UREDNIŠTVO ŽABJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. na'40, mesečna iv 'SO; za Nemčijo celoletno K 26'40; za • '• ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. ; ; Posamezne številke po 8 vin. ~ ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, H., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. ::: Nefrankirana ali premalo traukirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. —-——— Štev. 312. V Ljubljani, v petek dne 21. junija 1912. Leto II. Naš vnanji sovražnik. r~ „ Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o brambnem zakonu in avstrijsko prebivalstvo ie na milost in nemilost izročeno zgovornim hudournikom patriotičnih fraz in lojalnih tirad. ki vro meščanskim poslancem iz ust. kakor da so se podrli mahoma vsi jezovi treznega preudarka in mirne razsodnosti. Kdor Posluša visoke vojščake in njih civilne za-Petnike od Kramara pa do Žitnika, kadar »utemeljujejo« potrebo novih militarističnih bremen, ga od same groze prav poštena kurja Polt obliva. Vsenaokolo preže sami »sovražniki«. ki se brez nehanja oborožujejo. le »ubo-Sa« Avstrija ima »sahnečo« armado. — Hra-oro in pogumno, to se razume, ampak premajhno. da bi bila kos do zob oboroženim ^sovražnikom«. Pa si jih oglejmo po vrsti te »sovražnike«. Najhujša naša sovražnica« je naša desetletna prijateljica in zaveznica: Italija. Italija ie narodna država: držav, in narodne meje se do malega krijejo. Sicer živi v črno - žoltem okolišu nekaj stotisoč Italijanov, v Primorju jn v južnih Tirolah, ampak zaradi te peščice Italijanov ne bo italijansko - avstrijske vojne nikoli. Nedavno tega je sodr. Vivante pokapal vso gospodarsko in politično revščino lahkega iredentizma, ki je nesmiselna, gospodarskim in političnim argumentom zoprna sanjarija peščice italijanskih ideologov in pa napihnjeno strašilo avstrijskega militarizma, ki snema avstrijskemu ljudstvu pod to pretvezo kožo z živega telesa. Petkrat toliko Svojih sinov je izgnala in prepodila Italija z domače grude, ker jih ob sedanjem gospodarskem ustroju na domačih tleh ne more pre-rediti. Da bi Italija zaradi avstrijskih Italijanov započela z Avstrijo vojno, je absurdna, abotna misel. Ampak tudi pri nas so vladajoči krgi trdno prepričani, da je habsburška monarhija z apeninskega polotoka trajno polnjena in da nobena vojna ne prinese Dunaju niti pedenj iz italijanske zemlje. Po vsem tem bi logika dejstev narekovala obema državama težko vzajemnost. In kaj vidimo? Že Pol veka habsburški dvor ne sme obiskati »Prijatelja« v Rimu. ker je bil Rim pred petdesetimi leti prestolica papeške države, dokler 8a ni združena Italija papežu odvzela. Zato noben habsburški nadvojvoda ne potuje kot nadvojvoda v Riin in zato otresajo klerikalci ^seh narodv gobce in hujskajo zaper Italijo. Avstrijske puške in avstrijski bajoneti šo namerjeni zoper Italijo in vsa avstrijska družina ima neprestano besed o »italijanski ne-varnc.sti« v listih, da lože striže volno z avstrijskih narodov. In če za ta žlahtni namen ‘talija sama ne zadostuje — zlasti zdaj ne. ko 5e Po sedemmesečni vojni z arabskimi plemeni oslabljena, reševalci naše domovine niso y zadregi in brž izteptajo nove »sovražnike« 12 zemlje. Srbija in Črnagora. pokriti zaveznjki Ita-,lie! Poslednja velesila dobiva sicer od časa do časa od peterburške gospode odložene karabinke. ampak Nikitc se hrabri Avstrijanci doslej niso posebno bali. Da pa meri vsa avstrijska politika nato. da si med balkanskimi ANTON CEHOV: ^ A ; Maščevalec. (Konec.) . Sigajev je naenkrat občutil, da bi bil obžalovanja vreden, ako bi bil mrtev in ne bi mogel Kjedati muke ženske. Osveta je le takrat resnično sladka, ako