo leto sg bo menda že zafiGjo staviti novo šolsko poslopJG za kon.jiško okoli,co, ki je prcrafiunjeno še čez 80.000 K. KmGtje, čg morato šolo tako drago plačevati, pa tudi zahtevajte dobrih in slovenskih učiteljev na tej šoli, ki bodo vašo deco tudi kaj naučili. OtrokG seveda pa morate pridno pošiljati v šolo, ter jim dati tudi doma časa za uŁenje. Celjski okraj. Brežiški okraj. o Dobrna. Nesramne lažnjivce ima v vrstah svojih dopisniicov ,,Slov. Narod." Namenoma in vg- j doma zlagan jG dopis iz Dobrne, kjer na polna usta laže človeče, ki jo prišlo nekdaj na Dobrno sestra!dano in z raztrganimi hlačami. Pravi namrefc, da je krajni Šolski svet na Dobrni na predlog župnika Kukoviča sklenil, zGmljišče, na katerem sg že leta nahaja šolski vrt, prodati posojilnioi, da si tu postavi svoj dom. Sedaj pa poglejmo, kako lažG: 1... g. župnik Kukovič takrat ni bil niti pri seji krajnega Solskega svcta; 2. krajni šolski svct ni sklepal o prodaji zGmljišča, ampak o tem, da se naj premesti šolska drovesnica na drug prostor, ker ni sedanji za nič; 3, krajni šolski svet ne more prodati tujega zemljišča, ZemljiščG je last dobrnske občine. Da j( dopisun ob GnGm skrajno zlobGn, kažG nadpis celt ga dopisa: »Prijatclji šole." Podtikati ho6e s tem krajuemu šolskemu svetu, posobno g. župniku, kakor da bi bil nasprotnik šole, ker sg je prodal šolski vrt, Dopisun pa ve natanko, da jg nadučitelj prvi sprožil misel, naj sg šolska drevesnica prestavi na drug prostor. Nadučitcljev prijatelj NemGC HazGnpihl jg že pred ve.5 časom v občinski seji stavil tak prodlog. Sedaj bi bili primorani misliti, da je nadučitelj nasprotnik šole, ko bi natanko ne vcdeli, kje jg pravi vzrok celi stvari. Poskrbelo se pa bo, da t sg bodo gotovi ljudjo korGnito zara&unili. Lažite kakor hočete, pomagalo vam nG bo nič. ,,Slovenski Narod" pa sg naj sramuje v dno dušG, da verjame takim sramotUcena slovenskega Ijudstva! c-St. Pavel pri Preboldu. PredpretGčeno nedeljo smp se morali smejati,, ko je naš župan dal oklicati po občinskem slugi, da imenuje javno lažnivca dopisnika »Slovenskega Gospodarja", ki ga napada v številki1 od prejšnjegajčetrtka. Pozval ga je, naj ga pride obiskat ali pa ga naj toži. Resnica pa6 v o6i bodo! Dokažite rajši, da nismopisali resnice, namesto da. s takimi psovk&mi napadate. Cela občina vg, da smo pisali resniico. Še vg5 bi bili lahko pisali, toda* kar §6 ni, sg lahko stori. Se enkrat vam povGmo, da.bi lahko boljšG županovali in boljšG gospodarili, da bi se marsikaterB krajcar prihranil občini in občanom. 0 Sv. Pavel pri Preboldu. Veselica, ki jo je priredilo tukajšno katoliško izobraževalno in gospodarsko društvo predzadnjo ncdeljo, mi nikakor neče iz spomina. Tako prijetno in veselo, pa toliko smeha, Š6 gptov» nikdar ni bilo kot ta dan. VrlG igralke< sama domača dekleta, so nas izborno zabavalc s svojim mi5nam nastopom. Svoje vloge so res prnv imGnitno rešile. Vsaka je bila na svojem mGstu, tako, da pač ne vem, katero bi najbolj pohvalil. Sicer pa, hvali naj jih zavest sama, kcr so žrtvovale svoje moči in delale le v korist društva, Cegar blag namen je vredfin, da sg podpira. In komiCen prizor ,,Pri fotografu" žel jg Gnako pohvalo in priznanje. Srečolov nam