i.:,: ./v £ YEAR XV1L ŠTEV.—NUMBER »2. glasno izkuu- čil japonce. Mnneapolis, Klan. — Kad 3,- 000 brespoSsIhlh daleveev je n«. valilo na urad mestne komi»!jo «a 1 svna del«, ko ja komisije usaua-ml», da Išče navadnih delavcev. ^Vloškl eo jeli prihajati pred mostno bilo ob itirik ajutraj, kakor pripovedujejo kliniki, a ko je bil potem ob devetih dopoldne od* prt komialjakl urad, je bilo treba >racej polioajev, da je bil ¿drlan red in mir. Delo j« dobilo pa le 3,000 de-avoev. Ali od teh jih ja bilo la majho» število takoj aprejetih na dalo. Oatalim ja bilo obljubljano dalo v blilnjl ( bodočnosti. Tisti, ki ao aprejell dalo pri kanallsaeiji, ao odšli takoj na delo. Tudi ne. kaj takih ja dobilo takoj delo, ki ao tU! aprajeti aa tlakoveujo mestnih eaet. t; toaterji ao »prejeli japonalri U-dJuèuioéi amendment li prtoolni- Z predlogi bre« vsaki opoaicije. ODNJO BMIDO MA SEDAJ h iZSLBbl PBBD0BDHIK coolidob. Washington, D. O. — Japonski liključujoci amendment k prisèl-niiki predlogi je bil soglasno spre-jet v senatu v torek. Tako je sedaj dan končni kongresni odgovor na noto velepo-lUnika Hanihsra, ki je zagrozil s iiidimi |)Obledicami glede na od-ioiaje med Združenimi državami is Japonsko, ie bi bila takšna določba v priselniški zakonski osnovi »prejeta. Kakor je pričakovati, bo v kratkem objavljena nora nota od atra-ii japonske vlade. V njej bo ic-jivljeno, da ni velepoalabik Hani-iara vsega tako mislil, kakor je rekel, in da se ni nameravala Japonska vtikavati v čisto domačo ladeve. Med vodilnimi republikanci v tongrosu se boljinbolj uveljavlja naeoje, da ne bo predsednik Coo-idge vêtirai priselniške predloge «di izključujoče določbe. Senator Lodge je v torek obis-tal predsednika CoolidgS, in po ijegovem povratku v kepitol so šli senstorji Še bolj uverjeni, da ie skoro gotovo ni bati predsed-likovega vetiranja. Splošno pa prevladuje mnenjo v kongreau, ds bo držsvni tsjnik lugbes pritiskal na predsednika, kaj vetirs priselniško predlogo, ter bi rad tako branil svoje stali-¿t, ki ga je zavzel napram pro-estu veleposlanika iM|»f*. ^natorjnrtitdj^Jfbo pré-težna veČina, oddana sa izključujočo določbo v senatu in poslanki zbornici, najbrž odvračala »rediednika od tega, da bi veti-rsl priselniško predlogo. V poslaniki Aornici je oddalo 122 poslancev svoje glasove za »riselniško zakonako osnovo, v uteri je japonska izključujoča določba, a senat je porušil priznanje takozvanega "gentlemanske-rs dogovora" e 70 proti dvema llssovoma in v torek soglasno lUso^l za izključujoči amendant. Senatni amendment jo enak o-wma, ki ga je sprejela poslanska »•mica. Ts Izključuje Japonce ■««n tistih, ki prihsjsjo semksj »t verski zsstopnlki ali pa dlja-u. Amendment se glaal: "Noben tujec, ki ne more po-tati ameriški državljan, no ame ■ (Delje na 8. strani.) |j Državni tajnik Hughes jo povedi-goval Coolidga Ur ssfovarjal finančnega tajnika Mellona. JI FBHVAL, M SO LOPOVI V VSAKI POLITIČNI STRANKI, TORBJ TUDI V RBPUBLI- Q KANSKI. Za filipinsko neodvisnost Bkakronprtno, aktivsn v politiki, m pressli v Berlin. Berlin, 16, ajr. — Kljub oblju lil, ki jo js dal nemški vladi ob svojem povratku v Nemčijo, ds bo držsl roke nrofi od polltiks, js bivši kronprlns Friderik Viljem Hohensollern aktlvsn v monarhi-etični stranki od prvega dne, ko je prišel na svoj grad Osla v Gornji ftlesijl. Friderik rtdno obisku-js Bsrlln« a sdaj ss poroča, da as stalno nastani v Potadamfc, ko «s bližajo volitve. VUa CselUenhoif js Is pripravljena sa njegovo sta-novanje in oprsmljens s eeesr*l-ml snamsaji kakor v šssu kajssr- ^Kakšno mnenja Ima skskron-»rtoo O socialistih, demokratih in kasnjs vsst, da js nsdsvno tega v razgovoru s nekim llsakim grdfom na vlaku dejali "tista svinja Brste rgsr bt bil moral biti «e davno prej uatraljan,M Krzberger-ja, ki js vodil pogajanja sa prš-mir je, 99 ubili monsrkisti v lstu 1031. Monarhiatl vročično agitlrsjo v sedanji volilni ksmpsnjl. Njih nsmsn ja, dobiti vsšlno v novem psrlamentu, naksr mislijo ovrsšl republičanSko uatavo in vsposts-vlti munarhijo. Njihov ksndidst sa predaednika je atari admiral Tirpitz; on Ima pripraviti prostor M Huhenzollernee. Pari», 1«. spr. — Rumunskl kralj je »spustli PsrU, ostsl pa je romunski sunanji miulster Due», ki ims redna aeetsnke a Poinesrs-jem in drugimi franeoakJml mini-atrl. Niš na bo šudnega, le ss is tek ssstsnkov porodi vojelks sli-slična oni msd Francijo In ešlovskljo. llumunlji je grozila ossmljenost, odkar jo Je Italija pustila ns sedilui konflikt s Rusijo radi Bese rablje sili ru-munsko vlsdo ,ds si poišče moč negs zaveznika in tega najbrl najde v Franciji. Wasklngton, D. 0. (Federated Press) — Predloga »s vojalllš I bonua prida v eenstu pred davš-no »skonsko osnovo ns vrsto. Ts« ke je sklenil senatni finančni odsek. la seaet ee loti vojaškega bonaaa še ta teden. Vojaški boatis bo prav gotovo aprejet v senstu. Tega mnenjs so celo njegovi ns-sprotnlki, ki drle s sdministrsei-jo in osa nssprotujejo s vsemi evo« jlml močmi. Devšno vprslsnj« prid« Ukoj sa vojaškim bonn»om na releto. Najhujši boj ae bo «u-kal okoli predloga, da bi naj do« slušen i vojaki dobili vsi odškodnino v gotovini, ne pa v obliki se-,varovalnih Predloga, »a katere ae je iarekel aenatnl finančni odeek, ja deaaaU taka, kakršne J' ipfi^Is i^osIsssIES sSh^^hisSo Weshington, D. 0. W Dne 14. sirila j* bila devet inpetdearta ob Jetâtes savrataega umora pred-aedaika Abrahama Moeolaa. Umrl no je bil ustreljen v Fordovem gledališču v Um «mest« dne 14 eprila V l^neulnovem šoto m veteranskih sinov eo a« aa ta daa spominjali nesmrtnih m eno v slavaegs predsednika, čigar spomin n« bo aamrl, dokler ko Uvel ameriški narod. - P R O S V E T A, »u« a mseih». Proras TROS VETA" s±£r ,1»: v ■ PROSVETA S KAKŠNIMI IZNAJDBAMI SE PECA ZNANOST V KAPITALISTIČNI ČLOVEŠKI DRUŽBI? /t- Iz Londona prihaja vest, ki pojcazuje, a kakšnimi problemi se nekateri znanstveniki pečajo v današnjih dneh. t ' ' 1 Betrand Rueeell, znan piaatelj in socijolog, pripor* duje v svoji knjigi "Iracurf", da bo mogoče z odstrani* njem nerazvodnih žlez, napraviti boječe in Strašljive ljudi. Določili bodo lahko tudi spol Zatem nadaljuje Rus» seli, da bo mogoče oligarhistttna vlada ukasala operirati otroke proletarijata, da bodo tako ubogljivi, kadar odrastejo, da ne bodo mogli nanj vplivati najboljši socialistični govorniki Russell zaključuje, da znanost ugroža uničenje civilizacije. I Zanimivo je, kar Russell pripoveduje, ker pokazuje, s kom se ukvarjajo nekateri znanstveniki na šel jo kapitalističnih gospodarjev, ki bi radi imeli poslušno, topo in ubogljivo ljudsko maso, da zanje gara, da oni uživajo. Ampak na drigi strani pokazuje, kako smešni so kapitalistični gospodarji, ker skušajo nekaj doseči, kar lah* ko prav njih same uničL Vsega svata ne bodo mogli hmtu operirati, akoravno se taki operacije res udejitvi-Jo. Nekateri ifoodi bodo na višji stopinji civilizacije, drugi na srednji, tretji na nižji. Ako bodo oligarhistični kapitalisti res uvedli v svojih dršavah take operacije, bodo imeli boječe ljudi, Id Jih ne bodo mogli braniti pred napadi ljudi is držav, V katerih še niso tako