je mogoče zaznati tudi posledice; kakšen pomen ima to, če ležiš v grobu in ^ii ne zaznaš! , Bi-li ne napravil rajši tako-le? je pretehtal, "smrtim ga, potem bom navzoč pri pogrebu, 'n po pogrebu usmrtim sebe . . . Pri vsem tem Da me lahko pri pogrebu zapro in vzamejo °rožje . . . zategadelj rajši tako: Usmrtim ga; »Jo pustim pri življenju, in jaz ... jaz se za 2daj ne usmrtim, ampak se dam zapreti. Za Usmrtitev je še vedno čas. Moja aretacija mi bo ^ipomogla, da bom lahko pri preiskavi moje 5ene. Ako se pa usmrtim, bo ona z njej lastno fvitostjo in predrznostjo zvračala krivdo name JU družba bo njeno postopanje opravičila in mene zasmehovala; če pa sem živ, potem . . . , Hip zatem je mislil: Da, če se usmrtim, se P° krivda zvračala name in z malim preudarim me bodo dolžili . . . Vrhutega, kdaj sem ^služil, da si vzamem življenje? Nikoli! To je jn°; drugo, ustreliti se, je strahopet st. Zato ^vršim takole: Njega usmrtim, nje ne in sa ,'ega sebe naznanim pri sodniji. Pri sodniji se 0 obravnavalo, in ona bo morala nastopiti kot ^a • • • Lahko si predočim njeno vznemirje-mi ^^oto, ko jo bo izpraševal moj zago-°rnik. Naklonjenost sodišča, občinstva in časo-Sov bo naravno na moji strani . . . Tako je premišljeval; prodajalec mu je *nosil kup orožja in ga — kakor bi bila to nje-*°Va dolžnost — primerno zabaval. w *To tukaj so angleški samokresi z novo se-bUk0, katere smo šele pred kratkim prejeli,« je ta, ®tal. »Opozarjam Vas, gospod, da vse te prekaša Smith in Wesson. Pred nekaj ~~ Kotovo ste že čitali — je kupil neki ^*«»ik pri nas samokres satave Smith in Wes- narodi vzredi strupene sovražnike, na to kaže ves sistem na jugu te države: tiranija na Hrvaškem. v velikem organizirana kradež v Bosni in sramotno zanemarjanje Dalmadije. Ob taki politiki ne pomaga seveda nobena brambna reforma in je vsak sold za armado proč vržen denar. Najvažnejše je razmerje Avstrije do Rusije. Oficiozno rusko časopisje hujska neprestano zoper Avstrijo. Galicija je kakor brlog carjevih vohunov, pravoslavna propaganda na vzhodu države in pod pokroviteljstvom ruskih krogov je v bujnem cvetju. In kako se obnaša Avstrija? Ko je začela Rusija svoje polipske roke iztezati na Daljni vzhod, k obali Tihega morja, je postavila Avstrijo za svojega žandarja na Balkanu, d je bolj nemoteno planila na Korejo in Mandžurijo. V zahvalo je grozila Rusija ob aneksiji Bosne z vojno in če bi ne bila ruska vojska od Japoncev tepena in vsled revolucije oslabljena, bi bila 1909 rusko - avstrijska vojna gotova stvar. In ko so pred dobrim mesecem počile vesti o ruski mobilizacija, ni Avstrija zganila s prstom in niti enega topa ni poslala na mejo — le nadvojvoda Karl Franc Jožef je na čelu svojega eskadrona odjezdil v Galicijo ... Armado Avstrija ne potrebuje ne zoper Italijo in ne zoper Srbijo; edini resen in nevaren nasprotnik je ruski carizem — s tem pa živi oficialna Avstrija v najlepšem sporazumu. O Nemčiji ni da bi govoril, zakaj, kadar se Avstrija oborožuje. se nikoli ne oboro-žuje zoper Nemčijo, temveč za Nemčijo. Zgodba avstrijskih drednotk so za to klasičen dokaz. . Taki so »sovražniki« v naši okolici in soseščini. Namesto 76.000 novih rekrutov in namesto miljonskih stotin, ki jih bo ta famozna brambna reforma pogoltnila, potrebujemo pametne politike, ki je v Avstriji neznana reč. Namesto da koketira Dunaj z Vatikanom, bi bila umestnejša ustanovitev italijanske univerze. namesto, da meče Hrvaško ciganu Čuvaju. naj bi Dunaj započel spodobno jugoslovansko politiko. Seveda če bi se vše to zgodilo. bi Avstrije nihče več ne spoznal! Narodno vprašanje v Trstu in zidarska organizacija. - Napisal dr. H. Tuma.