ftf ismiiisiiTar irn—isian
Naive^ji slovenski dnenuk v 7.Hruženih državah
V«f|a aca vse leto * • -	00
Za pol leta.....$3 00
Za New York celo leto .	V .00
Za inozemstvo celo leto	$7.00

1 the la
largest Slovenka Da2y J	the United States.
fl v._—J
List slovenskih .delavcev v Ameriki«
TELEFON: C0RTLANDT 2876
L
broad everv da j except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879.
TELEFON: COBTLANDT 2876.
NO. 17. — ŠTEV. 17.
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 21, 1927. — PETEK, 21. JANUARJA 1927.
VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
NAPETOST RADI MEHIKE
JE PRECEJ PONEHALA
Napetost radi položaja v Mehiki je izdatno ponehala. — Washington čaka predloge predsednika Callesa. — Vsi upori v Mehiki proti vladi so bili brezuspešni. — Vse vstaje vodi verska organizacija "Ljudska zveza".
WASHINGTON, D. C., 20. januarja. — kijub izjavi državnega tajnika, da "pozdravlja" resolucijo senatorja Robinsona za razsodiščno odločitev v zadevi petrolejskega spora z Mehiko, je bilo včeraj očividno, da se noče državni department predaleč obvezati v tej smeri. Uradniki državnega de-partnemta so razlagali izjavo državnega tajnika Kellogga na tak način, da bi slednji pozdravih po jasnitev nazorov senata, da pa noče izraziti nobenega mnenja glede oblike resolucije.
Dosedaj ni bilo še nikakih znamenj, da namerava vlada v Washingtonu napraviti kake korake za razsodiščno uravnavo.
Resolucija senatorja Robinsona je bila izročena komiteju za zunanje zadeve, ki se bo lotil danes resolucij, tikajočih se odpoklica ameriških mornariških sil iz Nicaragve. Komitej bo tudi odločal, če naj objavi "popravljeno" kopijo dokazilnega materi jala, katerega je predložil državni tajnik v tajni seji.	>
Razsodiščna resolucija senatorja Robinsona izjavlja, da je dolžnost vlade Združenih držav zavarovati življenja in imetje ameriških državljanov v inozemstvu in da ne sme zanemarjati te dolžnosti. Kljub temu pa je politično pravilno, da se diploma-tične spore predloži razsodišču ali nepristranskemu sodišču, ki ima polnomoč uporabiti principe mednarodnega prava.
Predsednik komiteja za zunanje zadeve, senator Borah, je izjavil včeraj zvečer, da se bo lotil njegov komitej v petek Robinsonove resolucije, ki zahteva razsodiščno uravnavo spora z Mehiko.
MEXICO CITY, Mehika, 20. januarja. — Na prošnjo poljedelskih občin, da se jim dobavi orožje in municijo za boj proti katoliškim vstajam, je odgovoril predsednik Calles, da so se izjalovili poskusi fanatičnih elementov, da vprizore splošno revolucijo. Rekel je nadalje, da je armada dosti močna, da zatre vse vstaje in da ni vsled tega potrebna dobava orožja.
V	Tefcatitlanu so se polastile oblasti dokumentov, iz katerih je razvidno, da vodi vstajo "Ljudska zveza", verska organizacija, ki ima podružnice v večini mest in vasi države Jalisco.
V	Tepatitlanu premagani vstaši so se baje nanovo organizirali v Atatonilco.
General Ferreira je odšel včeraj nenadoma s 5000 mož zveznih čet tjakaj ter dospel popoldne. Prišlo je do uvodnega boja, tekom katerega je bilo ubitih deset vstašev. Mesto je baje utrjeno.
Tudi iz drugih delov dežele poročajo o vstajah.
Nadškof Orozco iz Guadalajare, ki igra glavno vlogo pri teh katoliških uporih, se baje skriva s svo jirni pristaši v gorah države Jalisco.
Velike preglavice s kitaj, vprašanjem.
Japonska s e posvetuje glede Kitajske.—Vprašanje "obrambe" kitajskih pogodbenih pristanišč. — Kanton zahte-pc polno neodvisnost kitajske republike.
LONDON, Aiijrlija, 20. jan. — Japonski poslanik v Londonu jo dobil od svojic vlade navodila, naj razpravlja o popolnem soledova-nju angleških in japonskih mornariških in vojaških sil "za o-brambo kitajskih pogodbenih prist a niše. posebno pa Sanghaja'".
Pospešeno odpošiljatev štirih
Briand premaga! svoje nasprotnike.
Francoski zunanji minister je povedal komisiji poslanske zbornice, da ga podpira kabinet glede zunanje politike. — Italija je sedaj njegovo strašilo.
Politični položaj v v nemški republiki.
Berlinska kriza glede u-stroja ncfvega kabineta je pestala nekoliko milejša. — Socijalisti kažejo znake kompromisa
SKRČENJE PREM0GARSKIH PLAČ
Delodajalci so sklenili znižati mezde premogarjev. Načrti mezdnega komiteja v centralnih poljih se tičejo več kot tristo tisoč mož. — Iz Pitts-burgha prihajajo ista poročila. — linijski delavci na istem stališču kot neunijski.
PARIZ, Francija. 20. januarja. Vsa sumieenja in podtikavanja,! s katerimi
Marx.
BERLIN, Nemčija. 20. jan.
?ovi sovražil
miru m sprave, so se vt-eraj raz- ra j na uspešni. čeprav nadaljnje s blinila v prazen nir, ko je nasto- svojim poskusom ter se hoče da-pil zunanji minister Briand pred Iles zopet posvetovati z voditelji komisijo za zunanje zadeve ter strank. Včeraj zjutraj je obiskal uničil legende o sporu v mnenju kancler predsednika Uindenburga angleških križark in 1000 morna-jmed njim in Poinearejem, o kom- jn takoj nato se je posvetoval z
riških vojakov "ter vrjetnost, daj promitujočih obljubah, danih voditeljem Ljudske stranke, _
se bo odposlalo tri nadaljne večje | Nemčiji glede izpraznitve Poren- Scholzom, ki je sklenil včeraj zve-vojaške oddelke, se razlaga s tem. ske in o drugih tajnih podjetjih.	čakati na akcijo drugih
da so prišla v zadnjih 24 urah zc- Rekel je, da Vlada v kabinetu strank, predno bi prišel do defini-lo vznemirljiva poročila, posebno enotnost 'in da ga vsi podpirajo tivnega sklepa.
glede vsega, kar je storil.	| Socijalisti so pokazali nekaj
Briand se je polastil vodstva in znakcv pripravljenosti do kom-
Kanton protestira proti davkom.
Kantonska vlada je protestirala proti šanghaj-skemu davku. — Angleške bojne ladje proti Kitajski. — "Prijateljska politic*" Londona.
ŠANOlIAJ, Kitajska. 19. jan. Kantonska vlada bo protestirala proti (»obiranju dva in pol odstotnega naddavka. dovoljenega Kitajski, potom washingtonskih i»o-godb. od strani maršala Sun C'uan Fanga. severnega militarist«, ki kontrolirft trenutno Šanghaj. - I Dohodki v bogatem pristani-, Sen, liji znašajo še enkrat toliko kot v Kantonu, bi viužilj v t«, kot do-j
nineva kantonska vladu, tla se pospeši načrte severnih generalov, mesto da bi se jih uporabilo v u-pravne svrhe.
LONDON. Anglija, 19. jan. — Tisoč angleških mornariških vo jakov v Chatham je dobilo včeraj ukaz. naj se pripravijo na službo na Kitajskem. Admiraliteta je objavila povelje, ne da bi navedla, kedaj se hqče odposlati čete.
Poslanik Lampson na Kitajskem je dobil od kabineta navodila. naj pospeši legitimna narodna stremljenja na Kitajskem, a obenem zavaruje angleške interese in angleška življenja. Xa temelju tega bo obnovil angleški zastopnik Q'Mallev svoja pogajanja s kantonskim zunanjim ministrom imenom.	'
Zunanji urad je včeraj namignil, da je angleška vlada pripravljena ugoditi marsikaterim željam kautonske vlade. N| izjavlja se,
iz Sanghaja.
Kitajski voiditelji nimajo baje namena poslužiti se svojih rednih čet za za vojevan je pogodbenih pristanišč, temveč se zanašajo na upore kitajskega prebivalstva v notranjosti inozemskih naselbin, — se izjavlja tukaj.
Vsa zuamenja kažejo, da bo našla vlada v deželi veliko podporo, če uporabil sedaj v kitajskih vodah nahajajoče se sile ali one. ki so na poti. "za obrambo angleških podanikov". Ramsay MacDonald in drugi voditelji delavske stranke nasprotujejo sicer vsaki sili na Kitajskem, a niso v dvomu glede tega, da je treba zavarovati življenja . Augležev. neglede na to. kar mislijo mase glede zavarovanja imetja s pomočjo oborožene sile.
Kljub temu pa imajo merodaj-ni krogi še vedno velike pomisleke proti nasilnemu vprašanju, ker bi se v takem slučaju brez dvoma razširil bojkot angleškega blaga od strani Kitajcev.
ŠANGHAJ. Kitajska. 20. jan.— Bojkot proti inozemcem pričaku jejo v Ičangu. Kitajski trgovci najbrž ne bodo hoteli prodajali živil inozemcem.
Ameriški misijonarji, ki so oriši i iz provinco Cečaun, so dospeli včeraj semkaj.
LONDON, Anglija, 20. jan. — nasprotju s ponovno izjavo generalnega pravdnika Ilogga, da se bo Anglija pokazala popustljivo, če bo Kitajci pripravljeni pogajati se, je podal kantonski zunanji minister v Ilankovu, Čen, izjavo, da zahteva kitajski naci-jonalizem izgubljeno neodvisnost Kitajske.
V posebni poslanici na Daily Express pravi Cen. da so bili Angleži prvi, ki so podjarmili Kitajsko zapadni politični in gospodarski vladi s pomočjo opijskih vojn in sistema nevidnega zavojevanja v. obliki mednarodne kontrole.
Tipično za ta sistem imenuje Cen od Anjrlije kontrolirano carin stvo, ekstrateritorijalnost, od ino-zemeev upravljane naselbine in druge omejitve kitajske suverenosti v neenakih pogodbah.
— Tako kontrolirana ter vklje-njena dežela. — nadaljuje Čen. — očividno ni neodvisna. Kitajski nacijonalizem zahteva povratek kitajske neodvisnosti. Naši pogoji so kanceliranje neenakih pogodb, na katerih sloni režim inozemskega imperijalizma.
ostali kabinet mu mora slediti.
promisa, ko so objavili, da bi ne
TOLEDO, O., 20. januarja. — Clapi komiteja glede kabineta, katere- za mezdne lestvice v centralnem tekmovalnem po-ga skuša sestaviti dr. lju, ki zastopa lastnike premogarjev v Ohio, lili
noisu, Indiani ter zapadnih Pennsylvaniji, ki so se sestali včeraj tukaj, so izjavili, da morajo premo-i so v zadnjem času nje- Napori kanclerja Viljema Marxa, garske mezde v okraju neprestano tekmovati s plačniki spojin politiko da sestavi nov kabinet, so bili vč?- čami, katere se plačuje v neunijskih poljih West
Virginije in Kentucky-ja.
Sedanji mezdni dogovor med delodajalci in unij-skimi premogarji bo potekel dne 31. marca. — Včerajšnji sestanek delodajalcev je bil sklican, da določi definitivni mezdni predlog, ki bo predložen premogarjem na skupni mezdni konferenci, vršeči se I 4. februarja.
Sedanji mezdni konrakt določa $7.50 na dan, s sorazmernimi pristojbinami za tonažne delavce. Predlagana tekmovalna lestnica, o kateri pravijo delodajalci, da je potrebna za uspešno tekmovanje z neunijskimi polji' West Virginije in Kentucky-ja, bi imela za posledico skrčenje sedanjih prejemkov.
Glasi se, da se zavzemajo delodajalci v Ohiju in Pennsylvaniji za predlagano tekmovalno lestvico. Akcija komiteja, ki je odobril predlog, smatrajo za zmago delodajalcev iz enih sekcij, da se zagotovi podporo lastnikov premogovnikov iz Indiane in 11-linoisa.
Tekmovalna lestvica bo temeljila na mezdah, katere se plačuje v neunijskih poljih Wesi. Virginije in Kentucky-ja ter bo izpostavljena reviziji od časa do časa.
Sprejeli niso nikakih definitivnih priporočil za skupno konferenco med delodajalci ter zastopniki premogarske organizacije, vendar pa se glasi, da se ne bo vršila v Miami, Fla., pač pa v kakem bližnjem kraju.
PITTSBURGH, Pa., 20. januarja. — V prizadevanjih lastnikov premogovnikov, objavljenih že pred par dnevi, da skrčijo plače premogarjev, je
Pridobil je Poincareja, Tardieuja nasprotovali koalicijski vladi, in celo Marina za svojo loearnsko ^ni oni. katero so strmoglavili, politiko.	I Predno j>a bi objavili, če bodo
Celo napad, ki je temeljil na podpirali tak kabinet ali mu na-dejstvu, da je sklenil izprazniti sprotovali, morajo poznati imena Porensko, se je zdrobil vspričo ministrov in njih politike glede njegove trditve, da se ni nikdar civilne zakonodaje, o kateri upa-"diplomatično" dvignilo vpraša- j0j (la bo sprejeta tekom sedanje-nje izpraznitve Porenske pred ča- ga zasedanja državnega zbora, som, določenim v versaillski mi-j Namignilo se je, da bi socijali-rovni pogodbi.	|sti celo trpeli dr. Geslerja kot
Celo v takem slučaju. — je cd- obrambnega ministra, če bi se da-govoril. — je odvisno izpraznenje ]0 jamstva. da bodo srednje stran-od Nemčije in dvigniti vprašanje ko podpirale njih zakonodajo, v Nemčiji, je "nopatriotično" do-^ Xacijonalisti so še vedno trdni japje-	[ v svojem sklepu, da ne bodo pod-
Mirovna politika Briaiula. ki je pirali nobene vlade, ki bi ne kon-bila ponovno zavratno napadena trolirala državnega zbora in v ka-doma. je bila deležna podpore Ya- teri bi bili zastopani tudi oni sa-tikana in sicer tako odločno, da je mi.
bila slična križarski vojni.,	| Nemški zunanji minister, dr.
Ni pa njegova edina naloga raz- Stresemann. je rekel včeraj na nc-mišljati o Nemčiji. Nemški pro- kem privatnem sestanku svoje blem se uravnava sam od sebe in stranke:
sicer s pomočjo upliva. katerega — Svetovno vojno se je vojeva-izvaja Vatikan na nemško centri- lo proti nam v imenu demokracije stično stranko. Briand mora tudi ter uničilo s tem najboljšo in naj- storila včeraj Pittsburgh Coal Co. prvi korak, upotevati Italijo kot možno ogro- bolj resnično demokracijo domo-	— ^U™,; 1« »U^««;^ r^U^ U;	k;
ženje miru.	vine, nemško ljudsko, staro arma-
Tudi v tem oziru mu je nudil do- Xa njenem mestu imamo se-Vatikan važno pomoč. Papež in daj Reichswelir. Armada bo ime-kardinala Gasparri in C'iretti so s lfi boli narodni značaj, če jr- sc-ponovnimi akcijami pokazali, da stavljena iz vseh delov prebivalec obračajo proti vsem nacijonali- stva- neprizadeta cd političnih stičnim ' aspiracijam v Nemčiji, strank. Franeij
in celo Italiji, ki bi ogrožale stabilnost Evrope.
Alternativa napram Io«*arnski politiki je zveza med boljševiško Rusijo, naeijonalistično Nemčijo in fašistovska Italijo.
Proti tej možnosti je slopil Vn-
Dosti ljudi podleglo mrazu.
SAMARA, Rusija, 1!). jan. — Osemdeset oseb je umrlo vsled mraza v oddaljenih delih guber-nije Samara, Nadaljnih 18 je pod-tikan s svojim vplivom na stran |c„lo mrazu v Pugačevu. doeim se onih, ki se zavzemajo za Locarno in v zavesti, da so vse velike mo-
Družba je objavila skrčenje plač, ki naj bi bilo uveljavljeno že v petek.
Premogarjem naj bi sc skrčilo plače za dvajset odstotkov. Mezde onih delavcev, ki dobivajo po $7.50 na dan, bodo skrčene na šest dolarjev.
Imenovana družba ima v svojih rovih v tukajšnjem okraju zaposlenih 5700 delavcev, ki niso organizirani.
Pro&>fa£isti morajo odstopiti.
ralne sile v Evropi na njegovi strani, se je izpostavil Briand vče-
PARIZ. Franeija, 20. }an. — Tukaj poročajo, da stoji demisijo-je poročale, o več smrtnih slučajih niranjc italijanskega poslanika, iz izoliranih krajev ob Volgi. . j barona Avczzano v zvezi s skle-Več dni je vladal mraz 40 sto- pom Mussolinija, da se odstrani pinj pod ujelo, največji mraz v vse nefašistovske elemente iz ita-
raj sempatam mučnemu križnemu tej pokrajini, katerega se sporni- lijanske diplomatične službe.
kakšne vrste so te želje, vendar pa se zanikuje, da se je vželo vpo-štev vprašanje priznanja kanton-ske vlade.
Nadalje se je izjavilo, da veljajo sedanja gibanja angleških čet izključno le varstvu življenja in imetja angleških podanikov in da jih ni treba smatrati ze. agresivno akcijo.
zaslišanju.
Nemške iztočne utrdbe so bile nadaljno vprašanje, katero se je dvignilo. Briand pa je opozoril svoje poslušalce, da so bile te u-trdbe zgrajene ob času, ko nista bili Nemčija in Kraneija posebno dobri prijatejiei. — ob času okupacije Ruhra.
V Pdrizu prevladuje vsled tega mnenje, da so se popolnoma izjalovili poskusi časopisja desnice, da spravi Brianda iz kabineta.
Štirje premogarji ubiti pri eksploziji.
njajo ljudje.
1 Vprizorilo se bo še nadaljne iz-
premembe. Med drugimi bo pr sta vi jen sedanji poslanik v .M< skvi, grof Manzoni v Pariz in njegov naslednik v Moskvi bo postal podtajnik	narcrlov, Attolieo.
Prevoz zlata.
Tovor zlata, vreden dva milijona in pol dolarjev, je dospel včeraj v New York iz Chile s pa mikom Ebro.
WELCH. AV. Va.. 20. januarja. Vsled eksplozije v rovu Central j Pocahontas Coal Co. v C'aples so| izgubili včeraj štirje premogarji življenje. Sedem nadaljnih premogarjev, ki so bili zaposleni v bližini, je spravila reševalno moštvo .nepoškodovane na površino. j
Seznam
To je seznam, ki pokale, koliko ameriSkega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki to yeljavni do preklica, ki ae po potrebi objavi na tem mesto.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno fla, ako bost« vpoJtevali tvojo korist in naio zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din.	.. * * 600 «...	$ 0.46	Lir .	..... 100 ....	. $ 5.05
Din.	.... 1,000 ....	$ 18.60	Lir .	..... 200 ....	. $ 9.80
Din.	• •»• 2,500 ...»	$ 46.25	Lir .	..... 300 ....	.. $14.40
Din.	---- 5,000 ....	$ 92.00	Lir .	..... 500 ....	.. $23.50
Din.	.... 10,000 ....	$183.00	Lir .	..... 1000 ....	.. $46.00
Za pošti Jatre, ki presets J o Deset tisoč Dinarjev ali pa Dvatisot tir dovoljujemo poseben sneskn primeren popust.
Nakarih 9+ brnJaTM
Posebni po-• datki.
Pristojbina te hpit-lila amerttuh Mar. Jct v Jacoslarift in Italiji snaia kakor dedi :za $26. tU na JI aaesek 18 tov; «d (25. de $3M. y % «d Tankega dolarja. Za večje sveto pn pt-
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	now; oobxlandt mit	(fat	£L Xa
Hi
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
=51
S«
GLAS NARODA, 21. JAN. 1927 ^9BBSSSS=SS=aBPS9SSSSsa0