civilizirani kot oligarhokapitaHatični državi. Posledica tega bo, da pogubi oflgarhistične kapitaliste sredstvo, ld so vporabili za ianozgavanje ljudskih mas v svojem interesu. Operacije ne bodo učinkovale pri vseh ljudeh enaka Dokler bo uveden kapitalistični gospodarski sistem, bo bujno cvetela tadi korupcija. Matere bodo našle pota in sredstva, da rešijo svoje otroke taka sramotne operacije, ker bodo vedele, da Je vsak otrok, Id je operiran spremenjen v topega in brezpravnega aušnja. Poslušne ss bodo raznih zvijač, da rešijo svoje otroke. Prav zanea^hro ss bodo našli med temi ljudmi, Id bodo sinovi ali hčere pro-letarcev, možje, ki ss bodo aaMsvali nad oUgarfcJstični-mi samodržci Ravno tako je resnica, da danes niso šs nikjer ljudje operirani na ta način, da postanejo brezvoljni te topi sušnjl Ravno tako je pa res, ako bi katera država na željo oiigarhističnih kapitalistov hotela uvssti taka operacije za prfrletariftst, da bi se |>oljlrt||il takemu početju vprl. Stvar ne pojde tako lahko, kot se zdi mogoče Rus-sellu ali kapitalistom, ki podpirajo taka znanstvena pre-iskavanja, od katerih upajo, da jim prinesejo popolno moč na proletarijatom.^^^^^|H^^lMi Delavstvo se danee organizira na vseh poljih. Organizirano je politično, gospodarsko in strokovno. Delavstvo se tudi izobrazuje. Ne čita samo časnikov, ampak prav pridno prebira tudi znanstvene knjige, da tako spo-polni in razširi svojo izobrazbo. Izobraženo in dobro organizirano delavstvo pa ne bo dalo tako pometati s sabo, da se njegovi otroci spremene v tope sužnje, ki bodo samo zato na svetu, da delajo ln trpe za nenasitne oligarhistične kapitaliste. Delavstvo tudi sledi pazno vsem iznajdb«». In ka- Četrtek, it. aphla, im X. T. - PričeksJ precej ee roperstavljam nadlog; kt brat kekik dragih medicin. Moja navada je bila in ostane, da si privolite vaek mesce kakega dosega, drugeče p« pije» moit ali kaj »ličnega. Da bodo čitatelji vedeli, kaj da nes ljudjo vse pijejo, bo» opisal, kar som vidri to pri Poljakih. Rc či ssoram, da ao na« ljudje v aploinem dosti zmerne jli. Pred in pol sem imel nekaj o pravka pri soeeda. Reveo preti» kal je, ko sem vstopil. Soseda mi ja naložila kozarček, naj pijem, sok valil, da kaj takega aa pijem. On pa je pil in sato bo drogi mesec ravno leto, kar k| krije zemlja. Bil Je v pravi molki dobi, a ter okoU 50 let. Vodka mu ^ jo seigala vsa drob in v mukah jo mož popil dve veliki vedri vodo v por urah. del sem ga pogledat ter ▼•resnici mislil, de leži kak moreč pred mano. Lanskega lete ao se mesece junije sprsvili trije Poljaki zgodaj v nedeljo zjutraj od dosta. Eden njik jo kupil avtomobil sa osemnajst Sto. Najprej ao dali 'jekca' pod klobuke in potem Ui poaku-let avtomobil. Par milj so se peljali, fe so se z avtomobilom trikrat vred preokrenili v kanal. Vse ao je polomilo: dve so odpeljali s polomljeni rebri v bolnišnico, enega pa domov s rasscksnim obrazom, ki ga*je stal $17, de ga mu jo sekrpel zdravnik. Ko aaas revno pri tek ljudek ie sem le lensko leto opusi nekoliko o sleparju, ki se je priklatil neo-koli, mora» la povedati, da takega aevihenee jas in moje žena ie nkrva videla. Pri vsem tem pe amo lepo prosili za njega, da so ga tu po bratako vseli. Prosil me je, eej mu prodem per konjev in dal ■■ jih v bratskem zsupsnju brez kakega plašila. Pat mesecev sem šakal le imel prile. Nazadnje je ie kotel, da mu dan živino ceneje, kot m se domenila. Rajls kot M hodil po is milj delaš^na eodisčaj konja naaaj. Sploh je a temi ljudmi kril* dostojnosti Mavaeleti ja oslepsril ne kege drugega farašarja, da se se-iaj toiarite in hodita okoU advo* kator. Na ljudi, ki gledajo vsepoveod moramo dati naj vel jo pesernost. O imenovanem tdaj namigujejo da prav pridno kuka. Poslati mu je gospodar atolkel kotel, sedaj pa aa ja igudll nekam ▼ hribe in ponoči pe prevala. Ni posebno lepo, le pišem kaj takega, a je mor-da sdravo aa bodočnost. — Ignac Kljub Umu. de pile bat precej navdulevelno, ae in eni zdi VSO atver jeko »umljive. Zete želim de bi bili rojaki o' stvari ie prej ebveičcni, predno jik oskubi kak navikanee se njih dober denar. Mogoče «e prodajajo slata deleiec nevednim ljudem, ki ao prilMao oddaljeni od tu, de se sami ne prepričajo. o aleperiji, kakor ae je ie cesto dogodilo. Sumljivo se ud tudi vidi. ker poročilo ne pove imena sindikata, ki se je untauovil v Nev Yorku in je pri tem sainte reairan, kajU kdor je del kHa aH posestvo v najem, more vsej vedeti, komu ge je dal. — low, c kajino v. t. — Član Slovenske narodne podporne jedno-te sem. Na kmetiji živim a svojo dmiino. Moja kmetija se meji na obšino Roeeboom, kamor je le ka« kih SO minut hoda in odtod štren kake po! milje je Shermen Hol-o katerem je krajevno tu čaaopiaje pričelo Uriti ve-Oti, da ima pod svojo povriino sla-to rudo. Torej smo t bliiini "zlatega rudnike". Per tednov je bilo mnogo govorjenje o odkritju slets ruds, slednji* sem videl v listu is Coo-p«-rut o wr na objavljeno vsat glede shrrman Hollowa in slete rud« "Tke Fresmaea Journal" s dne IS. aprile pile t "ALI JE ROSEBOOM OTSMŠKf ELDOHADOt ta 184y. ko oo v Kaliforniji odkri-li * lat o f Tako se vprašujejo Iju-djt radi loeebooma, odkar sa ja itvedolo, da so strenks is New dar bodo hoteli taks operacije izvesti praktično, kol Jih Yorke pričele kupoveti zemijiMe opisuje Russell, jih bo delavstvo bolje poznalo, kot tisti, U dotični bliiini. kasajoč vsaj ki žele, da ae izvrie na proletarsldh otrocih. j ča je pod povriino bogata r v"wv**" iiia zlata in ao zemljo tadi priče- Stvar ni taka, kot jo vidi Russell. Ce bi bili delavci I u precej drago plačevati, v biii-Že zdaj navadna topa in nezavedna maaa, tedaj bi mogo- nje m cherry Valley je pred let če šle take operacije prav hitro od rok na željo Hi^RMW1!!1 iSfitS! stičnih kapitalistov. Tako pa ne pojdejo. Enkrat bo trt-1S J^VeS?K ba začeti in takrat pride zanesljiv odpor. Poleg tega je za vsako sredstvo tudi protisredstvo. Oligarhistični kapitalisti lahko skušajo a najbolj nečednimi sredstvi zajeziti evolucijo v človeški družbi» rTw zajezili je ne bodo. Zgodovina sama naa uči, da ao mogotci skušali že večkrat ustaviti evolucijo v človeški družbi ampak vaak tak poizkus je ponearečil Ako ae imU sredstvo, da se bodo ljudje z operacijami spreminjali v tope sužnje, ee bo našlo tudi protisredstvo, ki bo la tope sužnje zopet epremenilo v misleča In zavedat človeška bitja , Nevarnosti nI ds se uresničijo take stvari, kol jfll opisuje Russell, ampak njegovs knjiga je podufea, kar pokazuje tajne želje gospodarskih avtokratov. • peta. — Društvo "Tabor Slo-vtnov", it aOi S. N. P. J. v Sen Franeiaeu, CeL, je imelo ob avoji ustanovitvi trd ^obstanek, kakor m isvedel od neketerih bratov. Kolikor sem pa videl ie sliial dne aprila pri seji društva "Tabor Slovanov", pe morem reči, da ase iznenadilo, ker je najbrž vsled prceejšnje udeležbe pri seji ali vzornega rede in mirnega resmo-triveeje članov društva. Lepo in vzpodbudno so členi društve spre-, eU v evoje vrste ee tisti seji nove brate in sestre, ki so pristopili tistega večere k Slovenski narodni podporni jednoti. Razmotrivali so, kako bi priredili