je pa nudil mnogo prav lepih dobitkov, in čeravno nGkateri nismo imeli sroče kaj lepega vloviti, smo se vSGeno zadovoljno razšli. Vsem sotnidnikom pa kličem: po začrtani poti vztrajno naprei; /društvu: napreduj iin razcvitaj se; igralccm in igralkam pa: na vesolo svidenje, zopet kaj lčmalu! Savinjfcajn. c Legar sg je pojavil v Celju. Nokaj dijakov jc žg bolanih. c St. Peter na Medvediovem sgIu. Minolo nertelje se je tam vršil nad vse krasno ustanovni shod katoliškega slovenskega izobjraževalnega druftva. Obširno poročilo priobčimo v prihodnji številku c Za gespodinjsko iolo in drage zavode Solskih sester so yplaJiali kot ustanovniki: Jos. JurJič, dekan v Vuzenici 100 K; po 80 K: Jak. Hribernik. dek. v Brasloviah; Jur. Selih, žnpnik pri Sv. Kunigundi; MiloS Šmid. župnik v Solčavi; Martin Meško, župnik pri Kapeli. Kot redni udje: župniki Fr. Zmazek pri Sv. Benediktu, Martin lJ16nik y Doli6n, .Tos. Dekorti na Ljubnem, Marko Tomarič na FilStajna, Jur. Bezenšek v Čadramu. Jožef Cerjak v Rajhenburfru, Iv. Pavlič aa Bisejjskem, Iv. Prešern v Koprivnici, Jos. Krajnc v Zibiki, Ant. Pod-inski v Remšnikn, Gregor Potokar v Bo6ni, Pankrac Gregorc p-i Venčealn po 4 K; p. n. g. Jos. Flek, prošt t Ptttju, Jos. Cižek, dekan r Jarenini, Lenart Vanpotič, gvardijan y Phrju, neimenovan v Kamnici, dr. Fr. Jankovič, zdravnik v Kozjem, Al. Haubenreich, duhov. t Mariboru, Fr. Simonii, stol. vikar v Mariboru, Iv. Rabnza, kapl. pri Sv. Jakobu v Sl. g., Hfenrik Verk, dekan v Kozjem po 4 K; M. Osenjak, žup. pri Sv. Petru pri Radg , AnaBaum, kuharica v Gradcn, Fr. Dovnik, dekanv GcrDJem gradu, dr. Somrek v Mariboru, Fr. Moravec, stolni župnik po 10 K; Fr. Strmšek, kaplan v Trb >vljah 6 K. Podporni ndje: župniki: Fric Eepolusk, Vid Janžekovič, Fr. Lom pri Sv. Petru ob Dravi po 2 K; Ana Preskar, knharica v Mariboru 3 K; Val. Kropi>8ek, kapl. v Ptnja 2 E; Jan. Bosina, dekan io caat. kan.. Mart. Šket, žapnik, jan. Kansky, kapl. pri Sv. Lovr., Mih. Grošelj, kaplan v Loki pri Zid. mostu po 1 E. Zaupne oeebe so nabrale pri udih Bvojega okolida: Neia Zemljič, dekle pri Sv. Benediktn 9 K; Elizabeta Kač v Arji vasi 44 K; dr. Fr. Jankovii v Kozjem 8 K; Iv. Zadravec, župnik pri Sv. Bolfenku 47 K; Terez. Mlinarič v Celju 10 K; Marija Kveder t Vojuiku 41 K; Elizabeta KačrArji vasi 19 E; neimenovana v Celju 66 K. b Brežice. Za poročevalca za kozjanski okrai |o določon pri okrajnem glavarstvu Brežice pravni praktikant dr. Grossauer. Ta uradnik nG zna no hcsediCG slovGnski in vcndar ima uradno opraviti z i okrajem, ki jo popolnoma slovenski. Vsted tega na- ' stanejo innogokrat neprclikG in se zamudi dosti 6asa, ker ta državni uradnik ne more obecvati z naŠimi Ijudmi in tudi ne more reševati kakih slovenskih vlogj¦ Naš deželni poslanec dr. Jankovilč jg v tej zadGvi interpeliral v zadnjem zasedanju deželnoga zbora štajerskcga namGstnika tor zahtteval, da se dr. GrossauGr prestavi k nemškemu uradu tGr da na Djegovo mesto pride slovenščine popolnoma vešč uradnik. b Poslanec di-. Jankovič ]6 vložil v zadnjem zasGdanju deželnega zbora predlog za podporo ob- | čini BrezjG. V tej občini jg v niinoli zimi) ozimiuo. i mraz popolnoma uničil. Dne 4. junija t. 1. se je ta ! Skoda pri 83 