FvNifM 6f /• PfcOJWTO PUBLISHING QOMFAHX £4 Corporation)
Mmor. pr#«<dk*#,	T*mi«__
Place of bunneog of the corporation and addreww of	pffiann:
8» OoitUndt	Borough of Manhattan Nty York	R Y.
Mi* nimamo pa vade hvaliti in poveličevati članov resarskili in kraljevskih faniilij, rečemo i>a, bi morala biti Žitu za vzgled marsikateremu našemit človeku v Primorju, kateri se je za kos kru^ia in par Judeže vili šev Mussoliniju prodal.
Dopisi.
Se enkrat slovenski dom
>(eiiiS N A B O D A "Voice of the P topi*'
Urged Wvery Day Except 8%nday» and Holiday*.
9m eeio Uto i M m AmarOto
in Kanado__-_____$6.00
9« pol Ma m---.-----$3.oo
En ietri leta______$1.50
Za N*w York so celo	f 7.0Q
Za pot leta	----$3.§0
Za inotoauHa Ml' Mb frftr_$7.00
Za pol U*a -----$3.6*
Subscription Yearly $6.00. Advert Moment on Agreement.
'Glae Narodu" izhaja vsaki dan ievtemU nedelj fe
Dopud brej podpisa in osebnosti se ns priobčnjejo. Denar naj se ^lagovoH pošiljati po Monej Order. Pri spremembi kraja naroini-ksv, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, 4% hitreje
najdemo naslovnika.
"0 L A 8 NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Telephone: Cortlandt 287*.
ZA POPLAVLJENCE
V nedeljo se je vrnila v Xarkii prireditev, ko> namen je bil povečati materija to sklati in moralno navdušenje za Slovenski Dom v Btbokfvnn:
Namen se- ni niti v ^ni. biti/v oiiem oiu-u ol>uet»ei.
baje nad štiriv&o ošel>» ob. zaključku- je biloV£3 v blagajni lieka^ nad dvesto dolarjev čistega dobička.' i?.'	.	■ % . ..
Prireditelja in agitatorji za Slovenski Dom navajajo mišim rojakom za vzgled dvorano, v kateri se je vršila nedeljska prireditev.
Pravijo, da je to Poljski Narodni Dom, in da i>i morali kaj takega tudi Slovenci imeti.
Cleveland, Ohio, [tukaj v Winnipeiru tudi prva slo-Ccnjcitf urednik:	; venska hiša, da je bilo toliko .Slo-
1'rosim za priobeitev malejra do-'vencev skupaj. J>mo se malo poza-pisa. Začnem najprvo z delom, s.i- bavali in tudi malo zasukali, tako terega zelo primanjkuje tukaj v da je čas prav hitro minul. Clevelandu. Jaz sem delal v neki Rojak Mr. Lovšin me je prese tovarni za svilo tri leta. Zdaj sem netil, ko je svojo boljšo polovico pa. tebi nie meni nie. enostavno predstavil. Kaj ? — sem rekel. — odpuSeen od dela.	i Ti še nisi dolgre- tukaj, pa jo že
Da tak je kapitalistični sisf-?m. imaš. Čestitam! Poljska punf-ka. a
Peter Zgaga
Xeka eitateljiea. ki pravi, da je moja prijateljica, pa je ne poznam in bi jo rad poznal, me je vprašala. kaj mislim o ljubezni.
Pisala mi je. naj ji pismeno razložim to rudno reč/ toda jaz rajši odgovore na tem' mestu objavljam zato. »la še ko tirupi čezme
zabavi I ja ill godrnja kol pa samo Kadar človeka potrebujejo, mu Še je fletna. Še eden je imel zraven ,isti kateremu so odgovori name-dajo. da se skromno preživi, uri sebe nekaj in sem ya vprašal, ke- nj,.„j tera jm tudi dobro pazijo, da si daj )>a ou misli kaj skomandlrdti. ne more nič prištediti za deže -u«» pa mi jt. odgovori — pst ! Drugi oziroma snežne dni.	»o pa knr po strani gledali. Mi-
Snega imamo tukaj dovolj, in slini, tla imajo nekaj boljšega še tudi velik mraz. Ravno ko ta li t iz starega kraja za dobiti.
Dokazano, zapisano in potrjeno je. da je na svetu osem sort ljubezni.
i
Najprej je ljubezen do matere. 1 To najboljše vrste ljubezen.
pisem, pada in šfe trga z neba ka-' Tako je prav! Le tako naprej in	to je najčistejši dragulj, kor za stavo. Torej zdaj moram upam. da se bo še letos kako slo- Temu sledi ljubezen do moža
biti doma za pečjo z veliko druži- vensko društvo ustanovilo.	;i\[ £t,ne
no. ter premišljevati kapitaliste. Pri prvem slovenskem sestanku To jt. gtemplirano in taksirano
Jaz sem delal, v linijskih preme- smo se tudi spomnili slovenskih	čtistvo. Vpisano je v eerkvenih
gorovili 18 let. ter sem se le t»ž poplavijencev in so darovali sle-	inatr,kulah ali pa samo na Ci<y
Ti-ditev glede Poljskega Doma ni turna. Prostor, v ko malo priučil bosom vstr^ i- de«'*i:	Uallu.
katerem se je vršil koncert, je last neke poljsko d-lni- jRavno zato so me plovili. IV,. .r0]in Prijatelj $1.00: -1. Wesel lWni pride |jubezi.n ijubiee
,, »i i ... , , (težko je ljudem dopovedati. .ia $i.(XI: F. Lovšin *1.<W): Rudolf Hnhčkn carske družbe m je torej delničarsko, ne pa uaimtno1	........ - -	ljumha-
smo mi delavei sami krivi te na5e Šerjak $.1.00; John Košak $1.00: podjetje.	"	sužnjosti. Nekateri bo rekel. s»: ,j,,i,„ šerjak 50e.
Podjetje «e vzdržuje z oddajan jeni dvoran ter plo- sužnjev v Ameriki ni več. ali po skupaj >=-"»..-,(). duio iedi m pijače	! mojem Jirepričanju nas je še ve- Prosim pošljite to svoto na do-
^	■	*	liko število. Samo javni nism-> ' »čeno mesto
Reciiuo, da bi tudi Slovenci zgradili nekaj podobne-1 Vee, ker to je razlika, da nismo na! -	,Tohn Koiak.
-	»,11,-.,.	f	Ali bo mogooe i^os))tod predsednik stal za baro ter i prodaj, ter da lahko jmstim delo	-
Iz Will te \ alley, Pa., srno dobili sledeči dopis tir cek .	. . .	"	,	(kadar ne maram vee »»a rat i
1. #	javilo prodajal sest odstotno pivo ?	[haiiar ne maram m _ar,tu.
Za $121.00:—	i	^ , , - , , ,	, ______, (V bi bilo ljudstvo oziroma «:.*
, Ah bo stal tajnik ob vhoda v stranišče ter proda- j lavei malo bolj do2nL bi biIo
Kot sem zadnjič poročal, sva bila pri društvu St v. 11U J. S K. J.1 jal glažke ŠllOJiSa pO petdeset CCUtOV }	sti boljše za delave,..
jaz iu Andrej Bogataj, tla nabirava za poplavljenee. Skle-njebb je bilo tudi. da se nabrano svoto pošlje na "kake«ra zanesljivega rojaka v domovini. V to svrho sta bila določena Anton Primožič iu Anton Vehar v vasi Pod? or a, da razdelita to svoto med najpotrebnejše po tamosnji okoliei.
Pred par dnevi sem pa dobil pismo od Antona Primožiča in Antona Veharja, da namesto Primožiča prevzame delitev Jakob Bogataj. Oba sta rojakom znana kot jako zanesljiva. Podpisana sna nabrala v tukajšnjih naselbinah White Valey. Delmont in Ringer-town ter okolici precejšnjo svoto. Kdor hoče še kaj poslati v ta na-' korajžo
men, naj pošlje na naslov Anton Vehar, vas Podsora. št v. 13. pošta'	L. .	, .	.	. . . . ,
Gorenja vas. nad §kofjolokc, Jugoslavija.	j ^bere »aj potreben denar 111 1UIJ SC loti rizkaillUC-
Darovali so po $10.00: Žensko društvo šiv. 320 S. X. P. J. 'ga posla.
Po sto.00: društvo št v. 14 '2 s. X. p. .1.	Votli naj ga na svojo roko. nikakor pa ne v n.M-od-
Po $2.00: Andrej Bogataj. Jurij Prevn'. Jakob Vehar. Matija^ ,,1MI,
1, .	.	. ...	| 1 . t 111 llllvlllt.
rimozie. Anton Primožič. H\mk Jelovcan. Frank havrie. »ank
Ali bo blagajnik prevzel vlogo podkupovanja raznib j Xa kojUM' "»oj^ga dopisa p»-o-
- r -1 i .	i	i	•	i -. . t -ciiit. če je kateri roiak toliko do-
i zvrsui or i h taktoriev, da ne bo ze po prvi prireditvi o-k	.... . , ,
l>er.. naj mi piše. ee se tlelo k
besil prohibit*!jski komisar ključavnice na vrata t
Slovenci kot tudi Poljaki v New Yorku ne morejo vzdrževati Doma. v katerem bi se gojila sama kuKnra. S pijačo vzdrževati Dom je pa jako nevarno. Ako si odbor kaj takega upa, mu priznamo veliko
NESREČNO PREMIRJE
Ko je bilo leta U118 sklenjeno premirje, je zavladalo
naj mi pise. ee dobi. zakar mu bom hvaležen
Pozdrav vsem citateljem G';; Xaroda!
S spoštovanjem
John Janesh. 2002 47. St.. Cleveland. Oh:«
To je jako nemirno čustvo. Zahteva precej lepih oblek, finega perila, parfuma, masla na glavi, tihih večerov, blede lune. nebroj vzdihov itd.
Ljubezen do bližnjega. To ljubezen goje usmiljenke. |<j strežejo h« In ikoni ljudje, ki pomagajo revežem, in ljudje, ki -o tako dobri, da spravijo pijanea domov, i Y tej ljubezni se poseb-_ ,	lic- tisti odlikujejo, ki ga spravijo
Epidemija influence, ki domolv: ^ slcr'ejo in ;.n	v
T.	_	v	posteljo ter mu ponudijo zjutraj,
divja posebno močno v ko se' vrchuiVu ko7,are, mrziCSra Švici, .ie okromnrla via- vina ).
do. — En mož mora u^ Va J«' tluli ljubezen do do-
i • . • •	i	. uiov e.
pravljati štiri depart-
Influenca ohromila švicarsko vlado.
mente.
( 'I 'jubezen je najbolj izrazila , pri t tih. ki bi radi šli v stari
--kraj. pa nimajo denarja. To je Iju-
KŽNKVA. Švica. 20. januarja, hezrn de stare domovine.
je j »o pol no- Ljubezen do nove domovin* se
Winnipeg, Man.
Gotovo se bo slovenska javnost Epidemija influence čudila, da pride kak dopis i/, tesra ma razorg;»nizirala zvezno vledo v ( a najbolj izraza pri tistih, ki -« severnega kraja, iz mesta Winni- iicrllu hi poslediea tega je. da je so pod«ili v stari kraj. pa s , peg. Mesto "Winnipeg je glavno svetilnik Sebulthess slučajno edini l,ili permit za povratno <lovolje-m est o province Manitoba in šteje m,čelnik štirih glavnih depart- „je
kakih 200.000 prebivalcev, a to- m(mt0v švicarske vlade, vključno Omeniti je treba tudi Ijtibez; n varn je premalo za tolike ljudi, ministrstvo za zunanje zadeve. ,do človeštva.
zato si uro raj o ljudje tudi drugod Kot italijanski Mussolini so' To ljubezen poznajo edino!? dela iskat in morajo iti po zimi v V;sie<i te?a 0,imj pogaja s Francijo učenjaki, ki so napisali debel • Hrozd. i>o leti pa na farme. Veliko gi0<|e nove predlagane davka na knjige in dolge razprave o nii. jih gre tudi na sever od tukaj tujce, katerega se smatra za krše- Jako veleeenjena je tudi ljube zlato iskat, a je bolj malo sreče. nje pogodbe meti obeiun dežela- ben do pe«"enega in z mastjo polije nekaj kapitalistov, ki so začeli ma	te<_r;| |Mljska. Ta ljubezen je sicer Spomladi rni-
v večjem obsegu. Npomiaui mi- Predsednik Motta in .,vetnik precej živalska, toda v gotov i I ; posredovalci ill lliesetarji, diplomati ill vojaški dostojail- Islim. da bo zoj»et dosti dela. a to Haane. čeprav trpita še oba na in- slučajih premaga dobrote vseh
Kern, Anton Hribar. John Keiuie, Ignac Podobnik. Franc Hemic. Po $1.50: Ijovrene Kokel in John Šprohar.
Po $1.00: Frank Kosmač, Jakob Potočnik. Anton Rozina H-J John Kern, Mart in Juriuan. Alojzij f!titnian. Maks Fatur. Josip §ir-©elj. John Bitene, Jakob Fatur. Anton Potisek. Fršula Fatur. Leo-j
po Id Drole, John Polh. Jernej Fatur. Martin Raspct. Matija Šore. v^ej>OVSOtl veliko veselje, marsikdo je bil pa tudi žalosten Josip Brie. Anton Rožane. Antonija Podobnik. John Gazvoda. Mrs.' ,	,	.	. . , t
Oazvoda. Alojz Gredene, Frank Supančič. Anten Martin.šek. John^^KUU'tl' ker 11111 Je	P^knzalo najlepše naerte.
Ivan, Anton Osvald. Alojz Podbevšek. Valentin Jereb. Jernej Bohinc.' Med te <kŽallljoee ostale" SO spadali razni fabrikantje, John Rupnik. Alek. Skerlj.
Po 73c: John Fatur in Frank Mrak.	! Stveiliki. ki so poznali kri ill lx>j«0 polje le iz časnikarskih »»vadno težko delo na novih flnenei. sta obiskala včeraj zvez- dl-ngfh ljubezni
Po t>0e: John Dezelan. Anton Zele. Lukas Bergoč. .Math Per-	.	(železniških progah in pri novih no pa]a^0 v ,iamenu. da pomaga- Xaposled moram omeniti š..
Frank Jelovcan ml.. Tini Raspet. Valentin Laftarnar, Anton Ro- lH>ro^U'	poslopjih. Zato pa Canada hoče svetniku Sehultliessu. a nista ' Ljubezen do živali,
zina 1., John Korče, Robert Cornelij. Simon Galičič. Josip Penko.' P^eeej je Žaloval tudi gospod William L. Saunders, ki j ljudi imeti in sem dobiti samo ta- bj]a zmožna lotiti se vladnih po-' Ta ljubezen je prav posebno
Martin Uebar st.. Josip Pajek. Mike Trnek. Anton Fatur. -Jurij Gre-' je bil SVOjeČaSllO liačelllik llioniaiiškeira posvetovalnega	hočejo delati na farmi slov	razvita pri vseli tistih, ki ne po-
denc, Mary Gredene, Gregor Bergoč, Josip Gredene.	! * n . •
Po 25e: Frank Oblak in Mrs. Raspet.
To svoto — $90.00 — bosta razdelila omenjena rojaka v t a mož-' liji okoliei med najpotrebnejše po-plavljence.	strašnim razstreliivolil TNT. Tak torpedo bi se lallkojstvo in vojaki z svetovne vojne, a vs}ed influence. .	bežni. tV veste še kaj drugega, mi
Ko bi Se razletel, bi }>OV- tu<li ne maraJ° težkega dela. Švicarska kinematografska gle-'sporočite, da bom objavil. (V pa
Itako da tega lahko dobijo inozem-	so izgubila osemdeset tisoč za javnost, mi vseeno sporočiti,
j ci. Odkar je Evropejeem tako tež- angleških funtov tekom zadnjih p>0m pa ohranil zase in za vas. I ko priti v Združene države, so se treh tednov vsled epidemije in-'
fluence.
Tudi Slovencev je precej tukaj.
Poleg tega so pa darovali še sledeči rojaki: Jurij Previč $5.00 iu sieer $2.00 za striea John Previč a v Gorenji vasi. $2.00 za Marijo Primožič v Hotavljah ter $1.00 za Mary Ca dež v Žabji vasi.
Anton Eržen je daroval $1.00 za rojaka Antona Veharja v Pod-
gori.
Anton Primožič je daro\al $15.00 in sicer: $10.00 za Johana Gla-
odbora.
- I Iznašli so bili namreč zraeiu torpedo, napolnjen strašnim razstreljivom TNT poslalo nad sovražniške čete. z roe i 1 grozno razdejanje.
Mr. Saunders je pred kratkim izjavil:
"•'Žal, da wain je premirje prekrižalo vse naerte. Iz- obrnili v canado
ali v gozdu, ne pa ljudi za v to- Soglasno z oficijelnim poroči- ZUajo ljubezni do ljudi, varne. Takih ima že sedaj preveč. jom bjj0 v Švici od pričetka le- Torej, draga prijateljiea. p« » i-S])loh tukaj imajo Angleži prven- tjl oseuuleset smrtnih slučajev ,]Hl seni vam vse. kar vem o Iju-
Y New Yorku se je pripetil ne-
de k. vas Fužine in	za Jurija Kokel. vas Terbije.	j llilJdba ^	doVrSeiia.	bi trajala Vojlia le Še \J&V j ^ ^ raz^lbijo po dožclL Dve lcti IŠČE SE DRVARJE za Vest line navaden slučaj
Matija Primožič je daroval $.5.00 za se-stro Joha.no Primožič v Oieseeev. bi bili izdelali najmanj deset tisoe takih zračllilt nazaj. mislim, da sem bil sam, Slo-	Pača je $2.40 od corta. Gozd Thomas King si je izposodil ob
vasi Pod jrora. Andrej Bogataj pa $5.00 za očeta Janeza Bogataj J torpedov. Škoda, da je bilo sklenjeno premirje, da ni- ' vcnce tukaj, a sedaj je že več fan- je prve vrste in v ravnini. — osmih zjutraj od svoje žene petde-Jsrednje Brdo. HJiupna svota znaša $121.00.	i-	iT-i-ihiti "	! tov iz -Slovenije. Ravno danes so Frank Debevec, Box Cor?- set dolarjev. S tem denarjem v Žo
Prosiva vas, da to svoto pošljete na Antona Veharja: ki jo bo	g KlMjaoc pKlKlK i^iauin.	^ obiskali in mislim, da jc bila planter, Pa.	, J pu je zasnubil svojo stenografinjo
skupno z Jakobom Bogatajem razdelil med naj,K>trcbnejše.	i Pa	škoda! Kako pnjetm. bi pokalo, kako I —^ riAPAvT?! pAPl AVI IFNTlT ,or s0 °b dv°h l'"l>oldne poročil ž
Kot nabiralca se prisrčno zahvaljujeva vsem darovalcem. Pov-i slastllO bi pljuskala kri? Rakšeil užitek, ko bi Se razpo- j WAUA^INl ^AKUVl	fVJr^^ V	| njo Po poroki sta podala
sodi sva bila prijazno sprejeta.	-	| r.ilo deget tis0<-	torpedov!
,	Josip Previč, Andrej Bogataj, nabiralca.- I
i* • . Svoto, ki tvori osemindvajseto pošiljatev Glasa Ka
roda smo poslali na oznaeen naslov ter se v imenu p »»»lav- pamet
ljeneev prisrčno zahvaljujemo vsem darovalcem.
Sreča, da gospodje še- lahko upajo. In upanje se jim b<> najbrž izpolnilo, ee narodov ne bo pravočasno srečala
IN DOM SLEPIH
liostou ter preživela dva dni in
Naselbina za naselbino se oglaša, dobrosrčnost naših rojakov se utemeljuje v najvišji meri.
Strahovita nesreča, ki je zadela naše l^udi v stari domovini, je rodila neizmerno gorje, istočasno V }>a vzdramila v naših rojakih rut dolžnosti, da je trebc pomagati trpečemu bratu.	. _
Še pozni rodovi se bodo spominjali, kako je dobrodelnost ameriških Sloveneer zajezila strašno ti*pljenje in pomanjkanje, ki je po prožili povodnji pretilo našim
ŽITA IN MUSSOLINI
* - * -
Francoski dnevnik "Echo de Paris" poroča, da sta poslala italijanski kralj in Mussolini posebnega odpo-fclauea na Špansko k bivši avstrijski cesarici	Pa-
sudila sta ji stalna pokojnino, že se naseli v Ifcaliji ter tndi pojaaw, 4» ^ost^ne njen sin Oto naadj^rski kr«<lj.
^itu pa jft to pouydVv	zavrnila.:
NEPRESTANO