prikodajo veselico, ki jo bo obdrievalo društvo Tebor Slovanov" dne 27. aprila "Celifornie" dvorani sa Polk in Terk St., kolikor sem čul pri seji. Imeli bodo poleg slovenskega petje in veselje tudi enega nej-boljiih orkestrov in vae drugo, prigrizke, slaičice in doattče iz-delke, prav kakor se spodobi in cakor so ukrepali ne seji Vse to >o se vstopnino 50 centov sa a ke, sa goape in gospodične pa mo 25 centov. Kaj vse priredsjo v cvetoči Kaliforniji» sem si mislil, tfe opevajo je saatonj! Vsekskor bo dovolj veseljs pri društvu "Ts-bor Slovanov" o prireditvi. Kot sem zadnjič obljubil s pote, bom kej več pisal is Sen Franci CaL Obiskal sem okolico in bom pissl o nadaljnem kasneje. Zlasti bo potrebno nepisati nekoliko o doživljajih v vinskih gori ceh Kalifornije. — HaNjs ' ? _ % Osrdiif IBh Vlek. — Se kujejo naklepe, kako bi spravljali ,ne povrne črni dijamant, medtem, ko bi drugi bi stavkat se boljšo plešo in boljši obstoj. La v prepovedanem postnem čaau jik tako salo veaeU noaaafao delo. Narav noat od dvek, ki sta v aadnji pre-mogarski stavki nakladala črno groblje, sem isvedel, kako ata se okoi^Oemed testi!*** te drugi sa boljše delavne pogoje. La-komneža dobro po snem, saj «ao f starem kraju peeli skupaj kose. Podgorca aU bUsu Gorjancev in Ncvege mesta. V starem krsju ni ste mogle dobiti dosti pouke, ker je sneno marsikomu, da pouk, ki so ge delili oni krokerji, ui sa drugo kot da Človek prime fte nesnažno delo. Mogoče pe ie v lolo niste hodila. Doma ste morala de pesti kreve, od mladega sta gov« do držala se rep ie ao ju bržčas krave več vodile kakor ona govedo. Poelediee neukosti se pokazu jejo v tej deželi. Obe enako službo imata ia Me) ali nevednoet ju vodi v pogubo in slabše življenje. Kot nekoč njnn znanec in celo prijetelj jima vseeno dam dober nasvet, ako me hočete poaluiati. Pustita naj kravje repe pri miru la stopita proč, drugače bosta morda ie smrdele, la| prav ata ssvarovene s marelsmi, ker mesto dežja lahko prične pa- uro od gerjeeskege brda. Saj poznai, čitatelj! Na cesti ju sre-eai, pa potisneta klobuk les oči. Ce bi bil ti "sgent It nebes", pa bi pograbile za pokrivali in se ti spodobno odkrila. , Ce bi bU slikar, bi ju naaselel v metafori takole: Bore* dozoreva joče korusea slama stoji na polju, ne njej je češarek s polovico od kavsanim korusaim zrnjem.^Na čslarku pa čepi krokar in zadovoljno kiju je, kar se koruzni štori ne soperstavi, kmeta pe ei od nikoder, de bi odpodil snedeža. K ro-iar hlastno kevae po zrnju, dokler čelarek ni presen. Podgorca in tisti njun krokar, Id ju je teko učil, za vae tri bi bi lo boljie, de bi bilj ostali v go-rjanakik brdik ter le dalje pasli kosle, ob večerih pe lovili in odirali polke. V svetu so Ikodljm druKim vsi trije. V Gorjance naj grrdo, sestavijo naj :l£ompanijo krokarjev, pe bodo zadovoljili svoji pohlepnosti, kar tam bo dosti denarje sanje. Prsak KroU. NOVICE IZ JU6QSLAVUL Oleucoe, Ohio. — Skoraj bo preteklo leto, kar sva delala skupaj premogokopu. Bil je leno zre» Mene visok» postave, mirljfv de-levec, tihega in frfluege značaja, organiziran strokovno in poUtič-no, kakor se je večkrat izrazil, da delavci lakko izboljšajo svoj bedni položaj, ako se složni ter organizirani strokovno in politično. V zabavo mu je bila knjige, kejti veliko je čitaL Bral je samo ee-predne liste, Brosveto in Proletar-ce* Ko sem sni včsaih p^uudU drug lizt, ge je vrnil s pripombo, de ni vredno, de bi se jesiL .. Prijatelje svs bila, aeto je se-hajal le k meni, pe dragi tu ao ge spoltovslL del je is Olcncoe 27. amja 1923, dvakrat mi je pisal in tožil, da je povsod slabo ter pride nazaj in pešlje kovček eksprea-no. Naslova pe asi ni poelal, da M s mogel odgovoriti ia hi ga tolažil. Dne 17. julija pe smo dobili brsojav is 8t. Louise, Mo^ da njega ni več med fiviuri. Frank Mo-die je mari V njegovem kovčku sem nalsl ssdnje kitice, ki ne sesajo biti possbljene. Nspifel je; Prevare nešel in trpljaaje... „ (Začetek konea.) ' A |T -".J Meglen jesenski čas odvzel asi rožni ov# ugrabil tuji spev in pustil star obrat« ja v Hacodoniji Zj4 k. ds vladajo dane* v drf^ Paiičevi radikali . pomočjo ^ Ikih poelancev iz Juine 8rbi,f w; se kot organizacija imenuje mijet". Ta diemget j, t^j d!. aee vladna stranka. Toda v u. ecdoaiji se gode Ukane reei, «u w morsU eelo ta podkupljen» vU? ne stranka nastopiti v belgaj. skem parlamentu s interpeUeijd ki jo je stavil načelnik d»*' ta, poalaeee Ferkad beg Drs» sam. Ta je pripovedoval v mentu hude reči. Pritoževal M J ned preganjanjem muahmaaov t južni Srbiji in je v podkrepitev navajal rasne primere. Tako j« n. pr. v vati Beakučani nekei dneta poginil en orožnik, ne r« u kako. Prebivalci vasi so se teji tako nreetraiili, da so vsi uili| gore. Okrožni načelnik pa jih j« pozval, da nsj ee vrnejo ter ji« je zagotovil, de sc ne bo nikomur nič žalega zgodilo. Ko so s« prebivelei vrnili, je bila vsa * k oljčna, a vsi prebivalci brez | like ao bili pobiU, vas sama pa pepeljens. V neki drugi vaai , bile ubite neke mati, s njen otrok je do jutrs ostal na njenik pnik V jutro pa so otroka razsekali ii ga pokopali skupsj s materjo (■ Kita dece!). V vaai Starčevii j, bilo pobitih 37 ljudi, lena in otrok V Dumniei so orožniki ubili li žen in otrok ter 5 moikik. Tako >e godi v Macedoniji vlad nim strankam 1 Kako se godi kit prebivalstvu, ki je v opoziciji, I lahko mislite 1 Kaj pa je aa obtožbe odgovoril sunistert Mi nister notranjih del Vujičič je d« jal, de obetoje v vpraianju javni varnosti v Mesedonlji tri zla: Ka čski, komiti in odmetniki. Najbol bolestno je vpraianje kačakovj vznemirjajo javno varnost v ko sorski oblasti in vsdoll slbsazki meje. V Metohiji je od osvoboj« nje do danee preilo skozi rok po ttdjsUk oblasfU IM ksčakoi T njem upov al sejsL Minul je svet ia ssd, ' as vrne več ss ptičji spev, as vrne zlata ae spomled. Frank Medic. I Njegov potopis je bU priobčen s sliko r Proletarcu It. 829 ia S81, v Proeveti pe je bilo melo poro- čanega o njem. Pokojnik je bU doma od Ige, iz vaai Verbleje, kjer sapuiča starte ia druge sorodnike. Star je bU lels 28 let. Blsg mu spomini — dsU "mana" Mislil sem že, da sta jo oba po- Cene zemljiiču so poskočile. Veliko razburjenje. Ali se bode obnoviU dnevi U le- brisala proti kraju, ter imata že dovolj dolarjev pobasanih, de postaneta v gorjanskih brdih podjetnika, ker tam je dosti |>olhov in bi kupČevala s polhovimi kozami bu sem že vesel, ds bom kot njun eeadanji tovari! pri pati kozlov, post si pri njuni družbi sa pesnike s mestno čuvsjako plačo. Pa zgodilo se je drugače, kajti one« dva ie sdaj nimata cvenka, da M si kupUa vsek stari "reks" in ae svojem lepo mirno Moj račun je bil nepravi, ko ja pataker povedal svojega. 