* ^ Ko sem leta 1878 prišel prvič v Trst, našel sem to mesto docela laško. Absolutno oblast imela je liberalna italijanska stranka. Mestni magistrat bil je vsegamogočen. Vlada stala je na strani laškega liberalizma, sodišče v službi vlade, ekskluzivno laškega značaja. Pičlo število slovenske inteligence, nekoliko duhovnikov, uradnikov, srednjih obrtnikov in trgovcev so se brez poguma in brez ciljev skrivaje družili okoli majhne čitalnice. Šibak, naiven glas prihajal je od njih tednika. Gospodarski bila je vsa * Ta članek povzemamo iz slavnostne številke »Stavbinskega delavca«, ki je izšel ob desetletnici tržaške zidarske organizacije v slovenskem in italijanskem jeziku. son. Streljal je na ljubimca in — mislite si! — krogla ga je gladko predrla, ubila je bronasto svetilko, zadela je durnico, odtod je odletela v psa in se vtisnila v ženo. Sijajen učinek, čast za našo trgovino! Častnik je v zaporu . . . Gotovo bo obsojen na prisilno delo! Prvič imamo še zastarele zakone; drugič, gospod, je sodišče vedno na strani ljubimca. Zakaj? Čisto enostavno! Sodnik in porotniki, državni pravnik in zagovornik žive s tujimi ženami in se čutijo pomirjene, če je v Rusiji en zakonski mož manj. Dični družbi bi bilo všeč, če bi vlada vse zakonske može poslala na Sahalin. O, gospod, ne morete misl' kako me srdi sedanja nravstvena popačenost: Druge zakonske žene ljubiti je sedaj ravnotako običajno, kakor kaditi tuje smodke in brati tuje knjige. Leto za letom nazaduje trgovina in to ne pomeni, da je število ljubimcev manjše, ampak da spoznavajo soprog svoj položaj ter se boje sodišča in prisilnega dela . . .« Prodajalec je pogledal okoli in je pripomnil šepetaje: »In kdo je kriv, gospod? Vlada!« Zaradi poljubnega malopridneža iti na Sahalin, je nezmiselno in nespametno, je pretehtal Sigajev. Ako sem obsojen na prisilno delo, dobi moja žena možnost, da se zopet poroči in ukani drugega moža. Ona bi triumfirala . . . Zaradi-tega napravim takole: Zeno in sebe ne umorim, in njega . . . tudi ne umorim. Izmisliti moram kaj pametnejšega in za krivca občutljivejšega. Njo kaznujem s prezirom in začnem škandalozno pravdo za razporoko . . . »Tukaj, gospod, je še ena nova sestava,« je rekel prodajalec in vzel cel ducat s police. »Glejte ta posebni mehanizem zapaha!« Sigajev ni potreboval — zaradi zadnjega sklepa — nobenega samokresa; prodajalec se je boljinbolj vnemal in je razkazoval novo blago. Užaljenemu soprogu je bilo mučno, da se trgovec brezuspešno trudi, da se brezuspešno navdušuje, smehlja in trati čas. »No, lepo,« je jecljal, »pridem pozneje enkrat, ali . . . ali pa pošljem postreščka.« Nič ni gledal, kakšen obraz je napravil pro- moč združena pri italijanskih ali poitalijančenih kapitalistih. Delavstvo bilo je po ogromni večini italijansko iz kraljevine in Furlanije. Slovenski delavci so bili večinoma hlapci in vozniki po italijanskih magazinih v mestu. V tem položaju, ki je imel bolj značaj poslov nego delavcev, so hitro izgubljali svojo narodnost. Za delavsko gospodarsko organizacijo, ne italijansko .ne slovensko, se ni nikdo brigal, slovenski meščani o tem niti niso imeli sluha. še leta 1887, ko šem stopil v službo pri sodišču, so bile razmere enake. Izven enega so vsi ostali višji uradniki skrivali svojo slovensko narodnost ter je šla njih strahopetljivost tako daleč, da so se upali govoriti slovenski le med štirimi stenami, javno pa so občevali nemški ali laški. Uradniki brez izjeme so uradovali le laški. Ob državnozborski volitvi 1897 vidimo nastopiti nakrat slovensko narodno stranko z rezultatom, ki je presenetil ne le slovenske politike same, marveč je obrnil tudi pozornost vseh avstrijskih političnih