števila naših prijateljev in doslednjfe' širjenje našega delokroga v vseh bančnih poslih je naj1 boljši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga je pridobil naš aavod tekom dolgih let poslovanja.
DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji.
DENARNE VLOGE n a "Special Interest Account** obrestujemo po 4% na leto, mesečno obrestovan j e.
„ Frank Sakser Stete^ Bank
82 CojtlapdtStreet,	Hev? Tfqr^
NAJSTAREJŠA JUtimL0VA&*ltA~P0fVIŠKA POSREDOVALNICA V AMtiŠSlR.
J^hn Urck nam poroča iz Oui:t lie. Xeb.: Tukaj vam pošljem svo-j to sem dolarjev in sicer šest tlo-larje za Glas Xaroda. en dolar za slepce in en dolar za poplavi j-n-cc. Zahvaljujem se vam. da ste se | lotiti tako koristnega in obeuem j tudi tako težkega dela. Želim vara [veliko u-spi»ha.
Iz Greensbur«?a sme dobili sle-Ideee poroeilo:
Priloženo* vam pošiljam $44.36 |kot visti dobK'ek veseliee. katero (jSttio priredili dne 31. decembra v .jkorist poplavl^eneem.	da je
; bila veselica vsled slabega vremena slabo obiskana. Ker pa Sloven-Jei tvorimo manjšino tudi pri tu-kajšnjih podpornih društvih, nam lie bi^prošnja za poplavljene? od-i k Ion jen a ter nismo v ta namen ni-jeesar dobili iz društvenih blagrajn,. ' Prosim, blagovolite to svoto. potrati na pristojno mesto, zakar se vam V imeYin Vseh darovalcev že vnikprej. zahvaljujemo. Za odbor: Louis Brega r.
Jernej Bertoncelj. Boud#r./W^*o. je daroval dva dolarja za poplav-Ijence in en dolar za slepce.
__'dve novi v nekem tamošiijem lio-
Fr. C veri e iz Maspetha. L. I., je telu. daroval deset dolarjev za poplav-1 Sedaj jja je dala prva žena za-Ijenee.	preti za s t ran bi^amije.
^ .__	.	. j Možak bo moral presedeti par
SLOVENSKO - AMERlKANSKl mesecev v je i-1.
ko se ho vrnil iz zapora k
KOLEDAR
m leto 1927.
Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino.
Članki, slike, povesti, zanimi vo&ti,
TRISTOLETNICA NEW TOBEA
(s slikami)
STANE 50 CENTOV s poštnino vrecL
Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali
kot letos.
Tiskali smo ga omejeno število.
naroCkte ga takoj Naroda*' $
^ New York.
In
,svoji pir\-i ženi. bo imel dosti |>ri-like prepričati se, da ena žena po-| polnr-ma zatlostuje in da ima elo-v<*k včasi še eno preveč. .
— Kaj je z današnjim rodom — se vprašuje neki slavni vzgojitelj. — Kaj je z današnjim rodom?'Ali drvi v propast ?
Nihče ne ve. kam drvi. Toda w današnji rod bi bilo vsekakor boljše. če bi matere in hišne gospodi-j nje strgale na kuhinjskem pod i i t oliko podplatov, kot jih strgajo na plesiščih.
Vsem.- ki eitajo "Ave Marijo" naznanjam, da je dopis rz Xe«" jYorka v januarski številki skoval brat Akiirzij Somrek. ki jie ravnokar prevzeF težko nalogo v upravi Ave Marije.

- " i'1


GLAS NARODA, 21. JAN. 1927

DELO IN INDUSTRIJA
Kako bo z delom v tekočem letu?
Kakor začetkom vsakega leta, tako je federalna posredovalnica za delo (L*. S. Employment Servi-ee), ki spada pod Delavski department, izdala tudi letos prospekt o pričakovani zaposlenosti tekom leta 1927 v industriji, poljedelstvu in v splošnem. Uvodoma pravi generalni ravnatelj federalne posredovalnice sledeče.:
—	Leto. ki je pravkar minilo, je bilo |Kinembno po svoji indu-strijalni aktivnosti; stavbnih gra-ednj je bilo skoraj toliko, kolikor v letu fenomenalnega rekorda — 1925; letine so bile jako dobre; železnice so dosegle nove rekorde; avtomobilska industrija jevdo-segla največjo produkcijo od svojega obstanka; bilo je tudi velikoj velikopoteznih cestnih graden. Vse to je imelo za j>osledieo veliko zaposlenost.
—	Poslovni izgled za leto, ki m* sedaj začenja, kaže na zdrave razmere sirom vse dežele. Prevladu-i je optimizem in zaupanje, Kapital in delo se boljše sporazumevata. Nikak črn oblak se ne prikazujej na obzorju. Zato bi moral biti obseg zaposlenosti enak .če ne višji kot v pravkar minulem letu. — '
Izginil i glede zaposlenosti so razvrščeni po imsamcz.nih državah. Tu hočemo navesti le one države, ki so večjega interesa za naše rojake; tnpatam hočemo poudarjati le one industrije, ki prihajajo pri naših rojakih bolj v pošt ev.
Arizona.
Industrijalna aktivnost v letu 1927 se bo dala bržkone usodno primerjati z ono minulega 'eta in pričakuje se popolna zaposlenost vseh izurjenih in ueizurjenih delavcev. stanujočih v tej državi. — Znatno razširjenje delavnosti se pričakuje v rudniških okrajih.
California.
Kakor sedaj vse kaže. bodo poslovne razmere v letn 1927 jako dobre in delavnost v industriji in poljedelstvu bo enaka ali celo še večja kot ona v uspešnem eltu 192G. Pričakuje se. da se bo v San Francisco County izdalo 10 milijonov dolarjev za razširjenje mu-nicipalnc železnice in 40 milijonov cjolarjev v Los Angeles County za cestne gradnje in druge javne projekte. S takim in enakim de-lr-m je vsem vrstam izurjenih delavcev zagotovljena zaposlenost, kakor tudi velikemu številu neiz-urjenih delavcev. Izgled za popolno zaposlenost tovarniškega in in-dustrijalnega delavstva je povo-Ijen. kajti povpraševanje bo Icj vrsti delavstva bo tekom vsega leta zadosti veliko, da izčrpa vso zalogo te vrste delavcev. V stavbin-ski, lesni in petrolejski industriji in industriji konserv je tekom
leta 1926 prišlo do stabilnih razmer in vse kaže na to, da bo stalnega dela za te delavce tekom leta 1927 dovolj. Ceni se .da bo letos 68.000 več a k rov plodonosnih sadnih dreves. Obdelana površina za poljske in vrtne pridelke ostane približno ista.
Colorado.
Večje industrije bodo tekom leta 1927 pokazale stalen napredek, toda gradenj hiš. občinskih naprav in cest bo nekoliko manj kot leta 1926. Misli se. da bo na razpolago dovolj delavcev za vse potrebe. ali da bo primanjkovalo približno 7000 poljedelskih delavcev za peso. malega števila neizurjenih železniško - prožnih delavcev in' izurjenih kovinskih rudarjev. — Izborile letine leta 1926 bodo vzpodbujale poljedelsko delavnost. Za živinorejo jako dobro kaže. — Pričakuje se večja delavnost v mola krst vu. kar pomenja večjo potrebo po mlekarjih in dobrih poljedelskih delavcih. Kovinsko rudarstvo je bilo tekom leta 1926 bolj aktivno kot mnogo let nazaj in kaže na stalno večjo produkcijo in zaposlenost. Petrolejska industrija se bo tekom leta 1927 nadalje razširila. Tudi v tovarništ-vu stvari ugodno izgledajo, zlasti v industriji železa in jekla in v tovarnah živežnih produktov, kav-čukovin in iloVin.
Connecticut.
' Tekom lota 1927 se pričakuje, da se bodo nadaljevale ugodne razmere, prevladujoče koncem lota 1926 in tla bodo tam nastanjeni izurjeni in neizčurjeni delavci popolnoma zaposleni.
Idaho.
Kovinski rudniki delajo večinoma v polnem obsegu, ali delavcev te vrste je polno na razpolago, razen kar se tiče izkušenih rudarjev na stroj za trdo skalo. Splošna zaposlenost je dobra v tej industriji in se bo v tem obsegu bržkone nadaljevala tudi tekom leta 1927.
Illinois.
Izgledi glede splošne industrijal-ne zaposlenosti za leto 1927 so po-voijni. Poročila tovarn za poljedelske priprave kažejo, da produkcija ne bo tako velika kot leta 1926. V splošnem pa so tovarnarji optimistične .kar se tiče pričakovanih poslov v letu 1927. — Tovarne avtomobilskih pritiklin pričakujejo več dela. To velja tudi glede industrije vezenin. Misli se, da bodo izurjeni delavci letos prav tako dobro zaposleni kot so bili leta 1926. Že mnogo let so i-moli v tej državi prebitek neizurjenih delavcev in ni mnogo upa-
KRIZARKA IN NJENI POMAGACf