posestnikib ura'dno cenila na 16.690 K. I Dotični posestniki so bili tudi mijnola leta močno poškodovani vslod uimc. Letošnja suša jg zopet napravila mnogo škode. Vsled tega jg nastalo v tej občini veliko pomanjkanjG in jei podpora nujnp potrebna. Poslanec dr. Jankovič je predfagal, da se prej ko prej da tGm posestnilkom v visočini uradno cenjonG škodG podpora. b Shod Kmečke zveze v Snomljab dno 27. t. m. popoldne ob 4. uri sg je vrlo obnesel, Navzo&ih je bilo okoli 200. Pazljivo in z zanimaniem so poslušaM poročilo gospoda državnega poslarica dr. Benkoviča, kakor tudi doželnega poslanca dr, Jankoviča. Na prodlog poscstnika KostrGvca sg je k sklepu izrekla zahvala i!n popolno zaupanjG obema ppslancGma. b Iz Rajhenburga. Na tukajšDJem shodn dne 27. t. m. se je sklenilo ustanoviti posojilnico za kmečko zvezo. Ustanovno odborntštvo je že določeno. PosojilniCit začne v kratkem poslovati. Na tem gvspodarskem shodu je poročal tudi g. poslanec dr. Benkovič o delovanju zbornice, zlasti o nagodbi z Ogrsko. Stališče poslancev Kmečke zveze se je odobravalo. b Gospodarsko bralno drnštvo t Kozjem priredi t nedeljo dne 8. listopad* ob desetletnem obsunka svojega življenja v gostiloičnih prostonh gosp. Franca Guteka hitro po veiernicah, to je ob 3. uri popoldan veselico. Vapored: 1. Petje; 2. deklimacije; 8. igra — bnrka — BPravica se je izkazala"; 4. govor gosp. Gomilšeka; 5. srečolov; 6. razni govori in 7. šaljiva pošta s prosto zabavo. Vabimo k obilni udeležbi. Drobtinice. d Clgarete kaditi jG prcpove|dano — na Kitajskem. Kitajska cesarica se je udGležila predavanja nekoga zdravnika, ki je dokaizal Skodljivost cigarGt. Zdravnikova izvajanja so jo tako prcpričala, da je takoj izdala za vso dGžolo prepoved kaJGnja cigaret. Tudi na dvoru no bodo vg6 kadili, kajti cesarica sg JG izjavila, da bo cgIo dragooGne cigiarete, ki jih dobiva v dar, dala pometati v vofdo, Gotovo pa bodo sedaj Kitajci skrivaj šg vgč kaidili. d 2idOTskl pregovori. Bog je poštGn pla6nik, ali odlašalcc. — Komur je Bog dal grbo, jo mora nositi. — 0 Bog, daj mi kruha, 'doklor ipiam še zobc. Človek je slabSi od bilko in miofenGji od pečine. — Clovek si stori sam toliko hudega,, kolikor mu nG more dGsclj sovražnikov. — Uho daj vsakemu, roko prijatelju, usta 'g žGni. — Žena si napravi moža za sužnja in za gospoda. — Z rGsnico prideš pred Boga. — Za srcco ni treba pameti* ali za pamot ie troba sroče. — Siromak pado na hrbet in si razbijG nos. — Modrosti pristoja molk, alil molk sam še dolgo ni modrost. — Ljubši star sovražnik, kot doset novih prijatGljev. — Svoj živi dan sg u6i 51ovek pamoti, slednjič pa umrje kot norec. — Rajši z modri- j janom v pokol, kot z norcem v nobGsa. — Z jokom riG plačaš dolgov. d Zavrnil ga je. Nek pobožen gospod iz SvIcg potoval je v Rim. Tam je veliko videl in veliko molil (er imel cgIo srečo, biti sprejet od sv. očota. Napovratku razlagal je nekerau sopt)tniku, kako sročen da je, kor je vidsl svetega cfeeta. Ta pa nil bil prijatelj katoliške cerkve, zategadclj jg začGl zabavliati prav surovo zoper cerkev in papoža ter rekol mod ttrugim tudi: ,,No, sedaj ko ste videli papeža, smete gotovo tudi spovedovati in maševati! ?" — ,,Ne, tega ! ravno no", odgovoril