strank na naraščajoči slovenski živelj v Trstu. Odkod ta prernemba v 20 letih? Je-li umetna? Kraljevina Italija pošiljala je popreje svoj proletarijat v inozemstvo in velik del v bližnji sorodni Trst. Slovenski mali posestnik držal se je še svoje rodne grude. Trgovina Trsta bila je po starem organizirana, v magazinih, po mestu. Večje industrije ni bilo. Vlada in magistrat nastavljala sta uradništvo iz Italijanov. L. 1907 pa kaže kraljevina Italija že bogato razvito trgovino in industrijo, katera v severnih krajih vleče delavske domače moči nase. Kakor kaže statistika, je slovensko ljudstvo po drugi strani pošiljalo zadnji dve desetletji ves svoj ženski in moški naraščaj, ki na domačih posestvih ne dobi dovolj eksistence, posebno pa iz Krasa in Notranjskega. v Trst. Vlada je kljub trozvezi konečno začula nevarnost tekmovanja industrijelno in trgovsko se bujno razvijajoče sosedne Italije ob Adriji in morala je v sebeohrambo kreniti na druga pota. Uradnjštvo, posebno nižje, pri pošti, financi, policiji se danes nabira iz slovenskih slojev. Naj-večjo premembo v socialnem sestavu Trsta pa je prinesla preosnova trgovine in industrije. Trgovina se je na modem način centralizirala v skladiščih. Trst je postal velik trgovski emporij z razširitvijo pristanišča, ustanovila so se »ndustrijalna velepodjetja. Trst je gospodarsko in politično za Avstrijo vitalno vprašanje. Odtod vsa prememba v narodnostni sestavi ! Razvil se je internacionalni veliki kapital s svojimi podjetji s svojimi tisoči delavcev. Dotok delavstva iz kraljevine Italije je pojemal in skoraj obstane, dotok delavstva iz slovenskih pokrajin narašča in postane skoraj izključen. Z naravnim razvojem velikega kapitala in nakopičenjem delavstva morala je priti in nastopiti internacionalna social-demokratična stranka./Z nje političnim nastopom porušili so se temelji italijanskega liberalizma in nacionalizma. Prišel je leta 1907. gorostasni poraz dajalec; ali da bi svoje obnašanje nekoliko popravil, se je ozrl po trgovini, da bi kaj kupil. Ali kaj je hotel kupiti? Izbrati je hotel ceno stvar in odkril je zeleno mrežo, ki je visela na vratih. »Tukaj ... kaj je tukaj?« je vprašal, »Mreža za lovljenje prepelic.« »Koliko stane?« »8 rubljev, gospod!« »Zavite, prosim . . .« Plačal je 8 rubljev, je vzel mrežo in je zapustil trgovino, čutil se je še bolj užaljenega kakor prej. S VEN HEDIN:; Boj z levi. Sli smo v Mombaso ob vzhodni afriški obali, neposredno južno od ekvatorja in prišli tako v pravo domovino afrikanskega leva. Spremlja nas najboljši kažipot, ki si ga moremo misliti, angleški polkovnik Patterson, ki je doživel že marsikateri boj s kraljem puščave. En tak boj hočem opisati. Strahoten je, a ni ne pretiran, ne izmišljen, ker več tisoč ljudi je bilo pričujočih. Leta 1898. je bil polkovnik Patterson dodeljen k službi na železnici Uganda, ki pelje iz Mombase severnozahodno skozi angleško vzhodno Afriko do velikega jezera Victoria, ki je je največje izvirno jezero Nila. Ko je prišel tje, ni bila žfeleznica izpeljana delj kakor do Tsava, majhnega pritoka Sabakijevega, ki se izliva severno od Mombasa v morje. Oh Tsavu, čez katerega je bil zgrajen provizoričen lesen most, namesto katerega bi bil moral zgraditi Pattersson železnega, so imeli taborišče on in nekaj tisoč delavcev iz Indije. Nekaj dni po svojem prihodu je slišal pripovedovati o dveh levih, ki strašita po okolici. Najprej se ni mnogo zmenil za te govorice, dokler ni lev odnesel enega izmed njegovih služabnikov. Tovariš nesrečnika — ležala sta skupaj v enem šatoru — je videl, kako se je sredi noči priplazil natihoma starega poitičnega zisteina. vsi zastopniki tržaškega