Zakonsko življenje
Uredništvo 'Evening News" je razpisalo anketo o evoluciji zakona. Med drugim se je obrnilo tudi do mladega francoskega pisatelja Andre Mauroisa s prošnjo, naj napiše nekaj o modernem zakonu. —
okolnosti. Usodna lahko postane domneva, da smo se zvezali za vse življenje samo aato. ker smo ob luninem svitu stisnili dekletu roko ali pa ji ukradli poljub, ki bi lahko zablodil tudi na druga usta. —
I* miu. WAMi D. C
Xa sliki vidite ameriško križarko in osem submarine v, ki so ji pri deljeni, kurivom, orožjem in drugimi potrebščinami.
Ivrižarka jih oskrbuje s
nja za popolno zaposlenost te vr-'seg javnih gradenj po vsej državi; Industrije železa in jekla ste delavcev. Hišne gradnje v Chi-Jse bo eagu so napredovale do take toč-1 ni mleti
Maurois se je rade volje odzval j Treba je vedno dobro premisliti, prošnji in napisal sledeče:	i kaj bo potem, ko se opojnost me-
Zakon ne more temeljiti na lju-'denih tednov razprši. Vsak novo-J'ezni. Zakon je so soeijalna ustano-l poročenee bi si moral v tem pogle-va, čije namen je preprečiti nevar- du temeljito izprašati vest ter u-nost. ki bi pretila državi, ljubim-:gotoviti, da-li mu bo prijetno ži-ceni m deei. ako bi s|>olno življe-i veti z ženo dan in noč. da-li bo i-nje ne bilo regulirano. Ljubezen.'mel dovolj potrpežljivosti in volje odnosno trenotna strast, kar je po'za vzgajanje tleče, da-li ga ne bo mojem mnenju isto. je pa muha-jsram predstaviti žene svojim pri-sta. Vzplamti slučajno. Vzbudi jo jateljem itd.
lahko beseda ali pogled. Nekega' Trajna in edino zanesljiva podlo pega dne pa ugasne prav tako laga zakonskega življenja je ugo-liitro kakor se je vnela in oni. ki tovitev. da so v obeh zakoncih e-so gradili na ljubezni svoj dom. j lcmenti trajnega prijateljstva. — ostanejo brez strehe. Vsi prestra-jPri tem ne igra nobene vlojre na-šeni in razočarani spoznajo, da se,čin. kako je bil zakon sklenjen, niso nikoli dobro poznali, niti ne razumeli. Vzajemna privlačnost je ustvarila med njimi nekako čarobno steno, ki je zakrivala real-bodojuost. Mož si misli: — Cemn sem
ke, da je naravno pričakovati se- dclstva, se ceni daj manjšo aktivnost. Ali vse kaže, da bodo tukajšnji delavci v stavbeni stroki dobro zaposleni tekom celega leta.
dal ugodno primerjati z o-Jbržkone imele zadosti dela za stal-'jo vzel? Saj je tako gluha, da niti ta 1926. Kar se tiče polje- no zaposlenost delavcev te stro- govoriti ne morem ž njo. —» Žena
da bo obdelana površina enaka oni prejšnjega lota. \ inogradništvo se razširja. Kraji na deželi nujno potrebujejo poljedelskih delavcev.
Indiana.
Ne pričakuje se. da bo treba več izurjenih delavcev, ali misli se, da bo dovolj industrijalne aktivnosti za zaposlen je vseh tu nastanjenih izurjenih delavcev. Tudi kar se tiče popolne zaposlenosti neizurjenih delavcev, ugodno kaže*
Kansas.
v
razširja in je opažati splošno iz-VeČje industrije so imele dobro j boljšanje v poljedelskih razmerah, leto in pričakujejo lahko še izbolj-j V rudarstvu je bilo lani nekoliko sanj eindustrijskih razmer v letu več produkcije kot leta 1925. Ta 1927. Potreba po izurjenih delav- povi5ek je pripisati razvoju rud-cih bo enaka oni lanskega leta in nikov cinka svinca in srobra in večina neizurjenih delavcev bo
Montana.
Država Montana i:na večjo pro-speriteto kot kedaj tekom zadnjih petih ali šestih let. leto 1927 pa kaže, da bo še boljše kot leta 1926. Lanski prebitek delavcev je bil jako majhen in se je omejeval le na ncizurjene pomočnike; tekom leta 1927 bo ta prebitek bržkone še veliko manjši. Farmerstvo. ki je največja industrija v tej državi, se
ke. Zaposlenost v tekstilnih indu-js> pa misli: — Kako sem mogla strijah se je leta 1926 izboljšala,biti tako naivna, da nisem videla napram letu 1925 in za leto 1927 j v njem brezsrčnega egoista in pose pričakuje še večje izboljšanje.[hotnega samca, ki leta za vsakim V poljedelstvu tudi dobro kaže. V-krilom. — Uničenega domačega mlekarstvu bo pomanjkanje de- ognjišča ni mogoče iznova zgraditi
1 a vce v.
Ohio.
dobiti
Pravi zakon iz ljubezni je vedno dolo dveh volj. Toda človek se iz-preminja. med nebom in zemljo so ^tvari. ki jih naša filozofija ne pozna. Tudi človeško notranje živ-ljenje se izpreminja. Zato je treba v zakonskem življenju često potrpeti in popustiti. Kakor vse na svetu, tako je tudi zakon <lol«ra veriga kompromisov, brez katerih se izpremeni domače ognjišče v pravi pekel.
bržkone našla polno tekom leta.
zaposlenost
KUHANJE KAVE
VI si lahko vedno zagotovite ta mil duh, ta zadovoljiv okus, redek, izrazit slast, kar tako občudujete, če obedujete zunaj, z uporabo
Dobri kuharji in dobri prvi kuharji po svetu uporabljajo Franckovo cikorijo kot slaven dodatek h kavL Poveča bogastvo in ol:us kave ter jo jako izboljša.
.Vprašajte svojega grocerja za Franckovo cikorijo.
IZDELUJE JO
HFINR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N. Y.
• Kot dodatek h kavi se Franckova cikorija zato uporablja, da izboljša okus kave kot izboljša sol okas hrane.
Massachusetts.
Od julija 1926 je bila. zaposlenost v tovarniških industrijah od meseca do meseca večja in ta smer se bo bržkone nadaljevala vsaj tekom dela tekočega leta. Razmere v tovarnah bombaževin in čevljev so se pred kratkim izboljšale in je pričakovati v bližnji bodočnosti skoraj normalno aktivnost.
Michigan.
Za leto 1927 se pričakuje jako malo indnstrijalne aktivnosti. — manj kot v ugodnem letu 1926. — Delo v nekaterih izmed večjih industrij, v št e vsi tekstilne tovorne, livarne bakra in medi, žage in pa strojne tovarne, se bo dalo ugodno primerjati z onim leta 1926. Produkcija v avtomobilskih in sorodnih industrijah utegne biti nekoliko manjša, toda ne pričakuje se mnojro nezaposlenosti. Domači delavci v stavbinski industriji bodo dobro zaposleni. Poročila pravijo, da bodo farmerji povečali obse? obdelane zemlje.
" Minnesota.
Sodeč po dosedanjih znakih bo splošna industrijalna zaposlenost enaka ali celi večja kot v letu 1926. Domači stavbeni delavci bodo večji del leta dobro zaposleni. Mnogo javnih gradenj bo preskrbovalo z delom velike množine neizurjenih delavcev. Poročila iz mlinov za moko, železnih rudnikov, železniških popravljalni in drugih večjih industrij, označujejo, da se bodo nadaljevale ugodne - razmere, ki so v teh panogah prevladovale tekom minulega leta.	^
Missouri.
* -. ✓
Kakor stvari sedaj kažejo, bo v letu 1527 večja potreba po izurjenih in neizurjenih delaveih kakor leta 1926. Nove industrije se ustanavljajo v vsej državi in obstoječe industrije pričakujejo ugoden obseg dela. Razmerje v premogov-
nadaljni razvoj ^pričakuje tekom leta 1927. V East Heleni je topilnica cinka naznanila obširno povečanje svojih naprav, da more ugoditi pričakovani večji količini rude. Da-li bo večja produkcija v bakrenih rudnikih, je odvisno od cene bakra. Ako cena ostane na sedanji višini, bodo operacije v bakrenih rudnikih i nadalje normalne. Število ljudi, zaposlenih v rudniški industriji, bo leta 1927 nekoliko večje kot lani. Malo več zaposlenosti in produkcije se pričakuje v premogovnikih. Petrolejska industrija sc hitro razvija: izurjeni petrolejski delavci bodo icmli boljšo priliko za delo. V tovarniških industrijah se pričakuje normalna zaposlenost.
New Jersey.
Kakor izgleda, se bo splošna industrijalna zaposlenost v letu 1927 dala ugodno primerjati z o-no lanskega leta. Upravičeno se pričakuje, da bo potreba po izurjenih delavcih enaka ali večja kot v minulem letu- Sodeč po sedanjih znakih, bo. tudi med rieizurjenimi delavci le malo nezaposlenosti. — Večje industrije pričakujejo u-godno obratovanje s polno zaposlenostjo. Tovarne avtomobilskih pritiklin pričakujejo nekoliko več produkcije in zaposlenosti. Tovarne usnja kažejo na znatno večjo, produkcijo, kar pomenja več za-posleneev. Obseg gradenj bo prav tako velik kot lani in tukaj nasta-i njeni stavbeni delavci ter veliko število neizurjenih delavcev bo i-melo stalno delo.
New York.
Poročila iz glavnih industrijal-nih mest kažejo- jako ugodno glede Zaposlenosti v prvi polovici 1. 1927. Gredenj eno in dvedružLn-skih' hiš in apartment hiš utegne biti nekoliko manj, na drugi strani pa bodo druge gradnje, kot na primej trgovskih poslopij in tovarn, ki bodo nudile stavbenim delavcem zadosti dela. Toda pomanjkanja te vrste delavcev menda ne bo. Večje industrije pričakujejo, da bodo delale na isti ti
ker zakonca ne moreta gradbenega materijala.
Tako je z zakonom, ki temelji na ljubezni v ožjem pomenu bese-Ne pričakuje se. da bo v letu'de. Ljubezen v širšem pomenu be-1927 zaposlenost v industriji bolj- sede je komplieirauo čuvstvo. v ša kot leta 1926. V prvih mesecih katerem pridejo do veljave vse | tega leta bo manj povpraševanja človeške strasti. Telesnost ali spoi-1 po delavcih in zunanje delo se bo no občevanje igra v ljubezni tudi skrčilo. Že od nekdaj se opaža pre-J svojo vlogo, vendar pa ne glavne, bitek neizurjenih delavcev in ne- Pravi ljubimec skuša obvladati ne zaposlenost istih bo trajala čez le telo ženske, marveč tudi njeno zimske mesece. Razna mesta v dr- inteligenco in voljo. V tem širšem žavi nameravajo izvršiti javne pomenu besede je ljubezen v zako-gradnje in delo začne, čim bodo nn neobhodno potrebna, toda v potrebni skladi na razpolago. To pretežni večini slučajev nastopi bo znižalo število nezaposlenih ne-Jta ljubezen šele po poroki. Mislim' izurjenih delavcev. Večje indn- celo, da je resnična ljubezen samo strije pričakujejo, da bodo obra-'ena. in sicer v zakonu. Samo za-tovale v zadostnem obsegu' in s konsko življenje povzroči ono dol-polno zaposlenostjo; toda poinanj- goletno proučevanje značaja in kanja izurjenih tovarniških
RABINI - CUDOTVORCI
značaja
de- lastnosti, iz katere nastane Ijnbe-bo bržkone manj. ker se je že te- zen. Zakon je a* prvi vrsti prisega, kom minulih let gTadilo v tako ve- Dva poštena človeka si medseboj-likanskem obsegu. Glede premo- no obljubita, da se liof-eta potm-garske industrije prevladuje opti- diti. da bi drujr drugega razume-mizem. ker v tej industriji so se la. Med zaljubljenci, ki ju ne ve-jširjevalei letakov, razmere tekem zadnjega. leta ze-.že odgovornost pred sodiščem in | Prokletstvo je najstrašnejša ob-
Žide na Poljskem in v Karpat-ski Rusiji je Jehova obdaril z več čudodelnimi rabini. Najslavnejši, oni v Lodzu. j»* pred par tedni u-mrl, zdaj pa ostali konkurirajo med seboj v čudotvornosti in sla-vohlepju. Nasprotja m«d njimi in njihovimi privrženci rastejo v besno sovraštvo. — Najsrditejša nasprotnika pa sta Spira v Munkas-cu in Mozes v Uielcu.
Zadnje čase so se po karpatski Rusiji razširili številni lepaki z naznanilom, da je rabi Spira s svojimi pristaši vred proklet. Letake so seveda razširili pristaši rabina Mozesa. vendar pa avtorja doslej ni bilo mogoče dognati. A* sveti jezi je rabin Spira takoj sklical svojo cerkveno občino. Sestali so se v templju in Spira je svečano izrekel prokletstvo nad avtorji in raz-
lo izboljšale.
javnostjo, • lahko nastane
manjšega prepira razdor. V zako-Oklahoma.	nu ima ljubezen več časa, da ne
ugasne.
Večje industrije v tej državi Seveda utegne kdo vprašati, ka-pričakujejo zadosten obrat tekom ko naj si izbere nevesto, ako naleta 1927 za zaposlcuje večine iz-_stane prava ljubezen šele v zakonskem življenju. Telesna privlačnost ali spolni nagon ima vsaj to
urjenih delavcev.
Oregon.
V vsakem delu te države
z naj- sodba, ki lahko zadene pravovernega Žida. ( >no ga ne teži le na tem marveč tudi na onem svetu .Radi tega je prokletstvo v zgodovini ži-dovstva redkost. Prokletstvo. ki ga je izrekel rabin Spira, utegne zatorej imeti tudi usodne posledice.
prednost, da služi mladim ljudem kot kažipot. Mar naj se vrnemo pre- k zloglasnemu konvencijonalnemu
vladuje velik optimizem, kar sc sklepanju zakonov in prepustimo tiče indnstrijalne aktivnosti tekom izbiro naključju? Ne. Telesna pri-lcta 1927. Minulo leto je bilo jako vlačnost nikoli ni bila tako zanes-zadovoljivo in misli se, da bodo ljiv kažipot kakor tradicija. — V letos razmere še bojše. Domači tem ožjem pomenu besede se lah-; neozdravljiva bolezen. Večina sa-stavbeni delavci bodo imeli stalno ko zaljubi zdrav mladenič v vsa-j moniorov je bilo izvršenih z zadelo tekom stavbene sezone. V les- ko zdravo dekle. Tu gre samo za strupljenjem s plinom, ni industriji ne bo velike spremem-
Samomori na Dunaju.
O božičnih praznikih je bilo na Dunaju izvršenih pet samomorov, dva radi nesrečne ljubezni, v treh slučajih pa je bil vzrok samomora
| nikih so dobre in premogarji bo-' do bržkone stalno zaposleni Ob-igoUai podlagi kot v letu. 1926. —~ . . (Konec prihodnjič.)
be. Produkcija lesa v letu 1926 je bila velika in letošnja bo bržkone enaka. Poljedelci goje jako dobro nado za tekoče leto.
Washington. ,
Glavna industrijalna delavnost te države je v zvezi z gozdarsko in lesno industrijo. V teh industrijah dobro kaže. dasi bo .produkcija .morda nekoliko manjša kot leta 1926. Druge industrije pričakujejo, da bo delovnost v tekočem letu enaka ali pa celo večja kot lani. Skupni obseg zaposlenosti v industriji utegne biti nekoliko manjši kot leta 1926, ali izurjeni delavci, v še t vsi one v stavbeni industriji, utegnejo biti stalno zaposlenosti v mesecih in-dustrijelne aktivnosti. Domači ne-izurjeni delavci se zavedajo sezo-nalne narave svojega poklica in mnogi se pripravljajo za brezdelno dobo tekom zimskih mesecev. V poljedelstvu, v kolikor se tiče žita, drobnega sadja in mlekarstva — dobro kaže. Posejana površina bo veeja kot lani.
S HAVAJSKEGA OTOČJA
Slika naijft predstavlja solnčni zahod na Havajskem otočju.


... : . .i- ^y. ..:•.


OLA6 N-ARdDA. SI. JAN. -199*-

LONDONSKI DRUŽABNI ŠKANDAL
Družabni škandali so v prestoli-ei britanskega imperija vedno na dnevnem redu. Te dni se je zopet vršila pred enim londonskih sodiš«" zanimiva razprava, ki je tipična slika povojnih velemestnih razmer. Nekako pred sedmimi leti se je inženir Grifford poročil z devetnajst letno hčerko zdravnika, gdč. Mary Dehn. Zakon je sprva potekal v neskaljeni harmoniji. Nekega dne se je zakonski par seznanil v restavraciji z bogatim tovarnarjem Freemannom. ki je bil poslej stalni gos! pri inženirju in nekaj mesecev pozneje je Gifford izvedel, da ga žena ž njim vara. — Inženir je to odkritje obdržal zase. Zdelo se je, da mu ta zakonski tercet prija. Nekega dne pa se je nenadoma pojavil v pisarni Free m a na.
— Prišel sem, — je uvodoma izjavil inženir. — v poslovni zadevi. Gre namreč za mojo ženo. zakaj razmerje, ki ga vzdržujete ž njo, mi je popolnoma znano.
Freeman je prebledel. (Jifford pa je iz žepa potegnil mali notes ter ga položi! pred tvorničarja na mizo. — Vidite, to so poročila moje sobarice. Vsi obiski, ki ste jih napravili pri moji ženi v moji odsotnosti, so tu zaznamovani. Verujte mi, da so datumi zanesljivi. Jaz vam notes darujem. Imam doma namreč še dve kopiji, obenem pa vam moram na žalost sporočiti, da bom vložil tožbo za čloitev zakona.
Frecmanii je skočil kvišku, kot bi ga pičila kača. — Lepo vas prosim, ne napravite mi tega škandala ! Če javnost izve o tem dogodku, sem miniran, pa tudi moja žena ne sme ničesar vedeti.
Inženir je nato napravil gesto, iz katere je tvorničar lahko razunlel da je pripravljen odstopiti od tožbe za ločitev zakona, če tovarnar plača, večjo odškodnino. Začela sta se pogajati in po dolgotrajni debati sla se zediuila za 8 tisoč funtov štcrlingov. Inženir je izdal pismeno potrdilo, s katerim se zavezuje, da bo trpel razmerje svoje žene in tovarnarja najmanj še dve leti. potrdil pa je tudi sprejem 8 tisoč šterlingov.
Inženir je bil mož beseda. Točno po preteku dveh let pa se je zopet pojavil v pisarn i tovarnarja in je zahteval obnovitev '"pogodbe". — Tovarnar pa je pogodbo uljudno odklonil in tudi jrrožnja z ločitvijo zakona ga ni več spravila iz ravnotežja. Gifford je res vložil tožbo. Sodišče je pa tožbo za ločitev zakona zavrnilo z motivacijo, da je Gifford popolnoma mirno trpel zakonolomstvo.
POUČNE KNJIGE MOLITVENIKl
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y.
......80
_____LOO
....1.20
MOLITVENIKl:
Duša popolna .........
Marija Yarhinja:
v ]»tatno vezano ...
v fino platno .....
v celolojd vezano ... v usnje vezano .....
v fino usnje vezano ........L10
Rajski glasovi:
v platno vezano ............1.00
v fino platno vezano........1.10
v usnje vezano ............1.50
v fino usnje vezano ........1,70
Skrbi za dušo:
v platno vezano .............80
v usnje vezano ..............1.65
v fino usnje vezano*........1.80
Sveta Ura (z debelimi črkami) :
v platno vezano ^............30
v fino platno vezano ........1.50
v fino usnje vez. ............LG0
Nebesa Naš Doni:
v usnje vezano .......
v fino usnje vezano ... Kvišku srca mala:
v fino usnje vez......
j Oče naš. slonokost bela — Oče naš, sloiiokost rjava .. PRi Jezusu: v <e!<>l<>jd vez.
l«»z!aeeuo ............
fino usnje vez........
s . IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI

Andersonove pripovedke, trdo vez. .75
Agitator (Kersniki trdo vez.____1.—
Andrej Hofer ..................M
Beneška vedeževalka —..........35
Bel grajski biser .................35
Beli rojaki, trdo vezano ........1.00
Bisernice, 2 knjigi ...........

..1.50 -.1.80
..1.20
..1.30 ...1.50 .. 1.60
Bele noči (Dostojevski) trdo vez Balkansko-Turška vojska ... Balkanska vojska, s slikami Božja pot na Šmarno goro ..
Božja pot na Bledo .......
Burska vojska .............
Bilke (Marija Kmetova) Berač in Elizabeta, angleška
kraljica ...............
I? eat in dnevnik...........
Božja kazen ...............
Boj in zmaga, povest .......
.80
.90 .75 M .25 .20 .20
........40
........25
.50 .60 .35 .30
Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.20
SLEPARSTVO S PAJCOLA-
NOM
Okrožna hranilnica v Oelsu je podlegla drznemu sleparstvu. Nedavno se je pri njej zglasil eleganten mož. se predstavil za bivšega stotnika Wolterja ter s svojim zgovornim nastopom prepričal gospode, <la jim za posojilnico preskrbi izredno ugodno ameriško posojilo.
V "momentum" denarni zadregi je Wolter pripravil gospode do tega, da so mu takoj posodili 30.000 §jlcjno vjno mark proti založitvi zavarovalne Slike iz živalstva, trdo vezana
ANGGLESKI MOLITVENIKl (Za mladino)
Child's Pra.vcrbook:
v barvaste platnice vezano Child's Prayerbook:
v ImpIo kost vezano ......
Key of Heaven:
v usnje vezano..........
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano (Za odrasle.) Key of Heaven:
v fino usnje vezano .....
Catholic Pocket .Manual:
v fino nsnje vezano......
Ave Maria:
v fino usnje vezano .....
POUČNE KNJIGE:
Amerika ill Amerikanei (Trunk) 5.—
Abecednik .......................30
Angel j ska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši ........
Angleško-slov. in slov. angl. slovar
Boj nalezljivim boleznim ........
Dva sestavljena plesa: četvorka in liescda spisano in
narisano .'...'..................
Cerkniško jezero .... Domači vrt, trdo vez. Domači zdravnik po Knaipu
t rilo vezano .... Domači zdravnik po Knaipu
broširano .............
Gospodinjstvo .............
Jugoslavija. Melik 1. zvezek zvezek. 3—2 snopič
.10 .90 .75
.... .3.1
____1.40
... 1.—
........1.60
..1.25
..1.50 ..1.80
.4.)
.50 *.30
1.00
Kubična račuuica, — po meterski
meri .......................
Katekizem, vezan ................
Kratka srbska gramatika ........
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................
Kako se postane državljan Z. D. Kako se postane ameriški Hrža vi jan .1" Knjiga o dostojnem vedenju .... .50
Ljubavna in snubilna pisma......50
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
Nemško-angleški tolmač ........ 1.20
Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini ...........60
Najboljša slov. Kuharica, (Mis str. 5.—
Naše gobe. s slikami. Navodila za
s|K)znavanjc užitnih in strupenih
gol> ...........................1.40
Nasveti za hišo in dom; tnlo vez. 1.-—
broširano ...............
Nemška slovnica Nemščina brez učitelja ■—
1.	del ..................
2.	<lel ..................
Prva čitanka, vez...........
Pravila za oliko ............
Psihične motnje na alkoholiki
podlagi .................
Prakt ični računar ...........
Praktični sadjar, trd. vez. .. Parni kotel, pouk za ral»o pare Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v jMrtlk..................
Bačunar v kronski in dinarski
veljavi ......................
Kočni slov.-nemški in nemško-slov. slovar ......................
pole. iz katere je bilo razvidno, da inm Wolters v Berlinu razkošno stanovanje z nekaterimi izredno dragocenimi objekti, (.'ez par dni se je Wolter szopet zglasil ter za višje ]>osojilo zastavil prav lep etui. v katerem se je po njegovem zatrdilu nahajal pajeolan Napoleonove soproge.
(M tega dne ni bilo stotnika Woltersa nie vee na spregled. — Poizvedovanja so dognala, da je to jw>seb»o pretkan slepar. Seveda nikoli ni bil stotnik, marveč zavarovalni agent, tudi nima v Berlinu nikakega razkošnega stanovanja, razen da je že parkrat gostoval v zaporih, kar se bo zgodilo tudi zdaj. ker mu je policija že za petami. Škoda, ki jo trpi hranilnica v Oelsu, presega — 100.000 mark.
ADVERTISE m GLAS NAHODA
Slovenska narodna mladina,
obsega 452 strani ..........1JS0
Slov. italijanski in italjansko slov.
slo\-»r ......................90
Spolna nevarnost ................ .25
Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45
broširana ...................1JJ0
Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezana ............3.00
1'mni čebelar....................L—
1'mni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati
polje ........................30
Varčna kuharica, trdo vez.......L50
Veliki vsevedež ..................30
Zbirka domačih zdravil — .......«5
Vošeilna knjižica.................50
Zdravilna zelišča................,40
Zgodovina S. H. S-, Melik
1.	zvezek.....................45
2.	zrezek! 1. in 2. snopič-Zel . in plevel, slovar naravnega
zdravljenja, vez. . —.........80
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika, povsod dobro,
najbolje ...................
Angeij sužnjev, brazilska povest