je ta, ,,spovedovati in maševati 'še ne smem, pač pa — birmati!" in pri tem mu je Hal prav gorko zaušnico. d Vrabec kotj pevec. GaliusMaento, ud družbe prirodoznanskih ved. v Nimi, opisuje sedanji osmi gudož iz cesarstva perutnine. Meselca aprlla 1893.1. je on vzel iz vrabfieveg;a gnozda mladiča, ga nahranii in posadil v kletko, kjor so že sedol^ šfiinkovec, dva čižeka in drozg. Cez nekoliko časa si je mladi vrabcc tako izborno osvojil različno mero petja svojih tovarišev v sužnosti, da nikakor ni hilo mogoče razločevati njih petja med spboj. Na spomlad, pripovGdujG Maento, sem jaz privajGn toviti poljske kobilice tor držati jfh žive v nalašč za to pripravljenih kletjcah. Doslej sero obcšal te kletke v cni vrsti z Onimi za'ptice, toda nobena izmed ptic, izvzeraši vrabca, ni kazala naimanjše volje, posnemati škripanje čvrfikov (kobilic). Tudi v tem letu sem nalovil poljskih kobilic ter jih uyrstiJ kakor po navadi po kletkah po vrsti s ptičjimi. Kako vellko pa jG bilo mojG zafiudenjG, kjo sem dva dnGva poznejG zaslišal, • kako vrabee posnema glas škripajočega čvrfika. Sedaj, koncem julija, — nadaljuj© Maento — so kribilice žg davno umolknile,,vondar moj siv šaljivec še noneha posn6ma(i kobilic ter združujo to škripanjo s tičjimi pesmicami. Troba je še povedla.ti, da ta vrabec ne zna peti, aJi boljo, čirikat kot vrabec. Omenim še, 'da jG bil vzot iz gnezda jako ralad in da sg radi tega ni mogel ohraniti v spominu Cirikanja svojih starišGv. d Slara Krištofa Kolumba potemnela. Dan- danGs je več ali manj splošno znana stvar, da so Normani žg zgodaj v srednjem vokm poznaii jcden del Amorike, in ravno sedaj kroži vest iz učenoga sveta, da so žg tisoč let; pred Kolumbom v Aziji! Ameriko popolnoma dobro poznali. ZnamGnito je tudi to, da Normani niso bili kulti.vatorji, kakpr so to \ istini bili Azijci. Sedaj, odkar je Wirning obGlodanil svoje delo ,,Tisoč let pred Krištotom Kolumbom", se zamore to precej verjetnim smatrati. Leta 499 p. K. r. odpotoval je budhistiški svGčenik Hui Chen na zGmljo Fusang (Izto&no zemljo), a se jg 1. 502 zopct vrnil. Kssneje je prebivalo pet budhističnih svečenikov v Ameriki in propovGdovalo ondi svojo vero. Hui Clieng je prinesel iz Fusanga mladikG od agave, katilornijsko-melbJkanskG smokve, a tudi bakra. Carju Wu-Ti jg prinesel budhistiški svečenik ludi poročilo 'O običajili ameriških narodov. Spanski mornarji so opazili, 'da narodG MGhikG, iTeksasa in Yuhalana spajajo sorodjie kulture. Kot dokaz so jim služila imena mest, oseb in stvari, ki so bila popolnoma azijatska. N'ajboljši dokaz pa je dobro ohranjcna izkopina, ki predstavlja kip Budho z vs6mi tradicijonalnuni znaki, K&menit kip jg velikansko^delo ter je sezidan iz materijala, ki se dobi samo v Aziji/. Književnost. § Za pravdo In srce jg naslov žaloigri Antona Modveda. Kakor povesti ,,Zadnja kmečka vojska" je tudi tej žaloigri vzeta snov iz pretemne dobe 1. 