8vojik naklepov, ki sta jih ko-,rsle s kjsmpi deli v rovu blizu peklenskege hrviriue v preporode-nem česn. eieU Siti dokončala. Msstile ata ee a arekajeuimi klo-ba»ani, ko so se drugI ne vse pre-tege pobili, in ne vse grlo sta jsls tistim. U ee se postili, ker Olaridge, fa. <—Naročeno mi je bilo, naj dam stoje ime ss podpis. To ya prav lahko, saj nič ne stane. V na« naselbini te imame tako kot drugod. Sedaj aa bodo molki lekko nekoliko odpočili, ker podjetniki itrajkajo. Boljie bi bilo, Če M stavkali rudarji, ki so itrej-ka te navajeni Kozaki pa le milo glede jo ia poslulajo, kdaj bo ss. tulilo v rovu, ds bodo lahko Hi, čeprav ss pet centov sopet ne delo. Prej so si lepo pripovedovali, da bo itrejk, oni pe bodo delaU. Je pač veUko tekih brezvercev, ki ne verjemajo . v drugega kot kup denerja. Po «sojem nsj bi bilo tako, ds bi pustili tistegs, ki verjesse, ne, veruje v svoje, ae pa mu redi te» ga očitati iu se morda eelo is njega norčevati. Posdrsv vsem čitateljem iz nate natelbine! - kaj česa po okolici, predee as je mul v mesto pe je kupil zemlji Iče. Od takrat je vel ajegovik pri-jnv ov pokupilo tem okoU seas-Ijo kljub tema, da steslja ni posebno rodoviten. DosneH so, de je Fnegsmn zelo eevdalen ss tisti kos sveta, ker je baje odkril rudo In jo poelal v Waahingtoa le Deaver. hjer se ee peeiakelevSli- ste M me imela dovolj, ^ leprav Uih dognali, de je čiale slete. Od tek rat er pe tafele akakati cene sesUji. V New Yorku ee je orgeeisiral tindlket. de se popri gse rezieko vanje. Hkero vse prej sepelčene farme rake kole v Uai ao najete ia sopet sssedeae a delavci, ki oo jik najeli ss delo." prepovf «Itn^aa Teko so pač vedeo godi pri takih IjtJeh Nekje v Penni ss skrivna v temi c veja eterskaajsk« U ki sta ee je eevsele v i» M, kier je |vxlu*vsl k roka rak i u titeU. dve le pel ere proč od le» No*#ge meote la ohto. — Rojakom svetujem, da ne kodijo tem fa delom Ta meeee je obrat jeko slab. Kjer lflajo, tam ni dobiti dele. Sliii se, de je neko leto take ia raditege se nadejejo, de bo druai meeee kaj boljie. ako se goapodj« baroni ne preazislije. Kakorh.tro se bo kaj obrnilo ae boljie, bom poro-čel. Tudi v Majnardu. Bleiea, Lee-siagu in Bridgepertu se ne dobi dele. LISTNICA UEBDiniTVA. - Zednjih 14 I jteejÜI nil Hlačke-pilete vi. — Peedrav! Od tak 52 ubitih, 23 vjetik, s 47 ss jih je predalo. Danes je okolo 270 kečakov in 120 vojnil begtmeev. Tam ljudje za nsjmssj lo krivico, ako jih oblast sove i odgovor, gredo msd kačske. (Ni kdo takliče: To je snamenje, d so oblssti dobra 1) V teku prete ¿enega leta so oblssti pobile 1! kačakov. Kečak Mchmed Kosjs ara na vesti 7 ubojev. Bil je • m jo bendo sassčen pri vati Don Teko le priilo do ineideots Orožniki so mitlili, ds te kačskfl nahajajo v dveh "kulah" pri si in so se v megli pribliisU ks lsm, ds bi jih napadli. Tedsj pi so is hil padli streli in dva oro nika sta psdls takoj. Začela u j borba; s Mehasedu Konja je upe lo, da je pobegnil. Poisr ps js i« bruhnil od bomb, ki so se metal« Sedaj je ssprtik 7 oroinikov, ss prailče resničnost pritožnik si vedb. Nsvsjs več slučsjev, ke i bili ubiti mnogi orožniki in 8rr ia to na močenitid način. Doksza je konlno, ds oblssU niso krive AU more biti Življenje v Ms eedoniji, kjer se dsnes "imbrs žujejo" nsii slovenski fsotje p gsrnisijsh, s slovenski oroiaik po "stanieak" — lepo in prijet eol Oni na lastni koli občutij pomot tistih, ki so nss "ujedinilil bres vaških pogojev! Velika tatviaa se je dogodila grelčini "Novo Celje". Izginilo aa okrog 200,000 Din razliönefj srebrnege jedilnega orodja. U ij sled It ev uzmovičev je razpi"«« nagrada 10,000 Din. Umrli M v Ljubljani. Doe * marca: Blatenka bchwsb. trger leve kči, 3 mesece. - Dn^ 2J marce: Materi Bosman, zasebnik M let. rtefcsga patrijsrhtu < Te dai se bo pričel» Beogradu s tidavo neve paUÄ srbskega patrijarhats. V pals-bodo nsetenjeni rasni amzeji. J blioteke in teotoiks fekultets. » sideve je delo ministrstvo vera razpolago primerno v»«.m bi naj bile dagrajees iL IdravflWe sa otroke v Ort" nid. Miaietrstro te secijsl«« P" litiko je otvorilo V * vo sdrarilUče f ikrofulotne ptrake. Zdravtiaj«j nemelčeBo v deikem doma U« alev. V domu je prostora «t dečkov in S2 deklie. sJitji^hi fteki atetmuki de vsleev ee ISO prehirsWr. ie pri es. r držsvi sem. ^stistike.ite^u;^ biler lase aale I je jo v ieoaemstva. 1'alsl de keM Mi,; an am" 322 i IT APRILA. 1W4. IROSVETA O idijotizmu litovske ««vlet.{ j': " -' i --. (Fcdirftfl* l'r^-í Pirita gov. McCraya razputčena. -Anev brej dela. Indianapolis, Ind. — Porotniki. ^POO rudarje* m . ^ ^ prffdfcUviU dokaw y ^ r« jnkn rL» prerešetsvali dokaze v tožbi, guvernerju War rcna T. MeCrayju, obdolženemu poneverbe m tatvine ' aneske po BsskirJI inajo vratarja v Bili hiši. Tajni detektiv pokoja««» Sardin, ga je bil Manager borsijanake firm*. jJ W. A-, ki je 12. t. m. tó ^ÄrSTh.1 P"1! S *bi ^* Krei drl* I* pridruai še 20,000 rudar kakšnega končuegs zaključka. Sodišče ni naznanilo, koliko 1 w r7 v.»iii*kviii dne «wamcw m naznanilo, aoiiao ÜÄÄÄtifel>0 d0V4U1°, TX* " jpriii, ao J"" i r glasovanje, preden jih odpuati v ittvka v Wert Virfi niji. KÜtoton. W. Va. - Opera-Jü v okolišu Charlestons »o pre-pogajaaja a 17. diatrityoto ■o, 6000 rudarjev jp gsstgft-. Migi^Uc zaht«vajQt,amža-j^eidr na lestvico iz leta 3917, bi pomenilo $1.50 manj dnev- I. . . k> > loUdzmost med krojači. igo. — Krojaška unija A-ited Clothing Worker« je erala $10,000 sa sUvkujoče ie delavke, ki ae članieeL W. TJ. Vsoto je soglasno doli odbor imenovana nnije. delavk je na Štrajktt od ¿7, »rja. Mnogo laatnikov manj-delavaic je sprejelo pogoje, Te*j« tvrdka se trdovratno s pomočjo "indžunkina" Heije, katera pretepa atav-ne striže. ilnoit v Log Anfalaau. f Angeles, Calif. — Tu je v splošno odstavljanje dela v-Telefonska dražba je v onem _ radnji teden odslovila 850 Goodyear Rubber Co. je od-300 moi; lokalna Fordo-irna tudi odpušča delavce ivno to dela železniška drui-ithern Pacific. V tem moje okrog 5000 delafeev ; dela v Los Angeles« — med-pa prihajajo brezposelni de-ei is drugih krajev. bpoiltnost v Detroitn gre navzdol. ^Detroit, Mich. — "Prosperite-' v švtomobtlski industriji je vrhunec v marcu in zdaj fela padati. Od 15. marca do prila je število uposteqih deer padlo ze več ko 3000. Ohignik, SUvke v Ohilu. jtrmadna zračne flotlfc, kl je ae tiago, Chile. — Dva komo- daj na poletu okoli sveta, in pilot letala Seattle major Frederick L. poslanca v chilakem kon Luis £. Recabarren in Lnis prebijeta malo čaaa v zbor- Njuno glavno opravilo je, da tits v vodstvu velikih stavk, tdij v teku droga fcg drugo velikim ameriškim trnatom. te družbe v Chilu so tako a«, da jim mora chilska vlada »i vojaške iete zoper »rje. Kadarkoli je vojaštva «vi, odhiti eden komuniati poslancev v zbornico, kjer fikta z javne trlbnne, do-fgov tovsriš vodf bitko na rtrijskom polju. Bai v tem vodi bitko Cruz, medtem ko Urren grmi v zbornici pro-»i in razkrinkajo brutalno-laoldatesko. Škandal, kl ga raa-Reccsbarren, je Uko velik, « vladna atranka najrajši PiU, če bi mogla. Reocabar-»"topa tudi na javnih eko-\u ulieah ¡n v dvoranah, izko-*ljo" ,v°i° parlamentarno .