Cvetke ...........................25
Cesar Jožef II...................30
Ciganova osveta .................35
(as je zlato .....................30
Cvetina Borograjska .............50
Četrtek, U v..................... .90
1 20 CebeUee' 4 zv- skl,l»"j ...........90
Črtice iz življenja na kmetih .... .35
Drobiž, slabi ear in razne j»ovesti —
spisal Milč-inski ..............60
Darovana, zgodovinska povest. .... JO
Dalmatinske povesti >............35
Dekle Eliza .....................60
Dolence, izbrani spisi .............60
Doli z orožjem .................. «50
Dve sliki — Njiva, Starka —
...30 (Moško > .......................60
Devica Orleanska ...............50
.1.10 Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil; Marinka in škra-
.70 teljčki .......................40
Elizabeta.........................35
1,20 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Treuk ...............35
Filozofska zgodba................60
.1.50 Fra Diavolo .....................50
Gozdovnik (U zvezka) ............1.20
.1.30 Godčevski katekizem .............25
Gruda umira, trda vez...........1.20
1.40 Gusarji ......................... .00
Grška M.vto!ogija................1.00
lladži Murat, trda vez............80
Hči papeža .................... 1.—
Hedvika .........................35
Humoreske. Groteske in Satire,
vezano .......................80
broširano ....................60
Iz dobe punta in bojev ........JO
Iz modernega sveta, trdo vez.......1.40
Igračke, trdo vez............... 1,00
broširano ....................80
Jagnje ......................... .30
Jernač Zmagovač. Med plazovi.....50
Jutri (Strug) trd. v..............75
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 zvezkov.
lepo vezanih .................10.—
Sosedov sin. broš................40
5. zvezek : Sosedov sin — Sin kmet. skega cesarja — Med dvema
stoloma (trd. vez.) .........1.—
(5. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
tr«lo vezano ................1.20
broširano ...................75
Juan Miserja, povesti iz španskega
življenja ....................60
Kraljičin nečak, zgodovinska povest
iz Jai>onskega ..............30
Korejska brata, povest iz in i sij o-
nov v Koreji ...............30
Karmen, trdo vez................40
broširano ...................30
Kralj zlate reke in črna brata.. .45
Križev pot, trdo vezau ..........1.—
Krvna osveta .................. .35
Lisjakova hči ...................30
Lucifer ........................ 1.50
Levstikovi zbrani spisi ...........90
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70
2.	zv. Otročje igre v pesencah — llazliene lioezije — Zabavijice in }>ušice — Jeza na Tarnaš — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik).. .70
5: zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike .............70
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik. Trgovec, Kupeijski stražnik. U-raduik, Jezični doktor. Gostilničar. Klejxitulje, Natakarea, Duhovnik. itd.....................6(."
Mali lord, trdo vezan ...........80
Mali ljudje. Vsebuje 0. povesti —
"JTrdo vezano ...............1.00
Martin Krpan. Francoz na kurjih .60 jajcih, Iiibuičan in godec ter dru-
.40 Ke povesti ....................... .70
.30 Malo življenje ...................63
.90 Marijna otroka, povest iz Kavkaš-
kih gora .......................25
Maron .krščanski deček iz Libanonu. ............................25
Mlada mornarja .............. JtO
Mimo življenja, trda vez.......1.00
broširano ...................80
Mladih z ani keniežo v lastni živo-
topis .........................75
Mrtvi G os tac ...................35
Materina žrtev ..................60
Musolino.........................40
Mali Klatež......................70
Mesija ..........................,30
Mirko Poštenjakov!« ............ -30
Mož i raztrgano dušo. Drama na
morju. (MeSko) .............L—■
Malenkosti (Ivan Albreeht) ____L.JS5
Mladim srcem. Zbirka povesti za
slovensko mladino ............ .25
Notarjev nos. humoreska .........35
Narod ki izmirs..................40
Naša va s 1. del, 14 povesti......J9Q
Naša vas, IL del 9 povesti......J6
Nova Erotika, twl. vez............It
Naša leta, trd. vez...............
broširano ...................
NaIndijskih#Wk ._____ M
Napoleon prvi.......,»•. m..«••• A
Nekaj is ruske zgodovine ........ .35
•33 INfiliitist ■•••««••••••»••••• • • »• • • •
.35 Narodne pripovedke n MlUlii.. M
. .75 M
. .30 . .30 .75 . . 65
. .75 . .75 .3.00 .1.00
.33
.50 .30 .30 .70
.35 .90 .25 .25
Ne v Ameriko, jhj resničnih do-god ki h. (Alešovee) .............60
Na Preriji ...................... -30
Naseljenci ...................... .39
Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih i>ohodov bivšega slovenskega polka ........1.50
Obiski. (Cankar> Tnlo vezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25
Ogenj, trdo vezano..............1.30
Pri godbe čebeliee Maje, trda vez . .1.00
Pabirki iz Roža (Albreeht) .......25
Pariški zlatar ...................35
Pegam Lambergar, sreča v nesreči
in druge povesti ................70
Prihajat, povest .................60
Pod krivo jelko. 1'ovest iz časov ro-kovnjačev na Kranjskem ..
Poslednji Mehikanec ........
Pravljice H. Majar..........
Povest o sedmih obešenih .. Povesti, Berač s stopnjic pri
Roku ....................
Po strani klobuk, trdo vez. ..
Požigalec ...................
Praprcčanove zgodbe ........
Patria, ]*>vesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svet.
niki v gramofonu ............. .25
Ptice selivke, trda vez ...........75
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke < Kogutnik t
1. zvezek ....................40
zvezek ...................40
Podobe iz sanj, i Cankar) bruš. ..1.—,
Pastirjeva nevesta, trdo vez.....1.—
Poznava Boga ..............
Pirhi ......................
Povodenj ...................
Praški judek ...............
Prisega Huronskega glavarja
Prvič med Indijanci .......
Preganjanje indijanskih uiisjonar-
jev .....................
Primož Trubar, (Aškerc i. t rd. vez. 1.—
Rabi j i, tftla vez .........'........75
Robinzon.........................60
Revolucija na Portugalskem ..... .30
Rinaldo Rinaldini ...............50
Romantične duše (Cankar) .......90
Razkrinkani Habsburžani.........40
Roman zadnjega cesarja Habsbur-
žana .........................1.50
Rdeča in bela vrtnica, povest.....30
Slovenski šaljivee ................40
Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70
Stmeški invalid .................35
Skozi širno Indijo .............. .50
Sanjska knjiga Arabska ......... 1.50
Sanjska knjiga, nova velika.......90
Sanjska knjiga, mala.............60
Spake, humoreslte. trda vez........90
Strahote vojne i,.. ................,.50
Sveta noč, zanimive .pripovedke .. ,30 Strup iz Judeje .... 1..............75
.30 .30 .30 .25 .30 .30
.. .30
Spomin znanega potovalca........1.50
Stritarjeva Anthologija, trda vez .. Sisto Šesto, i>ovest iz Abrueev .... Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ..........................
Sveta Notburga ;.................
Sredozimci, trd. vez.............
broš. .......................
Spisje, i.u:,e -^vseti ............
Sveti večer......................
SHAKESPEARE V A DELA:
Machbet, trdo vez...............
broširano....................
Othelo ..........................
Sen Kresne noči.................
.90 .30
.80
.35 .60 .40 .35 .35
.90 .70 .70 .70
SPLOŠNA KNJIZNCA:
Št. 1. (Ivan Albreeht) Ranjena gruda, izvirna povest. 104 str., broširano ......................35
Št. 12. (Rado Murnik) Na Bledu,
izvirna povest. 181 str., broš____ .50
Št. 3. (Ivan Iiozuian) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš,
105 strani .....................35
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 1S4 str.,
broširano ......................50
Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72
strani, broširano ...............25
Št. 6. (Ladislav Novak) Ljubosumnost, veseloigra v enem dejanju. poslovenil Dr. Fr. Bradač,
45 strani, broš................25
Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila
Utva, 111 str., broš............35
Št. S. Akt št. 113 ...............70
Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Wc!>er.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš.............70
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relijcfna karikatura iz
minulosti, 55 str., broš. ........ .25
Št. 11. (Pavel Goiia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest
v 4. slikah, $4 str., broš........35
Št. 12. (Fran Milčinski 1 Mogočni prstan, narodna pravljica v 4
dejanjih, 91 str., broš...........30
Št. 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikola je vna, roman. i>oslovenil
tr. žun, 112 str., broš............30
Št. 14. (Dr. Kari Engliši Denar, narodno-gospodarski spis, poslo-.venil dr. Albin Qgris. 236 str.,
broš. ..........................80
Št. IG. (Janka Samec) Življenje,
pesmi, 112 str., brc«. ...........45
Št. 17. (ProK|>er Marimee) Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str.............
Št. 18. (Jarosi. Vrchlickv) Oporoka lakovškega tfrajsialuu vese-- loigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., broš. .. .25 Št 19. (Ger ha rt Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek. 124 str., broš. ........30
Št. 20. (Jul. Ztyer) Compači in g—inanalil. japonski roman, 1i L češlne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš. .............45
Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst krat koč as nih zgodbic, 114 73 str.
broš. .......................... .25
Št. 23. (Sopliokles > Antigone, žalna igra. ihjsIov C. Golar, GO str..
broširano.......................30
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 35» str.,
broš...........................80
št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,----
II. del .......................80
Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 st..
broš. ...........................35
Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za
brezposelne, SO str., broš.......35
Št. 31. Roka roko ..............25
Št. 32. Živeti ...................25
Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna z Jugurto, i>oslov. Ant. Dokler. 123 strani, brr^...........^30
t. 3«. (Ksaver Mcško) Listki, 144 strani ...............
... .45 .
.30
St. 37. Št. 38. Št. 3J). Št. 4<>. Št. 47. Št. 48. Št. 49. Št. 50. Št. 51. Št. 52. Št. 54. Št. 5<>. Št. 57. Št. 5S. Št. «1. Št. tI2. Št. «3. Št. 64.
.............65
Damče živali ...........30
Tarzan in svet ..........L—
La Boheroe ............ 1.—
Magnola .................40
Misterij duše............1.—
Tarzanove živali .........90
Tarzanov sin ............90
Slika De Graye ........1.20
Slov. balade in romance .80
R. C. K. drama v 3 dejanjih s pred
Igro. (Čai»ek>. vez. ... Revizor, 5. dejanj, trda vezaua .. Ujetnik carevine, veseloigra v 2
dejanjih ......................
Veronika Deseniška, trda vez____1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5.
dejanjih ......................
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec, 5. dejapj ......
5.	zv. Po 12 letih. 4 dejanja......
Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Ne-
ža? Sanje......................
0. snopič. Na Betlehemskem polja, nah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave............
12.	snopič. Izgubljen sin. V ječi, Pastirici in kralji, Ljudmila,
Pianšarica ....................
13.	snopič. Ves talka. Smrt Marije device, Marijin otrok ........
14.	snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov
15.	snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ........*.....
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ..............
MALE PESMARICE:

.35
.60 .60
.60
.30
.30
.30
.30
.30
PESMI IN POEZIJE:
Sanin ..................1.50
V metežu ..............1.—
To'in onkraj Sotle.......30
Tarzanova mladost .....90
Glad < Hamsun > .........90
(Golar». Bratje in sestre.. .75 Idi jot, I. tlel. (Dostojevski) .90
Idi jot, II. del ...........90
Idi jot, III. del .......... .90
Štev. «5. Idijot. IV. del ........90
Vsi 4 deli skupaj ............J.25
Tik za fronto ...................70
Tatic. Bevk. trd. vez..............75
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Turki pred Dunajem .............60
Trenutki oddiha .................40
Tri indijanske povesti........... .30
Treskova Urška ................. .35
V	gorskem zakotju ...............35
V	oklopnjaku okrog sveta. 1 del... .90
2. del .......................90
Veliki inkvizitor ................L—
Vera (Waldova). broš............35
Višnjeva repaiiea (Levstik), vez. 1.— Vrtnar, < Ita bind rath Ta gore),
trdo vezano ..................75
broširano ....................60
Vojska na Balkanu, s slikami.....25
Volk spokornik in druge povesti. 1.—
Valetin Vodnika izbrani spisi.....30
Vodnik svojemu narodu...........25
Zgodba Napol, huzarja. vez.....2.—
Zmisel smrti .....................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60
Z ognjem in mečem ............ 3.—
Za kruhom, i>ovest ...............35
Zadnja kmečka vojska ...........75
Zadnja pravda, trdo vez..........65
Zadnja pravda, broš..............50
Zmaj iz Bosne ...................70
Zlatarjevo z Jat o ................ .90
Znamenje štirih in darovana,
trdo vezano ................1.—
Za miljoni ...................... .65
Življenje slov. trpina, izbrani spisi
Alešovec, 3. zv. skupaj ........1.50
Zvesti sin, povest.................25
Zlatokopi .......................-30
Ženini naše Koprnele.............35
Zmote in konec gospodične Pavle. .35
Zvestoba do groba ..............1.50
Zgodovinske anekdote, ...........30
Zločin v Orcivalu, 246 str........L—
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo .... .35
2.	zv. Hudo brezdno .............35
3.	zv. Vesele povesti ............-35
4.	zv. Povesti in slike..............35
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ...................... .65
ZBRANI SPISI ZA MLADINO — (GANGL)
2.	zv. trdo zveno. Pripovedk® in pesmi .........................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..........................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebu e S. povesti ..........................'0
r.. tv. .rdo v. zauo. Vinski brat......50
G. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ......................... ro
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikimi ----1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami 1— Sneguljčica : pravljica s slikami . .1*—
Mlada j-ieda................L—
Trnoijeica, pravljica s slikami ....1.—
KNJIGE ZA SLIKANJE:
Mladi slikar .....................73
l Slike iz pravljic .................*5
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z bat vami in navodil jo> :
Mladi umetnik ..................L?0
Otroški vrtec ...................l-'v9
Naklad za otroka................1.20
IGBE :
Beneški trgovec. Igrokaz » dejanj.60
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva '
svetova, Dedščina, Trpini ....L— Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjiii JO
Cyrano de Bergen*. Heroična ko«
medija v petih dejanjih. Trdo vezano ........ ..................t.76
Divji lovec. Narodni igrokaz s pet-
jem v.4. dejanjih..............39
Mati. (Meško). tri dejanja.......70
Marta, Semenj v Richtnondu, 4 dejanja .......................
Starinarica. Veseloigra v 1. dejanja J36 Sdvninli žensk, enodejanka .... .30 Ob ifod^d. Igrokaz V" štirih slikah.. .30
Akropoli s in Piramide .....
brošira no ..............
Azazel, trdo vez ...........
Balade in romance, trda vez.
mehka vi*z.............
Bob za mladi zeli. trda vez. . Gregorčič, i«»ezije. trd. vez. iudec; Pored narodnih pravijiv o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) —
Tnlo vezano ................ .75
Kettejeve poezije, trda vez.......1.10
Kraguljčki (Ttvai ..............65
Ko so cvele rože, trda vez.......60
Moje obzorje. (Gangl» ..........1.-25
Narcis (Gruden*, broš............30
Primorske pesmi, (<»ruden> vez... .35
Pohorske poti (tilaseri, broš......30
Slutne (Albreht), bros............30
Pesmi Ivana Zormana:
Originalne hlovenske i>esmi in ] tre vodi znanih slovenskih i>e.sini
v angleščini ..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije. .50 Oton Zupančič: —
Ciciban, trd. vez .................50
Sto ugank ...................... 50
V zarje Vidove, trti. vez..........90
Vijolica. Pesmi za mladost .......60
Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano......90
Zlatorog. pravljice, t ril a vez.......60
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI in MOŠKI ZBORI
Priložnostne pesmi (Grum) _______1.10
Slovenski akordi (Adamič) :
l. zv.......................7»
II. zvezek ...................75
Pomladanski odmevi, I. in II. zv.,
vsak ........................-45
Ameriška slovenski lira (Hohner) 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ----1.20
10 moških in mešanih zborov —
(Adamič) ....................
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv...............
Dvanajst pesmi. I. in II. zv. izdala
Glasbena Matica .............. .50
Veseli bratec, koračnica ......... .40
.75 ( SL 1- Srbske narodne .himne ....
št.la Sto čutiš, Srbine tužni ____
št. 2. Zrinjski Frankopan........
št. 5. V sladkih sanjah .........
Št. 7. Pri oknu sva molče slonela St. !». Pogled v nedolžno oko ....
Št. 10. Na planine ..............
št. II. Zvečer ..................
St. 12. Vasovalec ..............
Narodne pesmi za mladino (Ži-
rovnik), 3 zvezki skupaj ......
Slavček, zbirka šolskih pesmi —
(Medved) ....................
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. Narodne vojaške (Ferjančič) .... Lira. srednješolska. 2 zvezka skupaj ...........................
Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: 1'salm 118; Ti veselo
poj: Na dan; l>ivna noč........
5. zvezek: Job; V mraku; liueva uaui prii»elji žar: Z vencem tem
ovenčam slavo; Triglav .......
ti. zvezek : OjH>niin k veselju; Sveta noč: Stražniki: Hvalite Go-Simula; Občutki; lieslo ... 7. zvezek: Slav<"«-k: Zao>tali ptič; Doniorodna iskrica : Pri »vadbi; Pri* mrtvaškem sprevodu; Ceslo .40 S. zvezek: Ti osrečiti jo hoti une-šan zbori : Ti osrečiti jo hoti (moški zbor« : Prijatelji in senca (mešan zbor» ; Stoji, solnčice
stoj; Kmetski hiši ............
zvezek: Spominčice; Večerni zvon: Siroti: IJče večni; Slovenska zemlja : Zimski dim Večerni zvon; Zdravitv I.; Zdravice II.; Oče večni: Tune solm-e ........
.30
.15 .15
.15 '15 .15 .15 .15 .15 .15
.50
.25 .30 .30
.40
.40
. .40
. 80
. .80
1.25
. .40 . .75
.10
CERKVENE PESMI:
Domači glasi, CVrkevene j>esnii za mešjjn zbor ...................1.—
12	cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ............ .50
12. Tantum Krpo. (Premrl) ____.50
Mašile pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) .....................50
, Slovenska Sv. Maša. za mešan j zbor, s spremljavo orgelj .......50
13	Pange Lingua Tantum F.rgo Ge-nitori. (Foerster) ............. J>Q
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (tierbič) .............. ^0
Srce Jezusovo. -1 pesmi na čast
srt-u Jezusovem. (F. Kimovee).. .50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijini]« j>esmi za mešani zbor. —
Sopran, alt. tenor, bas .........40
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl« .................40
10 ohhajilnih in 2 v čast presv. Sr.
f cu Jezusovemu. <Orum> .......35
12 Tantum Ergo. (Premrl) .......50
Missa in honorem Sanclac Caecili-
ae, ( Ft«er>ter i ................ J>0
Missa in honorem St. Joseph i —
(Pogachaik) ...................40
Litainje presv. Srca Jezusovega
(Foerster > ....................40
Oremus pro Pontifice.............40
Kyrie ...........................60
K svetemu Rešnjemu telesu —
(Foerster« .................... .40
Sv. Nikolaj ......................60
NOTE ZA CITRE
45
Buri pridejo, koračnica .80 Slovenski citrar. (Wilfan)
.40 .40
MOŠKI ZBOKt:
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
Izdala Glasbena -Mati<*a ......
Trije moški zbori (Pavčtč) —
Izdala Glasbena Matica .....
Narodna n»grobnica (Pavč»t) ... Gorski odmevi (Laharnar) 1 zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv.. .45
SAMOSPEVI:
Planinke, H. zv. (Laharnar) .....45
Nočne pesmi. (Adamič) ..........1.25
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ...................
.45
C?
MEŠANI ZBORI:
Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45
... .25 ... .......25
Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. J25
NOTE ZA TAMBUBICE;
Slovenske narodni pesmi za tambu-raški zbor in petje. (Bajuk«... .1.30
Bom šel na planince. Pod puri slov. na r. pesmi. (Bajuk) ............1.00
Na Gorenjskem je f let no........ 1.—
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih bimen in slovenskih narodnih pespii ........................ .50
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-V AN JEM KLAVIRJA:
Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ..............
Uspavanka.....................
NOTE ZA KLAVIR:
.90 .70
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-N JEM:
.40
.45
.20
JQadiiwfca igra a petjem v 3. dejanjih ................... JI
Domovini, (Foester) ............
Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov . J.. Jaz bi rad rudeeih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za
dvospev ..........'............
V pepelnični noti (Sattner), kan-tan ta za soli. zbor in orkester, Izdala Glasbena Matica Dve pesmi (Prelovee), za moški
zbor in bariton solo ..........
Kupleti (Gram). Učeni Mihec, — Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00
Kupleta Knza-Mica (Parma) ----.40
Naši himni (Marold). dvoglasno s spremijevanjem klavirja .......15
......75
.20
PESMARICE GLASBENE MATICE:
L -Pesmarica, uredil Hubad----2.50
2.	Slovenske narodne pesmi — (Bajuk) .....................45
3.	Narodne pesni (Gerbic) ----^0
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (SvOcar&Č) L, 2., in 3.
zv. skupaj.................. L—
Benečije
Klavirski album za mladino —
(PavClč) .....................L—
Tri skladbe za klavir (Adamih) .. _50 Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45
Moje sanje...................... .39
Slovenske zdravice. (Fleischman).
— .20
Pri poz na nje. Polka mazurka. —
(Jaki 1 ........................40
Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljuba v no blebetanje, Polka mazurka. . (Jaki > .....................40
Zmiraj zvesta. Polka. (Jaki) .... .40 Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) .....................56
Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... JS9 At a Penguin's Picnic. Intermezzo.
f Aletter) .....................Jt%
Prorofcovalne karte ...........$1.00
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NAHODA"
(oSjTTT.nr.45' 82 Cortlandt St., New York
•S	'AiSwlifeal
»iT m CI
mirm
GLAS NARODA, 21, JAS. 1$27
„_* a* :—