mesta v državnem zboru bili so izvoljeni social-demokratični poslanci. Ob vsem tem bilo je organizatorično delo politično narodne slovenske stranke v trgovini. obrti in med delavstvom enako ničli. Široko pot narodni politiki slovenski odprle so spremembe gospodarskega položaja v Testu potom internacionalnega kapitala, avstrijsko stališče vlade in naravno naseljevanje slovenskega proletarskega življa. Z naraščajem pro-letarstva je tudi politika slovenskih narodnjakov morala kreniti na druga pota. Le neradi so opustili tržaški politiki svojo ozko. izho-jeno politično stezo čitalniške in kavarnarske politike. Naravno je. da se niso mogli takoj prilagoditi premenjenemu gospodarskemu in političnemu položaju, nakrat stali so pred mogočnim samozavestnim gibanjem delavstva in začudeno konstatirali, da je velik del tega delavstva slovenske narodnosti. »V edinostti je moč«, bilo jim je še vedno staro, oguljeno geslo, »v edinosti je moč«, zagrmelo je kakor iz pozavne združenega internacionalnega delavstva. Nas vse tlači, izkorišča in raznaroduje inteinacionalna kapitalizem! Rešitev iz gospodarskega propadanja, iz kulturne zaostalosti. nam delavcem ne prinese nikdo drugi nego lastna samopomoč, lastna organizacija. le v naši edinosti je moč! Rame ob rame izvojujemo si delavci brez razlike vere in narodnosti politično moč in osigurano gospodarsko eksistenco, s tem mora priti tudi duševna osvoboditev, mora postati delavstvo deležno kulture. Narodnost pa je nositeljica kulture, kultura in narodnost ste neločljivi. Radi tega delavstvo vseh narodnosti po svoji internacionalni organizaciji pride do osamosvojitve lastne kulture. Ob tem mogočnem vzkliku združenega delavstva pa se je oglasila ista narodna slovenska stranka, ki ima za svoje geslo »v edinosti je mo£«, z nasprotnim krikom: »delite se delavci italijanski in slovenske, pristopite vsak na pomoč potapljajoči se liberalni narodni meščanski stranki, to vam je prva življenska po^ treba, vam italijanskim in slovenskim delavcem!« Camera del lavoro po eni strani, narodna delavska organizacija po drugi strani naj zanaša svoj nacionalistični strup med delavstvo, da je razcepi in uslužbi še nadalje nacionalističnim klikam. »V edinosti je moč«, velja naj odslej le za gospodarje, »v cepitvi je vaša rešitev«, pa naj velja za delavce! Z razvojem delavstva morala je priti gospodarska organizacija zidarjev brez razlike narodnosti. Ogromno večino in jedro te organizacije tvorijo slovenski delavci. Dobili so na čelo inteligentnega, čilega, nesebičnega delavca. Okoli njega strnili so se brez pomisleka vsi trezno misleči slovenski in furlanski zidarji. Zidarska organizacija postala je najmočnejša v Trstu in objemlje vse zidarje mesta in okolice. Nje člani raznašajo delavsko zavest solidarnosti širom Goriške in Istre. Odtod strah in preplah slovenskim narodnjakom v Trstu. Ta organizacija zidarjev pod geslom: »v edinosti je moč«, spravila jih je iz ravnotežja. In morajo se pehati njih prvi voditelji ter laziti za slovenskimi zidarji, da bi jih odtrgali proč od solidarne delavske po pretežni večini slovenske organi- lev v šator in zgrabil Patterssonovega slugo za goltanec. Sluga je zavpil: »Spusti me 1« in se je oklenil z rokami levovega vratu. Potem je legel zopet nočni mir po šatoru. Zjutraj je polkovnik lahko sledil leva, ker v pesku se je poznala sled levove žrtve, dve progi od služabnikovih nog, ko ga je vlekel lev s seboj. Na kraju, kjer je lev použil svoj obed, so našli obleko in glavo. Oči so strmele z otrplo grozo. Polkovnika je grozni prizor silno pretresel in prisegel je, da ne miruje prej, dokler ne bosta oba leva mrtva. Prihodnjo noč je čakal