1573., ko je Joši Turen premagal pri Brežicah kmGčko vojsko in tako za vselej udušil kmečkG punte v vg6jem obsegju. Osebe v ,,Pravdi in srcG" vodijo, po spešujGJo ali zavirajo lokalni kmečki upor na Raki in so sprefao zvezane z usodo glavnegja kmečkoga gibanja, ld ga je vodil ,,kmGčki kralj" Gubec. Ker se bo ta žaloigra vprizorila mesecanovGrabra v ljubIjanskem gledališču, bo profdajalabatoliiška bukvarna v Ljubljani, te knjigG, ki se kuipijo pred koncem novembra, za 2 K 50 vin. S 1. dGcembram pa stapi prava cena 3 K 50 v v veljavo, § »Zadnja kmečka vojska." Pred kratkim smo v našem listu opisali kmečkei punte. Gotovo je vsakdo z zanimanjem čital to krvavo zgodovino naših pradedov. Sedaj je izdala katoiiška bukvama v Ljufbljani povest ,,Zadn,ja kmefika vojska", ki se vrši v dobi zadnjGga kmečkcga upora, to jc leta 1573. Povest, v katGri igra slovGnski kmet in njega tlačiItelj vcliko vlogo, je od začetka do konca silno zaHimiva; dejanjo sg vrši za dejaniGm, da knjige ne pnoreš odložiti, doklor je ne prcčitaš. Vaebuje tudi vzgojilen in podučen momenU in bo za našc ljudstvo ne le zelo mikavo, temveS tudi lako koristno borivo; največjo vcljavo pa daje tej povosti pristnjo. zgodoVinsko ozadjG. Cena obširni 378 strani obsegajofii povesti znaša K 1.60, v lični vezavi K 2.60 vin. § ,,Kmečka posoiilnica." ,0 tej knjilgi AndrGja Žmavca smo dobili od strokovnjaka sledečo oceno: Tudi v kmetijskmn gospodarstvu jg dandanes naj^ažnejši činitelj denar. NjGga mogočnost podjarmila si je tudi to panogo narodneiga gospodarstva, kateraje dolgo vztrajala na naturalnem stališčui in delomai še vztraja. Denar je poleg primernih zmožnosti gospodarja takorGkoč duSa naprednega gospodarstva. Njega primGrGn obrat je kmetu sredstvo gmotno napredovati, jdočim le narava in pridnG roko jedva borno preživijo kmeta. Brezropni denar jg preokrogel, potaka se po raznilh kotih, ter rad žuljevi kmečki roki uidG ali ji jc pa le težkb in z večjimi žrtvami dosegiljilv. Ravno kmeta jg stal denar razmeroma največ; dolgovi, katore se j& upal radi njih za njega posGbno teže le v najvefiji sili, nc pa za umne gospodarske namene delati, ga najbolj tiščijo. Denar ima premnogo strug, po katerih curlja ali tcčG iz kmGtov, nakupičujoC se po drugih srGdiščih. Imamo krajev, katerih produktilvnost sg jg vsled razumnosti ali ugodnih razmer tako povišala, da prihaja v nje za pridelke ve<5 denarfa, kakor ga gre ven. Tam je bilanea ugodna, tam ni pomanjkanja denarja. PrGmnogo krajev pa imamo, v katerc se vrača le mali dol izdanega denarja in naravno, da nastaja tam praznota čim daljo vcčja. Tam drevene mofii kmetu, on pa zakrkne v naturalizmui kblikor in dokler je mo6, pnsiljen fatalizem ga dela sovražnika vsakega gospodar&kega napredka, nad katGrim zabavlja in se jezi. Pada pa čedalje g|obj6. Le zunanja pomoč ga more spraviti še iki noge, dokler ni zgubil šg zadnje prožnosti. Uravnava denarnih razmer med kmeti je za kmotijstvo, za njega obstanek in. naprGdek prvi pogoj. Treba je kolikor moč odtoke denaiia zajcziti in pa z povišanjem pnodukcije (s, pmočjo denarja) njega pritok razširiiti. Temu priprostemu reoeptu služijo razni denarni zavodi, kakoršnih imamo mnogo v raznih oblikah. Za kmcta gptovo najprimernGja oblika jo kmečka posojilnioa po duhu Rajfajzna, katcro jo ta nGposrcdno za kmGte prikrojil. Z veseljem je opazovati, da so našlte Rajfajznovke, podpirane od raznih blagor kmeta upošlteivajočih strani pot tudi v naše dežole, da sg njih štGvilo od dne do dne množi, njih