spomini francoskega vowfega detektiva
Po "Narodnem On«vnlKu".
CH. LU Cl*TO
T
SOVRAŽMK SMRTI AFERA GROFA ANDRASSY-A
J. poylacjc.
KAKO JE ORGANIZIRANA NEMŠKA 8PIJANAŽNA SLUŽBA
Pretlno začnem z objavo .svojih pominov mislim, tla je zelo važno, ee ne neobhodno potrebno, da razkrijem vitateljem skrivnosti urada za diplomatske in vojaške poizvedbe, tako k<t je deloval v Nemčiji pred vojno.
Skoraj ne rabim povedati, da m* je tlelavno>t tega urada tako malo zmanjšala od premirja .sem, tla je bilo treba v trenutku, ko je biki podpisana v Rarppallu znamenita tajna .^ovjetsko-jyerniaiLska vojaška pogodba, .m zida t i dve zgradbi tla .se v njih nastanijo novi agenti. . .
Tajna nemška špijonažna služba, koje ofieijelni >etlež je v Tier-gartenu v Herliuu. je največja špijonažna organizacija, ki si jo morete predstavljati.
V t t in so imeli, kakor v vsem drugem, naši neizprosni sovražniki velikanske načrte, i:i sine se trJili, ne da hi se pretiravalo, da velikemu nemškemu generalnemu štabu (Grosser (»eneraLstab) ničesar hi bilo neznano, kar se tiče naše vojaške 'pripravljenosti, v trenutku. ko se je cesarju zljubilo napovedati nam vojifb.
Ta špijonski urad. katerega je natančno sestavil in izi>o}>olnil špi-jon Stieber. ki je umrl letu 1892. obstoji iz treh odsekov:
1. politični odsek.
li. vojaški cilsek.
3. mornariški od.se k.
Pred cesarjevim padeem je bil politični od^ek v najožji zvezi z njegovim osebnim kabinetom. Danes je prideljen mnistrstvu zunanjih zadev — \>aj na videz — in od list a novljenj a sem sestoji iz toli-svketj. kolikor je držav na
Kot že ime znaei, je namen »tega preskrbe!i cesarju — ki je. česar ne smemo pozabiti, vojak — in njegovim tajnim svetovalcem (tajni svet) vsa pojasnila, ki bi se v polftičuna orcim mogla izkoristi: v največje dobro cesarstva.
I*red vojno je bila najvažnejša teh sekcij ona. katera je nosila naslov "osebne sekcije". Uradovala je poil neposredno kontrolo cesarja, ki je bil nje tajni direktor, čeravno je bil na zunaj šef te sekcije vsakokratni državni kaneelar.
Ta sekcija še danes obstoja. Samo .spremenila je svoj ime in nosi sedaj naslov "zasebne sekcije".
Agenti, ki so v njej uslužbeni. izhajajo večinoma iz obeh drugih sekcij, katere v tent oziru služijo nekako kot izloecvalne sekcije. Sprejemcjo jih v zasebno sekeijo šele tedaj, če so 'pokazali, da so res zelo spretni .
Te agente izberejo iz Vseh krogov. Nekateri spadajo med najvišje plemstvo in njih imena stoje na prvih mstih v CJotliskem almanahu*. Med njimi se pa nahaja tudi cisto navadni zlocrnei. ki so v sta mi iz vrati katerikoli zločin in kojih večina se le s težavo skriva preti vsemi policijami sveta.
Skoraj vedno je njih delovanje oauejeno na kroge, v katerih živi-
* Vsako leto izliajajoči imenik vseh živečih članov nemškega
plenov*.
revmatmem
NaS ti skje menda popolnoma V zimskem j>orotnem zasedanju prezrl desetletnico smrti velikega bi moral priti pred i»oroto v Ivoši-
I ruskega! bakterijologa profesorja eali na Slovaškem madžarski grof Mečnikova. ki je umrl meseca no- Andrassv. ki je obtožen požiga. — organiziran, ua je i>oroeai nemsKc- vembra 1916. Bil je prvi, ki je do- Razprava je bila enkrat že prelomu generalnemu štabu o različnih zadevah ali posebnostih, ki so jih imele tuje armade.
Kronprine, njegov brat, princ Eitel Friederich in bivši 'mbret'* albanski, princ Wilhehn von Wietl šo bli nekaj časa tudi člani tega odseka.
Temu se ne smemo prav nič čuditi, kajti v Nemčiji se smatra špijonaža za posebno častni posel.
V>ak podoJsek ima na razpolago številne vojaške in civilne a-gente.
Ti agenti so razdeljeni v tri vrste, kojih vsaka tvori kasto zase:
1.. Šefi odsekov v inozemstvu.
2.	Agenti, ki so jim poverjene posebne misije.
3.	Stalni agenti.
1. Šefi odsekov. — Šefi odsekov v inozemstvu so špijoni najbolje vrste; podvrženi so strogi izbiri., in
jo, tenia vsi, kdorkoli so. so podvrženi čisto slepi disciplini ter morajo, ne da bi se najmanje o-botavljali. izvršiti <povelja, katera so dobili. In v tem ravno tiči slaba stran te organizacije. ....Kar se tu'*1 slednjih, yre edino Kar se tiče slednjih, gre edino le za lispeh. I'speli pa je treba doseči za vsako ceno. in lakorckV-ob določeni uri. V nobenem slučaju ni dovoljen neuspeh.
Poznal sem enega iz meti njih, ki se je radi male napake moral seznaniti z ječami trdnjav lilatz. Spandau in Koenigsberg.
Nekateri so celo na skrivnostni način izjrinili.
C'e iz kateregakoli vzroka enega teli agentov zasačijo, ga urad v m»-heueni slučaju ne ščiti, in če ga v tuji državi aretirajo — kar se bolj po»osto pripeti, kakor bi to človek ičakoval — «ra prepustijo nje-i usodi.
Moramo pa biti pravični in pri-
peznati. tla dobivajo ti agenti, ki. ----------- - —-----. • •	. - i	"
ii(iu je jo na .svojo nevarnost, na- lahko nudijo iz stanovskega stali- ^-fJ* m«\iem] . Posrečilo k' n«' .1«» pred razpravo nekajted-^-ijaz je poklonil za Božič svojemu j
gnal, da smrt ni nujen in ncizogi- žena. Obtožnica očita grofu, da jc ben zaključek človeškega življe- naročil svojemu slugi Cažinki spoli ja. Svojo trditev je učenjak j>od- mladi leta 1924 zažgati grad v Ve-prl s strogo znanstvenimi dokazi, latah, da se na ta način iznebi ne-Prod njim so branili to tezo samo ijnbe češke posadke, ki sč je na-duhovniki in tisti, ki so se bali stairila v gradu. s,ur*J-	J o prvi odgoditvi porotne raz-
Mečnikov je~iuoral ostaviti O- prave se je v javnosti mnogo go-deso in se naseliti v Parizu, kjer vorilo. Andrassv ni prišel k raz-je deloval v Pasteurjevem institu- pravi, marveč je poslal zdravniš-tu. Od njega izvira nauk o imuni- ko izpričevale-, potem je pa polo-teri. teorija o embriologiji vreten- >il kavcijo v znesku 700.000 ieš-čarjev in on je bil tisti veliki duh. kih kron. Pravi vzrok, tla se je iz-ki je naravnost prekvasil patolo- ognil razpravi, so pa bili- novi do-gijo ter dokazal, da je sifilis ded- kazi, ki jih je zbralo drž. pravdnimi bolezen. Poglavitno odkritje što proti grofu, čigar usoda je bi- .
Mečnikovo pa je dokaz zoperna- la že zapečatena. Tik preti razpra-l----
turnosti in vsake nasilne smrti, ki vo so bile namreč aretirane tri o-'iml,roi P°»»zmneli z »lavarji deč-.Kdt kosi mlado in staro. Njegov aksi- sebe. med njimi neki inženir in o-.Jlh	l>otein 5e,e >0 ,a.hko
om se glasi, tla more smrt nastopi- sebni brivec grofa Andrassvja. ki tIt'co-ti le tedaj, ko se s telesom vred po- so hotele vplivati na zaslišane pri-stara tudi duša. ko izgubi utrujc- če. Osumljen je bil tudi uravni za-na zavest veselje do življenja ter stopnik Audrassvjeve rodbine, bu-
Slovsnako Samostojno Bolniško Podporno Društvo
za Greater New York in okolico, ink.
ODBOR 1927:
Predsednik:
FI1AXK IloTK"^
it>3 K	Str.« t.
New York C-ly Podpredsednik:
IGNACIJ MUŠlC
OS'j (Jruiit St., .
Brooklyn. X. V. Tajnik: JOSEPH POOACHNIK.
M Ten Eyck Street.
Brooklyn. N. T
Blagajnik: PKTER RODB.
.\li ha J*!ace.
G!eti<!aio, I.. I. Zapisnikar:
JI AllTI N" Cl'RKU
'iT S hot< Str. n,
llrookl; it. N Y.
Nadzorni Odbor:
AXTIIONY KO.«IRMK. 10121 - R5th Rd..
Hichmond Hill. L.
ANTON CVETKOVICII, 1912 I-ir.den Str^t.
Bivoklvn. N. Y Fit ANK I.riVHA.
421 Morris Avenu>
lluckville <"t-ni.-r I. i '
Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se spozna kaj to pomeni.
- To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo js v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro deset tisoč bolniške in rkoro šest tisoč smrtne podpore ter imr. v blagajni skoro 512,000.—.
mi
t>ruštvo zboruj«- v m k o tr>-tj'i :-■ b< t > \ «vo-jih društvenih prostorih v Heeihi r^n Mali. 5 Pt. TT;f1 <3rjg^ In tr*<»tV> Ar#.. New York
< >
Mladostni zločinec.
liožir-u •>.<* je na l>uuaju do-
za to Jjlužbo 'vzamejo samo ljudi, ui' brepeni po počitku. Bi! je prever- dimpeštanski advokal dr. Perls.	nenavaden slu.'aj. Neki k
ve za n a-lov PHILITA (rRAJS. doma iz Prezida in tlr-I;* navadno po šumali. Prosim.
ni? javi ali naj pa -am <• vrla^i .svoji -..-.tri: Prani c i Grays. oitiožt-n.-L 3tupin. 227 Park Ave , Hoboken. N. J.
a de, katere .so v .sorazmerju temi nevarnostmi.,
Danes znaša lefni proračun t in.enovane tri otl-seke 19.500,000 /iatih mark. Razen tega pa še obstoja takozvana "črna blagajna".
kateri menijo, da .se v njej nahajajo zelo visoke vsote.
Te vsote, ki so na razpolago •rt neralu von Seecktu — in o ka-ttiib urporabi nima polagati računa — mu dovoljujejo, da je vsakemu položaju kos in da ina.itno plačuje vsako sodelovanje.
Povi>rečno .spreten agent dobi <lidečb začetno plačo: 6000 zlatih
'marie in razcn tc«a kraJcvuo il°-
klado, draginj.sko d okla d o in r.a-•rrade. ki .-o v sorazmerju z doseženimi iwpehi.
•Jaz .sem asebno poznal em-gt šefov tega urada, enega onih. ki so
sea najvišje garaneije.
Pogosto se zahteva od njih. da napravijo načrt kakega terena ali kake trdujave na prvi pogled in brez pomoči kakega orodja. V -ta-nu so na mah ceniti število vojakov in topov ki branijo kak utrjen kraj. lego vsake Obrambne trdnja ve. namestitev topov in fttreljiva za pehoto in top ki je oddeljeno kaki trdnjav
Tudi morajo delati psijiološk? študije o značaju ljudi, ki jih imajo nadzorovati, opazovati njih dobre in .slabe la.stno.sti. in če le mogoče najti napako, na podlagi ka-1ere ji'i bodo prekanili in ki jim bo dovolila }>otom spretno izvedene «rožnje. da izsilijo iz njih podatke. katere zahteva veliki generalni »tab.
HiMl Urno
najti lek za vse bolezni iu podal j- nov mudil no opravkih na Slova- sedemletnemu sinčku 11; sati življenje do skrajnih mej. ko škem. Krivda tega tujega od vet-j igračo v dar. Nato je dečka pobelil si bo človek radi utrujenosti pro- nika kol glavuejfa imijatorja ide- nj,*.r0V enajstletni bratranee. Oba stevoljno poželel smrti.	|je. da naj bi jrrof priče najel in otroka sta se ijrrala v kuhinji. N".*-!
V svojem boju je izha jal 3leč- podkupil, je bila tečno dokazana.' nadoma pa je med njima nastal nikov od ideje brezsmrtnosli sla- Zato je izdalo sodišče v Košieah prepir. Tletni Ilans se je med jire-nice. torej stvari, ki je biologiji ž«* za dr. Perlsom tiralico, ki pa dobi pjrom tako razburil, da je zagra-j davno znana. Že Weissmann je praktični pomen samo tedaj, ako bil za velik kuhinjski nož. ki je le-
l 1 Ulljfl- I	"Till	, , v . .
količii '	no Poznajo smrti ni- stopi l erls kot tuj državljan na o- ua m;z; ;n ^ 7npi,"j] v svojega
pništvo lfi e,l0Stavne-i^ živali in rastline.' 7. r ml je češkoslovaške republike. bratranca. Konica noža je predrla •avj ' Pri najnižjih bitjih se deli vsaka4 Vsa predzgodovina te afere ka-i dečku obleke in se mu za pičila v
stanica v dve polovici, ti dve polo- že. da je madžarski uiagnat vici se zopet cepita v štiri dele in požijralee.
tako gre naprej do neskončnosti, j	-:---
Življenje se ne ustavlja. Različni '
vzroki lahko ugonobe na stotine UQ0S|[O ŠTETJE V RUSIJI
milijonov organizmov, a vse to ni
naravna smrt. Se človeške spolne |	-
staniee so nesmrtne, ker se prena- \z Moskve
trebuh. Težko ranjenega fanta so morali prepeljati v bolnico, k jer so j je moral podvreči takojšnji operaciji.
POSEBNA RAZPRODAJA
OP»LKKE In STK N J K za M < 'S K K
03LEKA ALI SUKNJA $10
ZA MOŠKE SAMO
OBLEKA ALI SUKNJA $5
ZA FANTE SAMO
B. PFEFFERKORN
127 KNlCKKUIiOl'KKlI A V K. BROOKLYN. N- Y. Vpraša j h. :>' JOS. IIABJAX. ii
(ju r uri s I it ko. Odprto cel tretn od 8 30 zjutraj do 10. ure zvečer.