s puško v roki v bližini šatora, kjer so spali služabniki. Ko je zavladala popolna tišina in nastopila nepredirna tema, je zaslišal iz daljave grozovito tuljenje, ki je prihajalo vedno bliže. Levi so prihajali po novo žrtev. Naenkrat je vse potihnilo. Ob napadu molči lev, le kadar se odpravlja na nočni pohod, zatuli zamolklo, kakor da bi hotel svariti ljudi in živali. Polkovnik čaka — kar zasliši iz bližnjega ležišča, kakih sto metrov proč, obupne klice. Potem zopet vse mirno. Roparji so odnesli nov plen. Sedaj se je skril polkovnik v drugem težišču. Ali tudi Iz tega ni mogel dobiti drzne roparje. Iz daljave je slišal prihodnjo noč pretresljive klice — levi so odnesli tretjega delavca. Indijski delavci so ležali po različnih šato-rih, levi so si izbrali vsako noč svoj plen iz dragega ležišča, da bi premotili ljudi. Ko so spoznali, da odneso lahko vsako noč po enega človeka, ne da bi jih kdo oviral, so postajali drznejši in se niso prav nič bali ognja, ki Je gorel v taborišču. Prav nič se niso zmenili za upor, Id ga je povzročal njihov prihod in ne za krogle, ki so frčale za njimi v temi. Okolo vsakega ležišča so nasadili visoko, trdno mejo iz trnjevega grmičevja. Vzlic temu so prihajali levi in odnašali svoj plen. Skakali so Čez ograjo, ali so napravili v ograji luknjo^ čez dan Je Pattersson hodil «a sledovi semintje, ali kakor hitro Je prišel v čeri, je seveda izgubi vsak sled. (Dalje). zacije, dasi močne v družbi s svojimi italijanskimi sodelavci! Vso slepoto in malenkostni egoizem kažejo slovenski inteligenti v očigled močne zidarske J organizacije. Predremali so ves gospodarski in politični r a z voj tržaškega mesta, neprebavljivi so jim nauki socializma, neznano bistvo in po men delavske internacijonalne organizacije! Na mesto, da bi sledili živi sili proletarstva; na na mesto, da bi stopili, večinoma sami sinovi slovenskih delavcev, med slovenske proletarce in jih učili solidarnosti, spoznavanja gospodarskega, političnega in kulturnega razvoja, so oni razdirajoči element ne le slovenskega, ne le in-ternacijonalnega proletarijata, zavirajo nehote in nevede^ tudi razvoj slovenske narodnosti v Trstu. Nečejo in ne morejo videti v svoji malenkosti, da je nositeli narodnosti v moderni državi postalo delavstvo in da se bliža čas, ko mine privilegij meščanov do kulture in do narodnosti. Ne razumejo mogočen vzklik iz vrst združenega internacijonalnega delavstva: naša bo narodnost potom solidarne samopomoči, naše organizacije pa so bojne čete, ki nam izvojujejo pot do samostojnosti in slednjič do lastne kulture. Moč strokovnih [organizacij v Avstriji 1.1911. Splošen pregled. Statistične poizvedbe o moči mednarodnih centralnih zvez v'letu 1911. kažejo razveseljiv rezultat kakor lani. Ugodni gospodarski časi za skoro vse industrije in obrti in pa ločitev češke separatistične organizacije so omogočali mirno in uspešno delo za pridobivanje novih članov in finančno okre pitev skoro vseh strokovnih organizacij v Avstriji. Poročilo strokovne komisije v mesecu januarju tekočega leta je po okrogli cenitvi omenjalo, da'se je celokupna organizacija okrepila za okroglo 18.000 novo pridobljenih članov. V resnici izgleda, kakor kažejo statistične poizvedbe, napredek mnogo ugodnejši: 37 zvez je pridobilo okroglo 29.000 novih članov in le 16 zvt je izgubilo okroglo 8000 članov. Vsled separatizma so v poslednjem letu trpeli e rudarji, steklarji in lesni delavci. Ločitev je povzročila rudarjem in steklarjem odpad 5500 članov; 'nasprotno pa so lesni delavci, ki obsegajo velik odstotek čeških delavcev v državi, izgubili le 600 članov. 