-I-jjgo z velikim uspehom za lOHTMBOVI VITIEI" OKRA-Dsm. jOMeago. - v Br#do ¡¿^ r> *J roP»rji Vlomili v pisar-«'ounciU organizacije "f Columbus, 820 W. W blvd., razafreliU blagajno «»"*li W100 v gotovini. li ti ni umori v VaMlšjt. - 'Kcd. Press.) — Od ■ * imenom K. J. (Jnmbcl je N statistiko političnih urno V^^ji v zadnjih štirih ./ ' »"u je bilo 85« urno* katere no izvršili naaadnjaki rU:hlMi' ^¡onallati, fašisti - uinurov ao pa izvršili pri- r.7^'najve« komuniati.) PJ«»l!l. kot H naložiti Plača radikalcev, Z t ko ae PO I k4li" ^ sodišča obravna. ' ' m,re. (J4 22. umorov, ki r '"vsi levice, so bili m* I- v štirih »Ittajffc, rji moril^r prejelo naj- g* rtUn w| r ,n- ,>rnga#t pa je bilo i l' morilcev)« L\7i "P^Vnrh. 77 je '•'•ka kar^ i„ ^ ... tm >n kot zahteva aakon. L I'»»** »tika>azredn» n"»ski rejflüMlfl «lučaju razdvojenost L Governer je upal. da ga bo porota oprostila, ali nI pa mislil, da se bo stvar tako dolgo zavlekla. V petek popoldne se je izredni sodnik Chambarlain odločil izprašati porotnike o možnoati aedinje-nja. Razen enega so vsi porotniki odgovorili, da se porota nikakojr ne mora aediniti. Nato je bila porota raznoičena. Govemar bo prišel vkrjlfcem na zatožno klop^ pred zveznim aodi- Woodov «In obesil vojaštva m kil«. Waahington, D. C. —- Vojni de-partment je naznanil, da je pred aednik Coolidg« sprejel resigna-cijo armadnega poročnika Cutler-ja Os borna, kl je sin generalnega governerja na filipinskem otočju. Healgnaelja jo nemudoma «topila v veljavo. Poročnik je dobil začetkom toga lata dvomesečni dopust. Dotlej ja bil v službi na Filipinih kot veja-ški pomočnik svojemu očeta governerja Woodu. 1 Kakor je sam iajavil, je naredil od $700,000 do $800,000 dobička, ko je bil na. Filipinih. Špekuliral jen vlaganjem denarja v ameriška podjetja. Tajil pa je, da bi bil vlagal denar v filipinska podjetja. Zadnjo jeaen je vojni tajnik •valoval generala Woodu, naj pripravi evojega aina k tema, da bi prenehgl špOkulirsti, zakaj» njegovih špekulacijah je bilo precej govorjenja v bančnih in armadnih krogih. uniLaa PO- OKOLZ «VITA — Poveljnik Martin je moral biti priailjeg izpustiti ae iz «raka na tla, kakor je prišlo obvestilo od strani po ročnlka H. Nelaona, ki je pilot na zračni kriiarki New Orleans in ki je «a^aano prevzel poveljstvo letalnega brodovja. Najnazadnje «o videli majorja Martina tapadno rta Igvaka, kjei je «apadni vhod v zaliv Kanatak. Poročnik Nelson je israzil mno nje, ja je moral major Martin iskati zavetja T salivu Kijalagvik blizu gore Beharov. Ali to je le do. mneva, in sedaj ie nihfic ne ve, kje je major Martin, im DHfO KIP AUA ALBINA PO Chicago, Hl. — Krasni bronasti kip "Špirit of Muaic" ao po «tavlii na podstavek nasproti zgradbi Orchestra Hali v Grant Parka «adnjl četrtek. Umetniško delo tega alovanihega umetnika je sedaj pripravljeno «g odkritje, ki ae bo vršilo v bližnji bodošno-«ti. ženski kip, ki predstavlja glatbo, tehta $,500 funtov in je viaok zseno s grsnitnlm podstavkom in poloblo, na kateri štoji, 16 čevljev. Podstavek je pet čevljev in 6 palcev viaok. Vlila ga je tvrdka Roman Bronze Worts iz Brooklyns, N. V. Kip j« poitav ljen Theodora Thomasu v spomin. • i i i f ■ ' R A ZKAJZER JU PEŠA PAMET London, Anglija. — Kakor prihajajo poročila iz froorna, se je ngneadila v družinskem iivljenju nemškega rszkajzerje nezadovoljnost. Wilhelm ia njegova draga žena imata sobe vsak caae in ae nikoli pe zbllšata toliko, da bi 11-vela skopaj- Razksjzerju peša pamet. VŠa-sih m prav čudno obnaša. Otrok hO te številke saJ svoje druge fene kar ne more vi- deti, ps jih ne more. Normalen ni bil menda kajzer nikoli. Vhrtavt. Varšava, 15. apr. — Poljaki kle rikalaj so včsraj rprisorili hrupne demonstracije proti aevjetaki Rusiji ob priliki prihoda nadškofa Ceplijaka i Verševo. Ceplijak, kl je Paljak, potuje v Rim. ko je Ml sadu ji teden izpuščen I« ječe v Moakvi pod jH-gojem da zapusti Rusijo Klerikalci so vozili Cepil-jaka po variavaklh nlie«h in vpili i 14 Hm rt boljše v i kom Wsshington, p. 0. — (Feder. Press.) — Ko je Ungsleider, Špo-kuknt s vrednostnimi papirji v Uevelandu, O., leta 1921. isksl upravitelja sa «vopo podružnico v VVashingtonu, se ni obrnil na ia-kušenega borzijaua, kl «o razume na ta poael, pač pa je ponudil službo Jamesu Sloanu, tajnemu detektiva predaednika llardinga. «loaa je imel ltf let detektivako službo v Bell hiši. Njegova naloga jc bila, apremljatl predsednika na vseh njegovih potih in paziti, kdo pride v Belo hišo. Bluiba mu je seveda omogočila, da je poznal vae redne obiakovalee Bele hiše. ' Takega človeka je hotel imeti Ungcleider, človeka, ki je vaak dan v dotiki a predsednikom in kl lahko doaeše ljudi, kl sahajajo v Belo hišo. 'Ponudil mu j« $1000 mesečne plače. Sloan, Id je doalej imel le devet dolarjev dnevno, je službo «prejel. Ko jo bil Sloan zadnji teden pokliean prod senatni odaek, ki prelakujo oljni ikan dal, je tajil, da je kdaj delal kak buaineos v Beli hUM. Dijaki ▼ Argantiniji iakljnčnjejo nrofsaorls. Buenoa Airea. — (fed. Prem.) »Dijaiko gibanje v Argentiniji je tako močno in vplivno, da dijaki danea lahko poienejo nazadnjaškega profeeorja a univerze, imenujejo profOaorje in kontrolirajo akademično avobodo. Argen-tinaki dijaki ao prvi na ameriškem kontinenta, ki imajo avoj laatni politični dnevnik. — V vseh španskih rjpobllkah Srednje in Jalne Amerik« imajo srednješolski in vseučeliščni dijaki preeej razšir-jene tednike izključno a socialistično ali komuniatično tendenco. Daai ao mlajši kot dijaki v Zdra-ionih državah, ao veliko bolj Nekatera vnetja, krvavenja, kron k na okušenja plodu (n. pr. sifilis) Itd. povsročajo defekte v možganih in hrbtenjači, ki ovira jo normalni razvoj Človeškega organizóla in so podlaga idijotizmu. Skupina bolestnih pojavov, ki jo razumemo pod tem pojmom je dokaj obsežna. Iz gotovih vzrokov (kakovost j pitne vode, podedovanj« itd.) na- ¡ stane neka bolezen ščitne žleze (golša,) ta pa povzroči neredno izmenjavo «novi v celem telesu ki ačinkuje tudi na ccntralnl živčni sistem. Kretinlaem, kakor Imienu-jemo ta pojav, sav««ma ponekod eole pokrajine in je adruŠeu pogosto s popolno bebavostjo. —» Mlkrokefalija temelji na prirojenih defektih velikih mošganov, ki oatanojo včasih majhni kot pest, enako ostane glava majhna In ko-nlčaata, Mikrokefalnl idljot je povečini šlvahen in aloben, dočlm je kretin bolj šaloaten in tik. — Hldrokefallja (vodena glav«) je poaledica vode, kl «e zbira v moi-ganskih votlinah. Pri višji «top* nji naatopl bebavoat. Tak« individua spoznamo takoj po njih čudno veliki glavi. So pa tudi idijoti, pri katerih niti po mikro«kopičnem opazovanju ne moremo aaaleditl kaj abnormalnega. Brez dvom» «o p« to« di pri t«h vidni znaki njihov« bolezni, ki jih pa apričo rasnih tež-koč in a nepopolnimi aparati ne moremo dognati Kakor rečeno, je idijotlaeA «e. lo obširen pojem. Njegovi najrazličnejši pojavi izvirajo od tod, ker morejo najrazličnejše duševne zmožnosti več ali manj aaoatatl v razvoju. Vaina ao abnormalnosti v občutenju in čoatvih, ki ee-fc-ražnjo «daj v topi apatiji, adaj v strastni rasdrašljivoatl. Idijotu nedostaje plemenitih čuvstev, predvsem etičnih, altrulatlčnlh On je trd, brutalen efoUt, je mo-faino bebast. Idljotl««m volj« a« javlja po abollji (doeela pasivno, indlferentno le impulsom). Vendar pdgreša impulslvni Idljot vztrajnosti, da bi kak aklep kon- ■i» i pi Shrtüúi Narodu UdsS^^iMl.iHU 1 111 Padparu Je ni, da bi a« naučili govorjenja, pl* sanjs, računstva. Spomin j« na vsdno slab, so pa tudi med