V nedeljo od 3^0 jvtrj»j do .ycitfan
poroeajo r
Kot vklimo je delovanje teh a-
radi svoje službe lahko ob v.^aKi	rr^ntov zelo zapleteno. Zahteva od, . . .
. . ........ •	17	. , .	. , »da je smrt neka tuja
dnevni ali veverm uri imeli pri-	njjh množino znanja, ki ga najde-; .,
stop k cesarju, in kateremu je sled-	mo redko združenega pri
nji dober prijatelj. Ta možak,	^Jovcku. Zato vzamejo za to službo
princ ven R- . je nosil eno naj-	^^are oficirje, kojih tehnično zua-znamenitejših i men nemškega j p laliko ia^opolniti.
Ljudsko
šiijo. Umirajo torej le telesne .sta-^tetje. ki se je vršilo v drugi po-niee. ki so obrabljene in so opra- Jovici decembra, je bil važen dogo-viie svojo življenjsko funkcijo.	ki je prisilil vse sloje prebi-
Tz vsega tega je jasno razvidno, vatstva. da so vzeli napram njemu postranska svoje stališče. Vsi uradniki so imo-I činitel jiea, kateri ni mesta v te- li s štet ioni mmuro presrlavie. Nai-. meljni brezsnirtni naravi žive ma-, večja ovira je bila slaba komuni-.terije. Takozvana naturna smrt je kaeija. V mnogih krajih so mo-, le posledica opešanja "plemenitih" rali hoditi uradniki od vasi do va-'
.	v. . • ,	i -	, stanic v jetrih, ledvicah, jajčni- si peš, pr ta so bila zasnežena in
plemstva. Njegov oee jc t>u nem- Ti }Kbrani 5pijoni v,-, (Joilc_	^ ^ staniee. uradniki so morali prebivalstvu na4
skt poslanik m zastopal eesa rja pr. ljelli šp i jonskim sredinem y Krn- i7Vršnjcjo ]iajvi^c (lnševne de-'dolgo in široko razlagati, kakšen1
via larju. kojega nevtralnost je bi-	v Latisannn in v Ženevi. . . .	» . - - -	, ' ' -	, , , .
.	li •	xellesu, \ ija-usannn in \	jetra, ki odstranjujejo skoti- pomen ima ljudsko Štetje.
*	^	- vl Največ pravic so delali nrad-
mu ri	r J! 1ajjli	ftSe! StaHh	tak°	<'V>*om psi Mnogi uradniki se pri-
prouurju borila skupaj » našo. j ki ,talno biva v Briixetlesu.	posUnejo nekako lesene in se na-* to;ujejo Ja so jfh ,isi napa<laIi
Da vidimo, kakšna je bila srednja —	^nntftvrfi ' » . • .	.	.	^^uejo. ua so jth ^si napattaii
+ „ t I Glavno delovanje teh agentov domestujejo z nekvalificirano tka- ;u ijm raztrgali obleko V uekate-mentaliteta šefov ur agentov za-seb- .. __________v	- . «	•	t>i	jhh razueaii ooiem. \ ueKdie
i leme-{1-il, krajih so ovirale uspešno štet-111 so iz- je tudi vraže. V liarkovski iu v jat-
bil stalni agent v Parizu in ga je ^ ' *	m0raj-0 ti -17V--iti	*"''JTV-'t ;..... l)0Sa,1,ezni;'^i guberniji so ljudje, govorili, da
naša policija kot takega na<izo- j"* ** Zm tudi Z^rc^ ^^	ljudsko štetje Aniikrist s svo-
rovala. v klubu, kojega član je biU ^ 1 d °	^	l>remu'n<;	^^
igralni do!=> v znesku 100,000	m centralizirajo P°,ia ^ • n,inaJ° vec pravega posla. Dokler so uavedH kmetje kot poklic lo-
frankov ^	i ki so jih zbrali pri stalnih agentu.I je človek mlad. vrše makrofagi pri ])ovstvo. Nekatere noseče renske
1<Pozneie jc kupil na kredit bi. er-' IT- Agenti v posebnih misijah.—^človeku nekako sanitetno sTužbo|so zahtevale, naj uradniki zapi-uo ovratnico in jo takoj proda! za' ^*enti- ki 's0 PP^lani v P^scbnili in skrbe za higijeno. ker odstran- šejo tudi deco. ki še ni bila rojena. " »ti* -I nime prave vrednoti i mi&ijali v inozemstvo, dobijo Lsto jujejo vse ix»trcbno. Pri starem Xeki uradnik je naletel na zani-Ker je draguljar za levo naanaiiUlkot M od^kov' V ^- človeku pa požro makrofagi že i-|mivo dvoženstve. Prva žena neke-je nje"o\ a rodbina vsoto	so ne zaiieinarja' Čintj tak oslabele plemenite možganske. kmetiča
' .	; I Glavno delovanje ten ageniov o:j- domestujejo z nekvahficirai
mental,teta šefov m agen ov zaseb-	y tom> da ^^jejo v nedolo- uino> takozvanim vezivom.
ne sekcije, hot-em rzdati. da je nne. ^ ^ stalne agente. žive- njte stanjcp so nazadovale h
ta e love k, ta prme. za easa. ko je	'	...	.l^io^n na 1 . ■•	. --	,
, . ,, . . če v Franeiji, katerrm dajejo ua- jr^eij ravnotežje med »osa bd vtabu ii<?eiit v Parizu ni ga ie	. ...	-	:____r	_	. 1 .
še ni bila vpisana kot
lila" 'toda" franeoska" pJieljal uai|,olic	interesom nemške Jetrne in drage staniee. življenje	druga pa sploh ni bila re-'
, V ' t, „ „„;	i države m izvedejo misije, ki so jim opeša in smrt postane neizogibna ' -Istriraua. Neka ženska s šestimi
ranila g. von K.....-a. naj izg - ,	!
vuivrn je povabila ne iz dežele.	[
Pozneje se je pa vrnil v Fran- j
cijo..... na čelu eskadrone ulancev. \
V bitki ob Mame je bil ujet in j nato kot ujetnik poslan ua grad j Vitre (okt. 1914), kjer sem imel' z njim zelo zanimiv pogovor. . namreč radi njegovih posledie.
Če so že bili šefi nemškega špi-i jonažnega urada taki ljudje, si! lahko mislimo, kakšni so bili njih' poJložniki.
poglavje.
VOJAŠKI ODSEK.
bile dane.
(Dalje prihodnjič.)
* Albansko: Kralj. (Op. prev.)
SRCE V FILMU
Bolečine hitro izgine i Bed Gross oblii«di.	!
____! \ojaski odsek — poročevalna
• i služba — ima svoj sedež v vojnem
OUfMo-a ostrih »iKKlijajer kot z lJMžtm, ti-2kUi ueprvstuoih bole<hn rev-t5«iUziua. to je vse, kar Žele trpeči. I« v»	to dobite., Tja. kjer
MV yritbnjiie Joliiisun's R«! Cross leOkMit Obili, tWill se Uoste resell kako hitro vam l>o pomagal.
Močnikov je tudi dokazal,
nastopa skleroza samo vsled vee-j JO vpišejo kot devico.
da otroei je energično zahtevala.
naj
je občutljivosti višjih stanic na-J Najtežji je bil popis osirotele pram strupom .ki jih produeira dece. Deca se boji. da jo spravi ob-yaš organizem. Xasa ereva kon-^last v Deeji dom. zato noče otljfo-stantno izločajo takozvaue toksi-, varjati na vprašanja. V Dnjc^n-o-ne. Organizem bije neprestano boj petrovsku stanuje v stari hiši ve-ž njimi, končno pa se utrudi, ope-^liko osirotelih otrok. Komisijo, ki ša iu pedleže. Glavno zavetišče je hotela te sirote popisati, so ot-
ministrstvu v Berlinu. Podrejen ,ie platno.
neposredno osebnemu kabinetu j pCiinetek jc tem večje važnosti, vsakokratnega ministra.	{ ker je ta film združen z gramofo-
Kot že pove ime. se ta služba. n0m in mikrofonom
strupenih mikrobov jc debelo čre-Fredcrlk Melville, vodja radio-ki vsebuje do 128 bilijonov liii-loškc«ra laboratorija na vseučiliš-jkrobov. Ta "črevesna flora" sama ču v Londonu, poroča v listih o za- H9 sebi ui škodljiva, toda njeni iz-nimivem eksperimentu, ti se muj^ki — toksini —zastrupljalo kri je pred kratkim poweeil. Učenjak!^ Danice. Miečnikov je predlagal je s pomočjo radijevih žarkov	mleko kot najboljše sredst-
sncl delovanje, človeškega srca teiyvo uničevanje mikrobov. Kislo ga spravil v film in potem tega njj	namreč ustvarja kislino
Mečnikov je dobro vedel, da o-sebno ne- bo premagal smrti. Vendar pa je bil tisti mož, ki je post a-
---------—— <4Govorečhvil človeštvu orjaško nalogo, ter
v t ,	, P^bn«> ^vi ^ tem, da dobavlja j n\mn je namreč izpolnjen s fono- mu predpisal boj zoper smrt. —
SI nrkeTrDeralaCmU ^8bU v<> j grafično metodo in metem ko sefo* je bil, ki je povedal, da je člo-
eablte ne posluJtiti tes* starega j	\
nest JI reja Red Cross oldiža. Greje ta i * 011 Falkenhavn, bivši vojni
tineJje Ter^'e ^J™**^ * -DapravU ^	podobni utripanju srčne ro. in da so se na drugi strani iz-
rek** iz nabreklega mes«a in sklepov..	.	.
Neiao numnira aern * vsakim siblja-j k**or bomo pozneje videli — šej To jie prvi primer, ko bodo mojem telesa vine vsesam 4blli Lahko
_	-----------1	*----'	^	JV v.,«-
I menjavajo ua platnu slike, se ču-lvestvo podedovalo od svojih pred-i j jejo iz fonofona udarci, ki so čisto nikov debelo črevo in črevesno flo-. natanč
j gočno. organizacijo, koje agenti —'mišice.
'"kita** SUlr"TiilU! wsta"! Seclaj vzne,lliriajo tu^ države. Tojgli ljndje opazovati delovanje sa-- rosti in umrljivosti. Naša želj* po tO rasrefcete „, kn^e. ki ^' sinSAt? sta ^V^lniU in končno « na pUtnu ter točno gledati iufživljenju ostro nasprotuje bolez-oi imImHu dj>iiMi vin uredila generala von Heeringen slišati nieffovo dplovanip SU>vAdo ni fatnmll lafiit in l.*»o il.Ar.4-, Xln
redno razvili človeški možgani, ž njimi-vred pa tudi zavest naše sta-
MSPigrUpffaJi bolečini	^'iri t?rx i
vam nI treh* vee prenehati rev-VI lahke	t»k^A»jo
i« P*i*Uu> vant* % htižnji lekaraL te sca rellki Ked Cros« obliž % osadjem. — Adv't.
generala in Plattenburg.
•Tu je menda mišljen španski
kralj- (Op. prev,)
slišati njegovo delovanje, Seveda ni v starih letih in kratkosti člo-bo ta posnetek služil v prvi vrstijveikega življenja. Prva naloga na-učenjakom in bo za lajike na raž-jše znanosti torej bodi, odstraoitik pola go le tedaj, ko ga ne hodo več to največjo disharmonijo v člove-rabili v zdravniških krogih.	' ^ —
3d naturi.
roci sprejeli s kamenjem. V neka-terih kraj iti .so. morali ura,clniki
ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVt< JAKI.
Foreign Language Informatioi Service v New Yorku je izdala pritoeno knjižico, ki je namen je na onrrn, kateri žele postati ame-rrSki drfevljani. Katjiftea je piaa na v lahko rfanmljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o 'državljanstvu. Stan'e 25 centov V- zalogi jo ima knjigarna Olu Nafbdm, 92 Oortlandt Street, New fovk flttr.1
PRVI SKUPNI VELIKO NOČNI IZLET V JUGOSLAVIJO
s parnikom "France"
dne 2. APRILA 1927.
Na narniku nam j*' dodeljen potsub»-n <>d.lelfk /. lepimi kabinami po '2. in 4. postelje v sredini parnika. Potnik" bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane ter pazil na prtljago. da bodo pomiki tem udobneje in brezskrbno potovali
Vozni listi 111. razreda stane do Ljubljane Š11T.7S z vojnim davkom in železnico vred. za ven in nazaj pa $'202.— in £5.— za vojni davek.
Kdor je nami njen potovati domov V t Uho S or. naj sc rim preje prijavi.
DRUGI SKUPNI IZLET si parnikom "PARIS ' 14. maja 1927.
TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom "ILE de FRANCE", 2. julija 1927.
FRANK SAKSER STATE BANK
^ 82 Cortlandt Street, I	New York, N.
B0LGARSKI ŽELIŠČNI ČAJ
Imenovan Bolgarski Krvni Ča}.
KAJ BO NAPRAVIL ONIM, KI SO BOLNI
POMACAL B4» izrisi it i sist«*in stru-1k»v. ki povzrwojo razne lM>lczni.
POMACAL	ub<»t»iUl Ik» in izbolj-
šal kri.
1'OUAOAL BO žvhKlčniiu uere«Uuu.
POMAGAL BO cčistiti in izplaknili ieiliee.
K.VI BO NAPRAVIL ONIM. KI S<> ZORA VI
POMAHAL lin ul>ili ifreliLnle. ki si« vifekral nr/.vij«*jo v influen'1». — rii».<
it) |»lju«"i»if*i«.
1>AL i*() (n'esti Iii.-trnxi in koži sijaj, knr je K"»li»vi» ziuiiuciije zdravja.'
In it« skuhale ter sn vzauiele \-re-li-^a. h«» greste k ixxitku. dobile vs « W^ute risli- f»oki-. ki jih j«- unit i narava namenila za zdravje s-vejih o-
trok.
Imejte ikatljo Bolgarskega Želiščncga (Krvnega) Čaja vedno Dri rokah Naprodaj v v»eh lekarnah, ali vam pa pošljemo po pošti, pošir.ina plača '..i veUM d^.-iinsjcr zavoj za (1.25 aCi 3 za'43.15 aH 6 za »5.25. Naslov H H. .o-» Scnlick, PresidcitM Marvel Pro tocts Compaty, 900 Mo.-vel Building. Pilt'siur-.h, Pa.
ft
T~
EDINI zastopnik in V »aložnflt
FRANZ LUBASOVJH
v MiataBi Drtevsh.
ALQI3 SKUW
333 Xpsilon H, Brooklyn, W. 7.
PlilTE PO CCNtK.
KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE in BJUA2WKOVE PRATIKE
bo4o dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50.
Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v liatu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jili že naročili.
Blaznikova Pratika stane 25c.
5toVehic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N.
....... ki1. -ij&BiiLS