delovanJG od dne do dno izpopolnjujG, jda se čedalje ožji spajajo s kmetijskim gospodarstvom, čedalje bolj njega bistvo, njega posebnosti upoštevajofi. Ta razvoj jg vGsel pojav in je vroden, da se po možnosti naprej neguje. Hitreje se reši ta razvoj, hitreje bodo irastale ugodneje razmere. Kaj primerno pomoč za ta razvoj najdemo v lcnjižici ,,Kmečka posojilnica", katero jg spisal Andrej Žmavc, uradnik Zadružne zvezo v Gradcu. Ona vsGbuJG tvarino posebne vrGdnosti. Sestavil jo je s-trokovnjak kmefcvalec, ki pozna orpanizem kmetijskega gospodarstvra, njega tehniko, težave in prednosti, ki je s tem znanjem poučeval zadružništvo v tujini in v domovini, s kritičnem ppgledom našel, kar jG pravGga in potrebnega za naše razmerG ter na podlagi občnega in špecijelnega znanja in skufeenj temeljito premišljena načela v tej knjižici' zbral. KmGt sme istim brezpogojno zaupati, ker so posneta iz njega lastnih razmer, ki takorekoe slikajo bolježg obstoječe razmere mGj štajerskimi kmetovalci. Za-radi te kakovosti naj bi se ta knjižica kar največrazširila, služeč svojemu smotru podpirati in ustvarjati. J. B. Narodno gospodarstvo. g Shod perutninarjev se jg vršil dne 27. m. in.' v Ljubljani ob jako lepi udeležbi. Poslanec Povše je povdarjal, ila je perutninarstvo velikega gospodarskega pomGna, ker iraa zla-sti mali kmet pri reji jnalih živalih lahko precejšni dobiGek. Sprejela se je rezolucija, da se podpira.reja malih živali in Ida sg ustanovi v Ljubljani jajčja zadruga, (da nG bodo tudi tukaj medkupci vtaknili največjeiga dobička v žep. Urednik ,.Perutninarja" g. Lehmann je govoril o dobičkonosnosti reje kuncev (domačih zaj,cev). Na FrancoskGm se iztrži z'a kunce na leto 180 milijonov kron. Na Dunaju imajo klavnice in protiajalnice izključno za kunce. Dobro bi torej bilo, 5e bi se tudi pri nas začeli bolj brigati za to. panogo. Najnovejše novice. Brežlce. Bivši okrajni glavar pl. Vistarini: je vpokojen. Po posredovanju poslancev Slovenske kmečko zveze pri ministru za notranje zadeve bodo prizadeti kmetjG v kratkGm dobili odškodnino. Ptujj. Ornig je 1g sprejel županatvo, in Steudte podžupanstvo. Tlrolskl kmetje imajo svojo kmefiko zvgzo, ki Ž(GJ6 ČGZ 18.000 UdOV. Dunaj. Ni res, da jg Roblek pridobil pravico, da se sm6 savinjski limGlj še pet let kot 6eški prodajati, ampak fco ,je bilo žg v postavi preskrbljeno. Maribor. Nabirajmo pridno ,za osnovitev gospodinjske šole v Celju. Požrtvovalni Mohorjani naj letos darujejo v to svrho! V Šniarju pri Sevnici se je minolo nedeljo ustanovilo Slovensko katoliško izobraževalno druStvo. Državni zbor. V včerajšni seji dnG 30. t. m. se je skončalo prvo branje riagodbe. Med drugimi jo govoril tudi naeelnik Sloveinskega kluba dr. Su¦glerši.6. O predloženi nagodbi jg rekel, da jo bode Slovenski klub strogo stvarno prosojal. Na njegov predlog se je izvolil nagodbeni odsek iz 52 poslancevj Iz. Slovenskega jkluba so izvoljeni v nagodbeni odsGk poslanci Roškar, Grafenauer in Sujklje. Poslanec R o š k a r je vložil interpelacijo na Ipoljeiieljskega ministra zarafdi- utihotiapMenja živine iz SrbijG čez Bosno ter zahteval, da S6 v prihodnje kme^ki stan varuje take škodG in naša živinoreja obvaruje v Srbiji se nahajajoče kuge.