njimi, ki imajo naravnost občudovanja vreden apomin. j Cesto opasimo idijotlsom ie v detinstvu. Otrok j« nestanoviten, nepazljiv, je divji in razdrailjiv aH doeela top, ne more ae navaditi na čistost Itd. Starši ne verjamejo v kako resno abnormaliteto in upajo na duševni razvoj, ki pa se ne mara pokazati. Zdravljenje idijotov je nadvse nehvaležno. Val poizkusi, prinšitl jih najenostavnejših umetnosti kot branja in pisanja, «o navadno brez uspehs. Vač haska dobi drož. ba od takih svojih članov, i« aa udejatvujejo v kakem korietnom manuelnem poslu, kl n« zahteva dosti intelektualnega eodelovanja ter ao navadijo vsaj nekoliko na Čistost In red. Glavni smoter pri zdravstvenem In vzgojnem pošto-psnju napram idljetom je pač: ščititi jih pred samim seboj In nji-hovimi impulzi In Ščititi dražbo pred njimi. To poslednje je velike važnosti, kajti idijoti ao včaeih skrajno brutalni in — n. pr. seksualnem dražbo. osira — ogrožajo •penija zahteva, U KemŠIja po-plača lsfube na markah. Madrid, 1$. apr. Apanski diktator Primo Rivera je poelal komissrja v Berlin v svrho, da dl-skutlra z nemško vlado vprašanja odškodnine za Španske špekulan- priselniAks predloga sprejete ns tem saaedanju, ki hi oe ukljule-vala dolofbe sa izkljulltev japoa* skih Izaeljeneev. Senator Reed je dejsl aeneta, da Ja uzakonltev priaelniike predloga nujna cade-vs. ker poteAe doba sedsnje pH selniike posteve dne 30. JuniJa. Senet ime fte relit i vpraiaoje glade kvot) preden pride predlo ga fie konfne glaaovanje. Treba je reiitl ie ve* tozad^v mile amendmentev. Kden je Ispod peresa senstorja Harrlsona, ki se ogreva se kvoto na podlegi dveh odstotkov tietlh nsrodnoeii, ki se hivale 1. IWKI. v Z-lruienih drls veh. Odsekov sa^ndment sc pote guje za dvsodototne kvote ns pedlsgi IjtuUkega itttja Iz 1.19IO. Kenster Reed pa hi rod vidd. ie bi bile kvote doMene po piemen skih skvpineh. IŠČEJO tl: Radoalav ivetogar I« Konaka, Senat ( sada ja s dress Baltimore i Leetrlfor Joeef, zadaja adreee New York | Ifl Seflja Iz Zagreba; zadnja a- drese New York? ■raetovian Ms is Trbovelj ( zs dnja adreee Portage, Ps.j BoMaar Ladislav iz Petrove Veel, <"'ehos lova?k s t ra d nja adreea New York) •liga Ina U Sv. Jorja pri Ca koveu: zednj« sdrese Cleve lead, O í Klarté Mike iz Dreimka pri Kar. le veo. Kdor M e teb Ijodrk kaj vedel, je aeproéen. da lavell le naznani. 11 iMljeaiškemo poalsneu. W W. SSnd m. Sew York, jI. t. ««af-ae §•. Av« OSREDNJI OKAOtJg. VZHODNO OICROUEi Jmmk ZAPADNO OKROŽJE v AmI i, , M 1- » - -SI.--- nsaiomi oaoor. gjsÄJnÄuT^auiÄ Z; K, . Zdniihvsel odbori " Fes»h Aleš. SIS4 So. Cvevleed Avoh CMoags, IM. Jalka Ofta» MM Wi Mik lin CklaaMi Hkv ^aa» ^kakf Oflaa ^lavólaa^i Okki» 1 ZDRAVNIK. Dr» P, I Ker«, SSSS Si. Clelr Av- CUveUei. O. KevespOmienea o gl. liinHd, M delajo v I» i h mÍít.i TtJaUiv« S. N. P TJ** •e» ^ilSÄKiLs imPjZ taav.ae al'lÍ^Üí.1!?aÍ^cCÍIIÍIÍ'ih** 'VI VMfRJRMIVl m* ¥%• go Veg MVi«ff V9i MWMIII HvV^ VRiSRfOi IN« La^^J^K— _I^J^ I. _ i eV^^HPv Vo^^BV VWwvORJR ▼ ye* I MJ^MI m «I ^amaSAI AAA^L AA MA I harOAAAA I wi w, nay •»•, eFnaiiifM, in. Vo| deglol la drogi opIaL aeesMoSai1egleaL nma^^m mi^kRiS^Mg1 tv eveel o «sooRees jedneOe, jpo^j se pešllje aa eeoleei SgSv^ia Fraah V« Mm! »flilUlt S polj« veda. Prednik opiee la Slovaka najden, V Ameriškem naravoalovakem, muzeju New Yorka sta dr. W. K. Gregory in dr. MiUo Hellman raa* stavila pred newyoriko akademijo znanosti tri deleo starodavnih Čeljustnih kosti, ki so kskor,sa-trjujeta, kosti prednika Človeka, gorile, šlmpaniov in drugih pri. matov ali vaaj prednika Človeka, ko J« še Čiato malo po razvoju nad* krlljeval oplee. Najdene Čeljuctne ko«ti j« imel drijopitek «11 gozdna opica, ki je živela po gričevju Slwalik v Indiji v mioeenoki dobi pred nekaj ml ljoni let. Našel jih j« Barnum Brown In jih podaril muzeju. Okamem le kosti ata dr. Grsgo-ry In dr. Hellmsn preučevala več kakor lato dni in imeaovono rai kaaanje Je bila prva objava «vetu o razkritju, da j« drijopitek bil prednik Človoka in gorile. Bil je velika opica, približno tako velik kot gorila. Dokaz, da je bil pred. nik človeka, alonl največ na dejstvu enakosti pri sestavi sobovja. Zobne vdrtineH sestava in sploh čeljust «o ^lične posnetku zobovja in čeljusti neand«rtalakega šlove> ka ter drugih primitivcev ln «ko-raj alično zobovja avetvalskih sa-moreev «II nekaterih indijnnakili plemen, ki so Še na ngjprimltly.' nejšl stopnji rasvoja. Civiliziran belopoltnlk ali rms-nopnltnik* je Šlvel že tako dolgo vrsto tisočletij ob poljskih pride), kila, da so se izvršile velike izpre-membe v njegovem zobovju, da so se Žlebovi, vdolbine In ketrfee m-bo v teHko preoblikovale*«» dn ae doocla razlikujejo od sohovja ns-andertalskega Človeka. Uspehi rszisksvsnj so bili objavljeni pri predavanju pod na. slovom "Najnovejša reziekovsnja o izvozu Človeka". Razprave o stvari se je s posebno vnemo ude. ležllo šest snsnstvenlkev, kl so I-meli sicer vsak svoje mišljenje, vendar je vseh Šest s razpravsmi po Časopisih pokazalo, da soglaša s Darwinovo trditvijo, da je naj-sorodnejši stvor šloveiru gorila, kakor so bili vsi nasprotni mna-nju, da bi bila človekov prapred-nik penočna vitka opiea s veliki mi očmi in ušesi, ki ¿1 pravijo tamij. Temi J J« Žival « neprimerne v» likimi možgani v primerjanju a telesom Hodi skorsj pokončno. Radi pokončne hej« in vellkenekih možganov se aeksteri sosostvenL ki prišli de teorije, da do|i/ne ži val prihaja od dragih prednikov g velikimi možgani, kl ae «veli v prvi- dobi seseleev. Boston. — Veliko število ubo-jev iaborne vlneke kaplji«« in finih likerjev, določenih aa tuja poelaništva v Waahlngtonu, j« do-«p«lo semkaj na ladji Belgian. Vsi zaboji ao bili nemudoma «apeča-teni in akrbno aaatraienl. Zaboji ostanejo na ladji, dokl«r t« h« dospe v Haltlmore. Odtam bo "dragoneni** tovor na kopnem prepeljan v Waahington. Ena dobršna količina opojnih pijaš je namenjena «a egipčansko lega-oljo, Ostali saboll so na anglašk«*/ laške, IpanTke i« nemško aagtop». nike. IZ PRIMOIUA. Aretacija urednika, Oortške Orožniki so aretirali v Orgarju ped Nvei« Gero vredni» ka "Oortffce atraže" Romperle, ker Jilo je baje rasšalil. OPOJ|fl PUAOB EA TUJA atANlÄTVA DOSPELE PO- NAENANILO XX ZAHVALA. S tužnlm treom naznanjam sorodnikom, znancem ln prijate« I Jem, žalostno v«« t, da je s« vedno zaspal, moj preljublj«nl soprog ln oče JOKU DEELEVA. Umrl js dn« 19 mer«« 19»4 In pogreb «e je vršil dne Kl marea, t. 1, po katoliškem obredu. Rojen je bil dne 24 decembra, 1HS9, star 65 let. Bolan je bil nad 11 me««, eu ns revmatiemu, umrl je v zelo hudih mukah. Tukaj sapušča me-ne žalujočo eoprogo ia 9 lst staro ' hčerko in nečaka v itetnia, W. Va. V «tsrem kraju zapušča dva brata In v,Južni Ameriki tudi dva brata, doma je bil v Petellnjeh prt Ht. Petru na Notranjaka». Naj. lepšali vala društvu "Zvon" št. Hrt 8. N. P. J. katerega ¿|An je bil pokojni, za obiskovanja «a česa v bolezni In ob amrtl, Ur «a vd«ležbo pri pogrsbu. Posebno se zahvalim Frank Vodoplvau, sa darovani krasni vsnoe, katerega Je položil na njsgovo kreto. !