. --i-,-/>.,.i,' suyaiiiiSMiteia«



PEJ	tinse ,.- mw
.	-v-i
GLAS NAHODA. 21. JAN. 1927
DRUŽINA LOSOV.
BOKAJf IZ ŽIVLJENJA.
iU
Za "Olas Narod*** ptindU O. F.
41
Nadaljevanj«.)
VELIKAN IN PBITLIKOVCI.
yzmmmm 7-,. • ^ ; ~ •	^mmm^.

Pred kratkim je bil otvorjcn v londonski Olimpiji velik cirkus. Za velik obisk so delali j»o londonskih ulicah reklamo pritli-kovci in velikan, ki «a vidite na sliki.
—	Ali mi dna svojo besedo,- Elinor!
—	Seveda. Gita. Mož ki misli tako nizko in preračunano, ne bo nikdar dobil moje besede. Prisegam ti.
Tedaj je vstopil Kuno Losov s Fredoiu. in takoj za njima gospa Helena.
lira t in sestra sta morala ostati v Losovu pri čaju. Gospa Losov je tudi purkrat omenila "ubogega I»otoja"\ ki se je moral vrniti v glavno mesto s "tako velikim bolestnim razočaranjem".
Eiiuor je olajšano vzdihnila. ko sta zasedla z Frcdom zopet konja.
Nekaj časa sta molče jahala drug poleg drugega, a nato je rekel Kreti naenkrat:
—	Ti. Elinor, naši sorodniki so naravnost nevrjetni ljudje. — tako nepristni in leseni. Človek bi skoro ne mogel vrjeti, da sta najin krasni oče in ta strie Kuno brata. Vidiš, tu .vem poginoma natančno. da bom stal tem ljudem vedno mrzlo nasproti. Človek čuti
takoj, če je kontakt ali ne. Pri baronu Lindecgku sem vedel takoj: »av»dii ravnati s puško. Moj oče mi je to že obljubil. Temu človek se boš natranje približal. Tukaj pa vem na isti način: Tem ljudem boš ostal vedno tuj. Povej Elinor, ta Hotp. "ki se je vrnil s tako velikim, bolestnim razočaranjem v mesto, — je gotovo pogorel pri tebi!
Elinor je vzdihnila.
—	I>a. Fred. Nikakor me ni hotel razumeti ter dobil vsled i«*ga pošteno torbico. 1/. tega razloga sem padla pri Iiosovih v nemilost.!
DEDŠ&NA DONE JUANITE
>IMU«««L H. T.
V pisarno norveškega generalnega konzula v Buenos Airesu je prišla nekega dne dama. tipična ArgentLnka čisto španske krvi in ponosnega španskega imena. Ime ji je bilo dona Juanita Fuento del Fylmo Portosco. Že njeno ime je dišalo po filmu, toda dona Juanita je iskala zastopnika severne evropske države v zadevi, ki je še bolj zanimala na romantični film. Nervozna in razburjena je prosila generalnega konzula, naj ji po-^maga v važni privatni zadevi. Iz-• javila je. da gre za dedščino nje-[nega detla, ki je bil v norveški iprestollci znamenita osebnost-. — Konzul je takoj s|»oznal. da ima j opraviti s pustolovko, ki mu je
______t lagala, da je bil njen ded v Oslu
Ko je šel baron s svojim mladim prijateljem proti strelišču, mu za kraljem najvišji dostojanstvene rekel Fred:	•	|nj]c docim Norveška takih dosto-
—	Dosti sicer ne bom napredoval sedaj, gospod baron, ker mo-' ja ust ven i kov sploh ne pozna, am na jesen v gimnazijo. Kljub temu pa je lepo, da se bom preje J Dona Juanita pa generalnemu
konzulu ni hotela verjeti fn je pri-
—	Ali boš vaš gospod oče kmalu prišel. Fred ?	{segala pri živem ttogu. da ima J
—	Da. hvala liogu. Moja sestra hrepeni strašno po njem. ker listine, ki pričajo, da je bil njen ga že dalj časa ni videla. vsi smo veliki prijatelji in še sedaj bi ded res tako imeniten gospod. — ne mogli preboleti smrti matere, če bi naša pogumna Elinor ne pre- Njen oče so je baje v mladosti izumirala bolesti ter ojunačila s tem očeta in mene. Vi ne vrjamete,1.selil v Argentino ter postal kape-gespod baron, kakšno krasno bitje je moja sestra!	j tan argentinske armade. Ime ka-
Da. Fred, to vem popolnoma natančno. Jaz častim ncizmer- |»etan Flvmo je i»o njenem prepri-
^Ktanj« oamiko* - Shipping H**>
Sft. januarja;
Praa. Wtlaoa. Trat
IT. Januarja?
RocbambMu, Havre;
Ch«rbourK. Ilamburf. Cherbourg.
ra
TburlDgla
* januarja:
Kajcatlc, Cherbourg; Vrvne«. Havra; Muenchen. Cherbourg:. Bremen.
S. februarja:
Deutsrhland
4.	februar I*-
Aquitaji'»,
5.	februar'«: Paris. F1avr%.
I. fabru m |a.
Prcs Uooaevclt, Clu-rbourj. Ure-men.
12. februaria:
Olympic. Cheroourfc-; Brt men, Cherbourg. Bremen.
17. februarja:
D« Orasac, H ;■-/•-«•., Hamburg. Clwr-
bourg, Ilamburg-19. februarja:
KranT, llam: G« **e Washing-
ton. Chfrbourg;. iSreniov
21.	februarja: UaurctHoia. CbetLiou<g.
22.	februarja:
Herl n. Chcrboers. Bremen.
23.	februarja:
Ilei»iblle, Cherbo-i"-jr, bremen.
24 februarja:
Wc iphalia, Hamburg.
26. f~:>ruarja:
I'ai.s, Mavre; Leviathan. Che»-b"iiix. AyuiUtnia, Cherbourg.
1. mJ-ca:
Maj i na. WashSngton, Trst.
—	Aha, tako, sedaj razumem obtoževalni stok tete Helene. —	110 va!i° J-r°sP»dično sestro. Sijajno bilje je. — je rekel ghijeno. Ičanju splošno znano. Juanita jo Kakšen človek pa je ta Doto?	Frc<l ->c sklt'»'1 povedati to ob priliki Elinor. ItrdHa. da je prejela iz Združenih
—	Predstavljaj si strica Kunoja v starosti tridesetih let. z mo-	~ — rekel navdušeno. — treba jo je občudovati. V držav pismo, v katerem sc iwVjo iiokloui v oSera, V uniformi gardaefa poročnika in vse skupaj v	^^ Podrobnost i je sli. na materi, kar pomenja največjo polivalo iz dediči po njeni babici, sonori Mln-
2.	mr^ca:
i'TtrA. llardlng.
3.	marca:. Albeit LfaJlln,
bur g.
Cherbourg, Bremen Cherbourg, Ham-
6. marca:
Ubmpc, Cherbourg; Muenchan, Cherbourg. Bremen.
t. marca:
Pres. Uooaevelt. Cherbourg. Bra-men.
10. marca:
Uo-hambenu. Havre: Thurlngt«. Hamburg.
12. marca:
Berengaria. Cherbourg: Franca. Havre; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
17. marca:
Deutschlatid, Cherbourg. Hamburg.
It. marca:
Aiiuitania, Cherbourg.
19. marca:
Leviathan, Cherbourg; Bremeo, Cherbourg. Bremen.
23 marca:
Pres. Wilson. Trsr
Columbus, Cberouurg, Bremtx
23.	marca:
La Savofe. Havre	CV*sh-
tnKtoii, Cherbourg !"■ •»•«•»•«*.
24.	marca: Cleveland, Hamburg.
26. marca:
Olympc. Cherbourg; Republic. Cherbourg, Bremen.
30. marca:	_
Pre«. 1 larding, Cherbourg. Bremen. 31 marca:
Suffrcn. Havre; Hamburg Cherbourg, li.unhL.rg, Ue'-Un. Cherbourg, Bremen. 2. aprila: Fraui-e, Havre — SKl'I'NI 1ZLCT
-14. rnaja:
SKl'I'NI 1ZLKJT k parnikom PAUIS 2. Julija:
SKL'I'NI I/.LKT z novim parnikotu ILK L»K FRANCK.
omaki kolosalne samozavesti. — to je bratranec Itoto. (lita sta se naglas zasmejala. Elinor. koko dobro je, da je najin oče tako malo podoben slrieu Kuuoju. Pru^ače bi kouečno postali tudi taki ljudje, Strašno: Ne razumem, kako si morejo biti sorodniki tako 'ualo podobni.
—	Da, a po«rosto sc najde, da so si ravno bratje »nalo podobni.
—	Kot ti in jaz. — se jc selil Fred. Klinor se je zainscjain.
—	Ne, midva sva pravcata dvojčka, po duši in telesu.
di Latiri Flvmovi. Dona Juanita je izjavila dalje, da so dokumenti, ki jih je dobila iz Amerike, tako j dragoceni, da jih nikomur ne po-j
de najme matere Wot Losov i •
— Te-fa ne vem. O tem nisva še "overila.
Naslednjega dne je prišel baron v Lemkov, da odide z bratom i"j sestro na izprehod.
Fredu je dni vsakovrstne dobre nasvete. kako mora rafuaii z Favoritom. — Ivo jc >lvel vaš gospod stric, sem pogosto jahal tega konja. — je rekel ter pri tem opazoval Diano, ki je včasih nervozno skočila na stran.
—	Meni se zdi. gospica. da se je njena nervoznost povečala. — je rekel skrbno.
Elinor je vnrla glavo nazaj.
—	Iiogoče. Z e park rat mi je hotela zdivjali. — je rekla na kratko. s	... .
—	Potem bi bilo boljše, če bi jahali kakega drugega konja.
Skomignila je* z ramama.
—	Jaz poznam muhe Diane ter vem, kako ravnali ž njo.
V istem trenutku se je Diana splašila ter se visoko vzravnala.
Vse to je prišlo tako nepričakovano, da je Elinor skoro zletela iz sedla. Ohranila pa je svojo zavest ter se < pa je baron že prijel za vajeti.
Ko se je ozrla Elinor v njegov obraz, je .zapazila, da je postal.	• • , ,
, , i • ,	,	..	.. . . , , .	* |Je orez oklevanja priznal, da so <ra
bled in tla so počivale njegove oei v vroči, nezin skrbi na njej.	• , ,, . . ..... ,
J J	! razni dogodki prisilili, da j«
ust očeta.
Baron Limlrck je zrl ua Fredy z blestečimi očmi.
—	Vaša mati je morala bili sijajna ženska, tlragi Fred.
Fred je ponosno prikimal.
—	Da. mi smo jo neskončna ljubili in spoštovali tvr ne moremo kaže. vsled tejra nikdar odpustiti Losovim. da so hoteli zamolčnti našo ( Generalni konzul jc bil takoj iz-mater. Ne, gospod baron, vi ne taksirate človeka po takih zuna- počet k a skeptičen in se je dami li.jostih ?	jsamo smejal. Spomnil seje pa. da
Ne. Pred. gotovo ne.	ima norveški prestolici prijate-
Fred jo zrl nekaj časa molče ter zamišljeno predse. Nato pa je Ija sodnika. Brzojavil mu je in ga globoko vzdihnil ter vprašal olmtcvljaje:	[prosil, naj mu odgovori, ako kaj
—	Gospod baron, ali ve moja Sestra, tla mislite vi drugače gle- ve o tej dedščini. Kmalu je dobil
(Dalje prihodnjič.)
odgovor, da v Oslu o dedščini in kake mdostojanst veniku Fvlmu ničesar ne vedo. S tem odgovorom pa dona Juanita ni bila zadovolj-I na. Izjavila je. da si hoče sama pomagati. Kmlu pa je zopet prišla h konzulu in izjavila, da je že našla sledove. Njen ded je bil baje visok dostojanstvenik v mestu Striude. Gencralpi konzul sc je o-.	_	'	I brnil iz radovednosti do sodišča v
Te (llll je beograjska policija nevarnost, sta nameravala pobe«- Strinde in prosil, naj ugotovi, kaj
Ljubezenske spletke romunske grofice.
prijela mladega romunskega ročntka Jovana Giovaneseu,
po-, niti drugam. V trenotku pa. ko je z tledščino argentinske dame. ker'sta s:e odpravljala, jc prišel pol-[Sodišče je ugotovilo, da je res ži-
bdržala v sedlu. Medtem	7"° ^i^J^"i ^v,lik ter skušal oba begunca pri- vel v mestu - policijski stražnik
i .. -Mladi poročnik, ki ze po jeti. Posrečilo se jima je še pra- Fvlm. Njegova soproga Minda
svoji zunanjosti zelo pada v oči.
Nekaj časa je omahovala v tajnem razburjenju, a nato se je zo pet obvladala.
— Prosim, izpustite vajeti, gospod baron. Diana se hoče izlctc-ti- — jc rekla, nakar je oddirjata. Fred in baron sta ji sledila.
Tudi Fred je zapazil na obrazu barona .skrb za sestro.
gliei pobral sila in kopita in izjri-
vočasno odnesti pete. Ko sta v zadnjem hipu skočila na vlak, jc pri-v na- drvel za njima polkovnik. Videč, da sta mu zopet pobegnila, je za-
lili preko meje. Ko pa je zahteval, čel za njima streljati. K sreči ni naj ga takoj zaslišijo in puste na nobenega zadel. Med vožnjo pa sc svobodi, je začela policija dvomi- je začela grofica kesati svojega ti v njegove izjave ter ga je za- nepremišljenega dejanja ter se le
r	•«•«,,,.*	•	prla. Naknadna poizvedovanja pa vrnila v Bukarešto. Mlademu po-
^ V*"- »"d. ^ 1» vasa	- so njegove izpovedi v polni meri rof-niku pa po vsem tem. kar se
. , .	,. . v . „ .	potrdile. Mladi oficir jc postal žr- je zjrodilo
I red se je ozrl nanj s svetlimi ocini. V njegovem pogledu je ti- tov ljubavne čalo odkrito veselje.
stra ne jahala več Diane, — je razburjeno rekel baron.
»■■■-""•	oncir jc j»osiai zr-jjc zgodilo, ni prcostajalo ničesar
avanture že prilct-( drugejra. kot da pobegne. Kajti
liejše rumunske ali pravzaprav pregrešil se ni le proti svojemu
- i i t rr 01 .	- . francoske grofice. Zaljubil se je predstojniknin tovarišu, marveč
Medtem sla ze dospela do Elinor. Mcdnja sc jc smehljaje obr- ,iamreč V ŽC1I0 SVojega
— Dom skušal, gospod baron.
nila, navidez popolnoma mirna.
— Vidite, gospod baron, Diana je popolnoma mirna, ker jc smela ravnati po svoji volji.
Gospoda sta jahala ob strani Elinor. . — Ce bi bil jaz vaš oče. bi vam prepovedal jahati tega konja.— jc rekel Lindeck razburjeno. Elinor sc je zasmejala.
.	_ . poveljnika tudi zoper vojaški zakon. Večlet-
1 polkovnika Molianescu.	| ječa in.degradacija sta neiz-
Polkovnik Molianescu. leta 1918 j bežni. Zato jo je mahnil preko me-i	-- i- J-' -	je in upa, tla bo tu našel utehe
v svojem razočaranju in novo eksistenco.
še kapetan. se je mudil kot član rumunske delegacije pri mirovnih pogajanjih v Parizu. l>ii je lep dečko, ki je tudi razvajenim Pa-„	rižaukam zmešal glave. Posebno
Moj ore, ,„i ne prepove rati kako stvar. On ve, da lahko iz-U jc 7,,lj„bila vanj neka grofica, vcdeui to. za kar se smatram sposobno.	|,)asi nj hj|a V(l- mJa(]a j(1 vpndar
Pogovoru pa jc tlala nato drugo smer. Medtem ko sta se baron ugajala tudi Mohanespu in kmalu in Fred Živahno razgovarjala, je ostala ona zelo molčeča. Vedno jc'sc je razvilo med obema ljubavno morala misliti na to. da jc izgledal baron zelo bled in da so počiva le'razmerje. Ko sc je moral kapetan njegove oči s skrbjo na njej. ko jc poprej skoro padla iz sedla. Za-"*vrniti v Bukarešto, mu jc sledila kaj se je zgodilo to.*	jtudi ^rica. Sledila je poroka in
Lindeck je prišel sedaj skoro \^aki dan v Lemkov. Ni ga pre-jgrofica je postala romunska uia-podilo neenako, jmgosto ostro obnašanje Elinor. Tudi sc ni brigal.jorka. pozneje polkovnica. Ljubez-za to, da jc bila Gita skoro vedno navzoča.
Elinor ga je ostro opazovala v občevanju z Gito, a je videla vedno le isto: da je ohranil napram Giti najbolj stroge, a tudi najbolj mrzle forme, da pa je bila Gita kljub temu skrajno ljubeznjiva:
ž njim.
Ni razumela Gite. Ona na njenem mestu bi bila povsem drugačna napram izdajalcu.
ni željna ženska pa se je svojega moža kmalu naveličala ter začela flirtati z drugimi oficirji. S svojim možem je imela radi tega že često hude škandale, a vse to je ni spametovalo. Razočarani Mohane-j veu je hotel trikpit radi rije ?zvr-
S Fredoin se je baron iskreno .spoprijateljil. Fred ga je že po-	k sreči 1« so njego-
vo uakano tovariši vedno prepre-
gosto obiskal v I/ni dečku in Elinor je bila vedno čudovito radovedna in interesi rana. kadar se je vrnil Fred iz Liiulecka. Izpraševala ga je. kako živi baron v Lindeeku. kako izgleda tam in kako se obnaša v svoji lastni hiši. Še tisoč drugili navidez brezpomembnih stvari je izpraševala in Fred je rade volje nudil informacije. Zapazil jc le dobro, da se Elinor zanima za vse, kar je bilo v stiku z baronom, čeprav se je obnašala vedno tako odklonjevalno napram njemu. Vsled tega ga je veselilo i>odpihovati ogenj meti obema.
— Baron Lindeck bi mi že ugajal kot svak. — in očetu bi bil dobro d osel kot zet. — Pečal se je s to z&flihr©, ne da bi Elinor kaj klutila o tej stvari.
Efed je bil nekega dne zopet v Lindeeku. Baron mn je oblju-tal pif&ko iti p&d aiefcpriifc* vod^tvonl naj bj »rpr u-el tiri t i. v stre^ Ijaiiju.
čili. Nazadnje si ^e polkovniea izbrala mladega in brhkega poročnika Giovanescn, ki je bil tudi že sam do ušes zaljubljen v koketno žensko. Ljubimkanje se je nadaljevalo in stopnjevalo« tako da sta pred kratkim nenadoma izginila iz Bukarešte. Odpeljala sta se v Temeavar. kjer sta uživala medene tedne. Med tem pa je prevarani soprog tako dolgo poizvedoval za pobeglo-ženo in njenim ljubimcem • da ju je iztakuil. Ko sta zaslutila
Otrokova samovoljnost.
lies je. da lahko večkrat silno koristimo otroku s svojimi lastnimi izkušnjami in navaditi ga moramo tudi. da ne bo slep za nasvete drugih. Toda pri tem le pomislimo na razne slučaje v zgodovini. Kar je napredka v znanosti, tega niso dosegli oni. ki so sledili nasvetom starejših, izkušenejših. temveč oni. ki so hodili po lastnih potih, z novimi poizkusi in preko ko vseh prejšnjih teorij in predsodkov. Odkrili so nove zemlje, nove smeri v znanosti, porušili so stare socijalne uredbe, pa ne s pomočjo in: i>o. nasvetu izvedencev in strokovjakov svoje dobe. tetavee brez njih in eelo večkrat kljub njih prepnVedi. -
Da, vzgoja je težka naloga. O-troka ne smemo vzgajati le s srcem. nego tudi z razumom.
Laura je umrla leta 1912. Premoženja ni zapustila, ampak jc umrla kot sirota v sirotišnici.
Tako se je končala zgodba o bogati dedščini in uboga dona Juanita je spoznala, da so bili njeni predniki navadni ljudje.
MUSSOL1NIJEVO
POKOLENJE
Našli so se v Italiji štirje profesorji. fašistovski privrženci, ki so začeli raziskovati Mussolinijevo pokolenje. Dognali so. da je med njegovimi predniki bilo tudi ne-Jcaj nemških vitezov, in cele neki komponist, ki je živel v 18. stoletju, jc bil po stranskem kolenu davni sorodnik današnjega fašist o vskega vojvode.
Pred par dnevi so sc omenjeni štirje učenjaki znašli v avdijeneii pri Mussoliuiju. Prinesli so mu j debel zvezek z vsemi mogočimi; dokumenti, v katerih so natanko1 popisani rezultati njihovih dolgotrajnih in skrajno vestnih raziskovanj, katerih glavni dokaz pa tiči v tem. da Mussolini izvira iz prastare severoitalijanske plemiške o-bitelji.
Zgodilo se je nekaj čudnega. — Mussolini, ki je sicer strašansko ponosen in ošaben, a pri tem vendar ne more tajiti, da je sin vaškega kovača, je bil zaveden soeija-list, je zvezek nevoljno odrinil, rekoč :
— Vzemite to bedarijo zopet s seboj! Moje pc-kolenje se pričenja z menoj samim! —
"Potnjte pod ameriško zastavo Znižana vožnja v tretjem razredu do
LJUBLJANE
Samo $101.80 in več; tja in nazaj $198.00 in več preko Chcrbourga
SEDAT jc čas delati načrte za vožnjo v staro domovino tekom
leta 1927. Koristno bo za vas. da
fte prcprU-a'.c o nenavadnih ugodnostih na ladjah, ki so last in pod
upravo vlade Združenih držav.
Našli bo>*e razkošje potovanja, o katerem niste pred par leti niti sanjali, na posebnih izletih vesele družbe vaših sorojakpv.
, Odr/hitja za februar so:
S. S. PRESIDENT ROOSEVELT
9. februarja S. S. GEORGE WASHINGTON 19. februarja S. S. REPUBLIC
23. februarja
S. S. LEVIATHAN
(preko Cherbourga) 26. februarja
Vas lokalni potniški agent vam da lahko v-c informacije g'edc teh
in drugih odplutij ter o posebnih izletih, ki se sedaj pripravljajo. Pišete pa tudi lahko naravnost na
United
States Lines
p 45 Broadway, New York City q.
I^v	(Phone, Whitehall 2800)
S A M 0 6 D N1 PREKO
* ogromnimi puriilkl na ot]#
FRANCE 29. Jan.; 19. feb.
PABIS 5. febr. — 26. febr.
HAVRE — PARIŠKO PR 1 STAN 144 £
Ka».)n» tr^tjrpi raxreda. x Umivalniki
In t<*knčo vipdo za 2. 4. all 6 oub.
Francoski kuhinja. In ySjuCa.
cJreaeh JQ/ie
1» STATE ST,	NEW YORK
ml! lokalni »cmtj«.
ITALIJANSKE HARMONIKE
Ml lz.|*!uje-mo iu ini-I^>rit rame
razne prvovrstne roe-no naprav-Ij<re I TA. LIJANS KE HARMON). KE, najboll-r^v s\etx I>e*et 1 e t garantirane. Xa?« cene so niije kot
drugih Izdelovalcev. Brexplaf »n pouk ▼
igranju kuponi. I'Site po BREZPLAČNI
cenik - RU ATT A &ERENELLI & CO. 1ft14 Blue island Ave. Dept.76. Chicago. III.
Požar v Stolen.
V Stolen jc t e dni - pogorela klavnica in dve sosednji hiši. Žr-tev požara je ]»ostalo tudi osem goved in pet konjev. Škoda je znatna. Klavnica ni bila :zaVaro-vana.
Smrt vsled mraza.
V Viscken* v Bosni je našla tamkajšnja policija mrtvega Mitjo Karabaloviča.
Zdravnik je ugotovil smrt vsled
mraza.

i
= - - » j
I iTtT^-fv - '-ryjF ifiVHU .
iS


Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki. pri kateriK kupujete ali naročate in ate z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu *'Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda*.
Pra? vsakdo -
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodala: prav vsakdo priznava, da imajo Čudpvit uspeli —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
ADVERTISE in (TLA & NAHODA
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati ▼ atari kraj. Je potrebno, da Je poa-?en o pot nib lint lb, prti lag! In tiru-
gib stvareh. Valcd nase dolgoletne IsknSnjfl Vam ml aamoremo dati najboljša pojarolla In priporočamo, redno le prvovrstne brzoparclke.
Tudi nedrSavlJanl samr je Jo potovati v atari kraj. toda preskrbeti al morajo dovoljenji all permit la Waphtngtona, bodisi ca eno leto aU 6 me we v In ae mora delati pro-finjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost ▼ Washington, D. G. na generalega naaelnl-Skeaa kocnlaarja.
Glasom odredb«, ki Je atoptla t veljavo SI. Julija, 1929 ae nI komar več ne pottje permit po poŠti, ampak ea mora Iti iskati vsak poellee oeebno, bodisi v najbllinjl naselnl-nd urad ali pa ga dobi ▼ New Toka pred od pot oran jem, kakor kedo ▼ proffnjl zaproal. Kdor potuje ves bres dovoljenja, potuje na arojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor tel! dobiti sorodnike ali avojce ts starega kraja, naj naša prej pl£e sa t>ojasnlla. Is Jngoala-rlje bo prlpuS^enlh v tem letu 870 prtselj«nc*v, toda polovica te kvote Je določena *a ameriške državljane. ki iele dobiti sem rtarlfle ta otroke od 18. do 21. leta in pa aa poljedelske delavca.
▲mertiOd dSavljaal pa aa morejo dobiti aem Se ne in otroke do 18. leta bres da bi bili ftteti t kvoto, potrebno pa Ja delati proSnJo ▼ Washington.
Predno podvsamete kaki korak, pOBts
FRANK SAKSER STATE BANK
«S UORI4NVI 9r. KKW