*po se sahvalim ludi John Voiiknu, ki ga je veškrat obiskal v Čaau bolezni (n bil navzoč pri njemu ob zadnjem smrtnem rdihljsju Dragih sorodnikov pa '»Imaaso v ti bližini, A« enkrat prav lepa hvala vaem skupaj, kl «ta ga oblekel! ob mrtveškem odru in ee pogreba vdelešili, ter ga «premiS na zadnji po |i v KI k G«rdin, w. Va. na pgjfopalRMI«. Tebi dregl soprog in ole, želimo počivaj mirno ia lahka naj bode Ubi emerlike se». I je, dokenčel al «voje trudno in močno življenje, delujoči oetalli fvene DekUve, soproga. Jenny Deklovs, hčerka. MmUaur, Md REVMATIZE» «•t«, ki I« M» " kar MM mi * * alrar trt raeka»ll a*a * JAVNA GOVORNICA. Gluori ¿ltOOT S. N« Pa Ja la čitateljcv Pro«v«te. Ezport, P». — Spomlad zopet prihaja v deželo v vsej »roji ve-)K«atni krasoti. Drevje brati, na njem poseda ko*, prepevaje avojo jutranjo pesem. Prve cvetlice ao boječe prikazale Kovice na dan. Mati narava polagoma odejra pa-krajine v zeleni platf. Vae ae va-aeli in raduje zelene «pomladi, po-aebno ie zdaj, ki ito nam varno» goeni dolarski kralji dali oeljube jpdtttilo«. ,-t"j V tej okoliei delamo po aekata-rih rovih po en dan, drugod po dva aa toden. Ve6in« rovov je zaprtih. Tako imamo ¿aaa več kot do-volj, da, občudujemo wat*r naravo. Pa ie nekaj drugega I Hej, pečUrji a aevera in severn^g» za-pada, ki »te le zakopani v snegu in ledu, »H va« ne bo preveč skomina? Da ne bo kdo ie »lin poce-dil, kajti nam vsem je regrat priljubljen. Ali si morete misliti kaj veaelejšega in zaniraivejleg« kot proeejšojo skledo radiča na' fcizT, za mizo pa Kraievea, ki se veselo muza, ja vesel svoje ofenzive f Pozabljene so vse težave in jeza toga svata. Za skledo regrata bi se z Italjanom pobotat /Bokler bi bilo regrata v skledi, potem bi mu pa zopet po kraievski zrahljal ko-fti;. V Bh, da «o gospodje okoli korit r Wa»hingtonu vedeli, kako dober je regrat, posebno ie, ¿a ja malo akopan v olju, bi bili ia druga-ie barantali za oljne rezervo. Gospodje «o patrijotič-ni in njihovo 9«alo| jo i "V tem znamenja (I) boš zmagali" Za av«U dolar si danes kupiš odpuščanje grehov, pa it »o ie tako kosmati. Za istega ai zagotoviš službo od aajni-Ej)ega uradnik« do najvišjega mesto. fivotlrmu dolarju se odpirajo vrata jstnišnie, četudi so zaklenjen« s devetimi ključavnicami. Narodna konvencija ae pa podkupi s dolarjem in nominacijo si lah- ko kupiš s dolarjem. Za svetli dolar se torej lahko vse kopi, prav vse, ne samo na tem, temveč tudi aa onem svetu. V težkih ih kritičnih časih, ko se x vso močjo borimo za siromai-ai obstoj, medtem ko si naši izkoriščevalci delijo sto in dveato odstotne dividmde. pa nam pride nafte ''napredno" alovenako časopisje na dan s polnimi usti hvale za kandidate stare garda, v katerih gospodari korupcija in zaničevanja do delavskih vrst. Nekateri al mislijo, ako bomo malo pokrivali čez farje, bodo že delavci mislili, da smo napredni. Potem jim bomo pa prodajali pod tem pUščem, kolikor in kskor nam bo drago. Drugi zopet niso mogli prehva-liti umrlega predsednika Herdin-ga, čei, kako dober človek ja biL Ko ja priila pa dan dobroznaoa afera, kako je bankir v državi Ne-brsski osmukal svoje vlagatelje za okoli $400,000 in bil obsojen v ječo, ter presedel komaj dobrŠan , ža je človekoljubni Harding ko, silno jake stranke in skor«j vsakih deset delavskih vo-lilcev predstavlja svojo frakcijo V takem položaja nam ja absolnt no nemogoča, da bi socialist stranka prodrla prihodnjih pr« eč kaj takega delsti. To je bilo Medtep jo delavee v državi New York nkradel 13 oentov v rijski prodajalni, Zato neznatno vsoto pa je "zločinec" dobil 13 lit ječe. Harding je rekel, da je bila sodba pravična! V resnici dobra šola za delavske aloje. V Času prevelikih ikandalov vsekri- Možakarja seveda nista bil« "rdača", kar jo bilo dosti, da je vplivalo pomirjevalno na vodil no kroge. To naj bo današnji pravični si* s tem t! Na dalo filo venci in Hrvatje ! Izkazali ste se ie vedno kot dobri agitatorji in ako ata se za- tem držav so m jim pričele trcs$Lj » atvar, ste vselaj pridobili hlafie, da bi delsvci ne odprli oči in pometli t velegraftarji. V strahu «o si poiepetali: "Dajmo ne kataro delavske voditelje pretila-gati za visoka mesta in potolažili bomo delave«, da se bodo spet dali prikleniti k naši stranki. Torej g. Lewis asa ie ni dovolj poeopil, le na to gleda, da bi iel v W«aH-Logton diot /ri»ok zvezni uradnik delit "dobrote" delavstvu. To mora&o preprečiti. PokaagjL ja svojo nezmožnost celo pri naii organizaciji, torej nikskor ne moremo smatrati, da bi bil sposoben za visoko vladno službo. Priporočil bi La Follettovo platformo, d»»iravno ni delavska. Ta- ie mnoge drugorodne na svojo stran. Na delo za tretjo stranko, ki ima zastopati naše interese. Vzeihimo ai za vzgled angleške delavce, ki «o se združili na ravno tak način in končni zmagali. Postavimo na odgovorna mesta svoja ljudi. Zato naša gociaMstična stranka ne bo trpela na ugledu. Vseeno lahko ostanemo socialisti kot smo bili. Naše geslo naj bo Tretja stranka na krmilo in La Follett* « Belo hišo. — A. T. Ura. VI — Nič kaj preveč dopisov ne čitam v Prosveti is naie naselbine, dasi se všaaih radi pobahamo, kako smo napred - -' _____» . • _L 4000. Po vzorih dr, Klčmaha, napisal dr, Vovisakdo. (Daljo.) . Napočil ja drugi dan. Nadškof Martinus ja zopet sedel na ovojem prestolu v bliščeči dvorani. Danes ni bilo niti proitov niti kanonikov. 8am jo bil na slatom stolu in tam ▼ kotu pri mizi j« tičal nadvlkarij Oregorij, da bi zapisal vso, kar bi se pripetilo pri današnjem v »prejemu. Tudi moal m ji dovolilo, da s«m bil deležen toga vzpre-jema. Pri oknu oom stal in tri na škofijske vrtove, kjer m jo islivalo solnčnih žarkov zlato po cvetočih gredah in zelenih tratinah in kjer se j« tedaj zopet isprshajala zorna knsginja Marij«, krasna in mila, kakor dsn mlsde pomlsdi. Toda moral sem ostati tuksj in gledati veli in dolgo-časni obrat nadikofa Martina, ko je drcmsl na prestolu svojem. , "Morda vendar nikogar ne bodel" vzdihns. nadškof na svojem prestolu. "Toroj sem jim delal krivioo, hudo krivieo. Pravični so, in prišt«-val s«m jih grsinikoml" , ^ Tedaj takiato nadvlkarij Oregorij pri svoji mizi vzdihns prav globoko. Močni ta vzdih zave-, j« tudi nadškofu okrog uies. Mehko povprsia: « "Kaj ti vznemirja dušo, služabnik Gregorijf Mlad ai, in življenja «vetna steza se ti odkrivat Kakšna ti je sodba o nsiem dekretu; ali gs odo-bruješ v srcu svojem f" "Svetlost vaša I" zabiti vročekrvni Oregorij, "•vet modrosti j« t« dekret, in io pozni rodovi bodo občuduje pisali o njem!" "8o H resne b«s«de, kstere so ti sedaj prekoračile mejo belih sobi" "Resne, svetlost, resne!" N«dikof Martinu« obrne obras proti stropu. Da ga ni preobvladala otraat, sapa siti bi moral «advlkarij Oregorij, kako so se podaljšal« pot«a« na svetlem obrazu. Toda opazil ni ničesar. Srčno j« nadaljeval t "Dobrotni ogovor, s ksterim me jo osrečila vaša svetlost, daje mi srčnost ..." "Govori! Govori!" "V prahu lel«č dvigam roke proti «vetlosti vali in prosim, naj sem d«l«|«n dobrote pre«v«t-lega najnovejiofA dekreta." "TI ae hode« ožfniti. nadvikarijt" že hoč« viki pet i višji paatir in le iz taška pomiri viaoke valove v duši svoji. Zsmisli s« in is-pregovori nsposledt "Mlad si ie Io sstsna ie nisi vdušil v svoji krvi i oneedstur) Katero «i Izbral sa draŠl««V" " "Pster polkovnik galaglave straše ima gospodinjo, in le ta ae ja prikupila areu mojem« t" / M Zapiši, da ti j« dovoljeno I \a>U ie ima, la •ko ti jo je naš Gospod oda*nil ia pokoro, čemu bi ti branili! Coneodaturf" In srečni nadvikarlj Oregorij tapiša srečnega erea da sme biti d«Wšen dobrot najnovejšega presvetlega dekreta. Tedaj vstopi strešnik ia na-«aanl nadškofa, da proeljo prtvrvkšeni proštje, ali bi ameli pred obliija svojega škof« ia "V««h Ami f*mrfV s«ječi stari nadškot Vstopilo j« vsak deaet proitov, in rs «v rotili ao a« pred prestolam «vmega nadškof«, prav ta-ko,.kaki r si »bero laeuviee aa jeaeMki veji, ko m odpravljajo n» solini jug. Ha ItM "Kakšna je fclja tvoja, prijatelj in prošt Ambrozij t" S tresočim glasom je govoril nadškof t« besed«. Takrat pa so o« pozlačen* «tjror povi veliksnske dvorano razkrojili prod pogledom moje dni«, in hipoma se ji je razgrnilo poleno zračno morj«, sezajoče daleč tja do modrih vrhov orjaškega Himalift' In staremu Himalaja na' U-deni glavi ai aod< i« veflnd y nebeškem svojem svitu, veličastni angel j Azrael! In zornožareče peruti si razprostiral v sinji zrak, da moje $QVe-ško oko niti ni moglo ugled «ti krajev, kamor. fU v tistem trenutku aezala rdeča meča tvojih ramen! Angelj Gospodov pa je upirsl bisernato oko na starega nadikofa ia prošte njegove, zbrati« kakor jesenske Umt«viee okrog svetlega prestola. In vsaka črta aa je gibala božjemu angelj« na večnem obrazu, in pristen nebeški naameh j« pre-T gnal V«ako ostrost s njega. Azrael, poslanec Gospodov, srn i j al — je, in njegov nasmeh j« šinil k«kor gorka južna sapica stari zemlji po otrpli vriini, in v pozni jeseni j« zaevotsla livada, po« gnalo aloberno drevo 1 ' "Kakšna je š«lja tvoja, prijatelj in prošt Ambroziji" Stari prošt skloni svojo telo in ispregovori sladko: "Prihajamo čaatitat tvoji svetlosti in visokosti!" "fl«8tit«tr zsčutH se nsdškof, "in n« čemt" 1 "N« modrosti tv • Prve primarne Volitve v Združenih državah so bile one repub-likanake stranke v Crawford Co. v Pennsylvaniji, ki se je vršile 1- I860,' Kalifornija je bil« prva država, ki je potom zakona ur«-dila način glasov«nj« ob primarnih volitvah. Ni bilo daljnega napredka v tem zmialu, dokler nI država Minnesota uvedla obveznosti yolitev za drŽavo. Mnogo driav je na to odpravilo imenovsnje kandidatov potom strankinih kon-venoij in 'predjtfsslo mesto njih prinum« volitve, ki na j so vršijo pod državnim nadzorstvom. Primarne volitve v avoji raznovrstni rabi služijo kot sredstvo za imenovanje kandidatov in za izbiranje delegatov v atranktae konvencije, nadalje kot aredatvo, da atrankini voditeljih» zastopniki izvejo za mnenje široke maae avo-jih priatašev. Dasi je svrha pri marnih volitev ta, da naj ie vaakemu volilcu da prilika imenovati' kandidata, kdorkoli ae mu zljubi, vendar takoni o primarnih vo litvah v mnogih državah om« ju je jo nekoliko to svobodo s tem. da določajo, da se sme glesovsti le sa one osebe, ki so «i pred volitvami priskrbele med volilei določeno itevilo podpisov in-se priglasile na predpisani način. |Primarne volitve ae vršijo ob dnevu, določenem po zakonu do-tične države, county ali občine. Določi «e prostor, kjer pristaši t« ali one politične stranke smejo oddati svoj glss. Glasovanje se vrši ravno tako kot ob običajnih splošnih volitvah. Navadno st« po dv« kandidata s« vaako stranko, sli jih more biti tudi ve^ zsstopa jočih rszne struje v isti stranki Oni, ki dobi veČino, postsne ofici-jelni kandidat stranke pri prihodnjih občnih volitvsh, ki se vršijo dv« «li več mesecev kasneje po primarnih volitv«h. Pri končnih volitvah sme seveda vsakdo gl« sovsti za oneg« kandidata in sa ono stranko, ki se mu «ljubi, brez osira na to, kako j« glasoval pri primarnih volitvah. Imamo dv« načina primarnih volitev. Prvi j« znan pod hnenom "odprtih" primarnih volitev (open primaries). To «o volitve sa imenovanje kandidatov u javna mesta, pri kat«rih sme gla «oviti vaa k volilec bre« ozira n« njegovo atrankmko pristsštvo Pri teh odprtih "primaries'* pa «e lahko godi, d« druga stranka pro-vzroči imenovanje najmanj v rodnega kandidata protistrank« in «i a tem «agotovi zmago svojtfs lastnega kandidata. " Zaprt« "r pr««r««7 «afctve (eloaod primaries) pa otwtojajo v 4 d« I« priznat;i pristaši dn-tišn« strank« smejo vdeležiti se volhev s« imenovanj« strankin« 17. APRILA, 19^? ga kandidata. Ta ^«Tl v veljavi .koraj po Tk ^ ki ao nvedle primarne VX Dršava «»a klmi/u ira voi^ strankah. Vsa^ jt * vilu rogistriran kot Olaa ic\mJ politične stranke; on ttc „au-s sovati za primarneg* drage stranke. Ob zaprti prZ volitvi dobi volilec ]« ¿Z nico, iu aicer one stranki u ro so je izjgvil ob ^dnji 0b volitvi sli rogistrseiji. z besodami, kdor je vpi^,n J kot republikance, sm,- v pj nih volitvah oddati svoj gils k enega izmed tekmecev za kaa daturo republikanske straak« lfako. stranko bo on kakins' so, al Pri občilih volitvah, j,, £o vjrašanj. Vsako ČetHp leto se vriijo litve. Z« • predsednika Zdruj« drŽav, ki so seveda nsjvtia« volitve v tej deželi. Na dan občj volitev v novembru si ljudstm bere novega predsednika repu med kandidatov raaih p l strank. Stranke padalo* naj bode njihov kandidat, "" aroduik koavencii jfaltoe iz stia«ki: delegatov vaeh ^ držav, Mn drž«v določa, d« a« ti del«g, izberejo ^otom primarnih valit Ravno m primarne volitve igri letos veliko vlogo. V nekaterih državah obstoji tudi takozvane "presidential p ferential piimaries". Poleg te da volilei poe4»ne stranke imi pravico izbrati delegate za vencijo,' Oni tudi izjavljajo, dajejo prednost temu ali one strankinemu kandidatu za pn sedniitvo Združenih driav. men teh u preferential primarii je ta, da se delegatom da navo Io ,za koga naj glasujejo v ki venciji. ' V onih državah ,kjer se d« gatje ne izberejo potom prha nih volitev-'so isti imenovani državnih konvencijah stranke. SLUŽBO ŽELI DOBITL Priletna Slovenka, brer otn išče primerno službo, najrajie kakšni družini na deieli. pisma je nssleviti na "Priletna Slovenka", 2657 Lawndale A ve., Chicago, 1IL BLIŽA SE VELIKA M in kot jO Že Star« navada, d« n ljubi fnjat (Ham) in jajez u juteric. Imam veliko zik "šunk", ki so v resnici prve vr in od mlsdih prašičev in niso p slsne, ter so prekajene z Uieki lesom, tehtajo od 10 do 15 fant vsaka. Naročite si tskoj in se p pričajte o tem. Ker imamo ie tisoče zadovoljnih odjemak klobas, enako hočemo sedaj ti za giijati «li (šunke) in plefe vam postaviti na trg: Cena ion jo po 35e z« funt, plečeta koati po 30e funt ,kranjske k base po 30c funt. Poitnlna pla na, ako poiljete denar z naro lom. Kateri še niste poskusili šega izdelka, ste nekaj zamiu torej ne odlsšsjte več. Ako si zadovoljni se vara vrne denar, drugo blarfo v nadomestilo .ta ne rizllrirate ničes«r. Naročite ko j še daneal JOSEPH LESKOVA!, 610—lšth Street, &A0HTE, WI8 ITALIJANSKE HARMONIJE 4M Mui «VAUiAfISKZ HASMOM n*JMJS«m IU««» PT'l^V j .t»., NO- e«M H mJCj* nie*. «••«•«! we»»jwfc* A*..^T auATTA acazNCLLi a co, «|7 Bl~ tolm4 A^ D+t. 74. s»