75 centralnih zvez in to kalnih strokovnih društev izkazuje 421.905 čla nov napram 400.565 v prešnjem letu Priraslo je torej 21.340 članov, t. j. 5,33 odstotkov; od prirastka jih odpade 16.015, t. j. 4,47 odstotkov, na moške člane in 5325 ali 12,51 odstotkov na zenske članice. Iz teh številk izhaja, da so žene v poslednjem letu dosegle najvišje število v strokovni organizaciji izza leta 1892. Naši so-drugi in sodružice so izvršili v tovarnah lep kos pridobivajočega dela, da so poučili delavke, ijh prepričali o neobhodnosti strokovnega boja in jih pridobili za ta boj. Finančno gospodarstvo mednarodnih centralnih zvez je bilo v poslednjem letu še ugodnejše kakor prejšnje leto. Dohodki so — brez stavkovnega sklada — narasli od okroglih 8,600.000 kron v letu 1910. na okroglih 9,200.000 kron v letu 1911. Izdatki za potno, brezposelno m za izredno podporo v sili so znašali v letu 1911. okroglo 2,075.000 kron, v prejšnjem letu .okroglo 2,013.000 kron. Za bolniško, invalidno, t ,vdovsko in sirotinsko podporo so izdale cen-$ tralne zveze okroglo 1,548.000 kron. Potne, brezposelne in izredne podpore v sili izkazujejo p prirastka okroglih 62.000 kron, bolniške, invalidne, vdovske in sirotinske podpore pa za okroglih 175.000 kron. Ce zasledujemo obe skupini podpor izza leta 1901., lehko konstatiramo, da biezposeine podpore itd., katerim se v stro-i kovnih organizacijah pripisuje bojni značaj, ' Prav omahujejo pod vplivom vsakokratnih gospodarskih okoliščin. Nasprotno pa so izdatki i, za bolnike, invalide itd., ki imajo bolj značaj hu-? manitarnih naprav v strokovnih organizacijah, dosledno naraščali in zahtevajo od leta do leta zviševanje prispevkov. Na to okolnost prav posebno opozarjamo, ker obstoja nevarnost, da je mnogo centralnih zvez prisiljenih uporabljati finančni uspeh ne toliko za zboljšanje delovnih m mezdnih razmer kot za ostale podporne panoge. L Za stavkovne svrhe v prostih organizacijah strokovnih zvez je došlo skupno z blagaj-» niškim ostankom od leta 1910. okroglo 5,049.000 d u* dPČim 3e izdatkov okroglih 400.000 kron. 'Prebitek celokupne strokovne organizacije v : Avstriji znaša v obeh, organizacijskih oblikah I 767.000 kron. Imetje je doseglo višino o 11 n in ie »araslo na glavo od 27 na 31 kron v po**dnjem letu. Seveda se je tudi sklad za vzajemne podpore, ki ga državna komisija strokovnih organizacij v Avstriji ločeno upravlja in ki ni vštet v gorenji znesek, v poslednjem letu primerno ojačil v varstvo revnih f organizacij. ! Splošno ugodno finančno stanje centralnih zvez, zlasti v letih 1910 in 1911, izvira iz pravega spoznanja strokovno organiziranih delavcev, da se je zoper brezobzirnega organiziranega podjetnika v letu 1913 treba oborožiti, ko pojde za zboljšanje delovnih in mezdnih razmer, Centralne zveze so tekom let vestno skrbele za to in treba je le še dveh miljonov kron za stavkovni sklad, ki jih mora tekoče leto do-nesti, da Čakamo mirno, oboroženo in bojevito na usodno leto 1913. Zahteve, ki jih organizirano delavstvo prihodnje leto predloži podjetnikom, se bodo gibale v okvirju mogočega in dosegljivega. Od organiziranega podjetništva zavisi, če bo obnovitev kolektivnih, skupnih in poedinih pogodb uspeh mirnega dogovora ali sad boja. Strokovne organizacije so se pripravile na obe Strani; pripravljene so, da vestno tehtajo in uva- žujejo, ampak če bo treba, da odločno in krepko zastavijo vse, da pribore svojim članom pravične zahteve. Ljubljana in Kranjsko. — Sovraštvo brez meje. Osebno sovraštvo oficialnih slovenskih katoličanov do političnih nasprotnikov ne pozna meje, niti pred resnim veličanstvom smrti se ne ustavi. Iz dna duše so sovražili klerikalni mogotci in njih zapeljana čreda živega pesnika Aškerca, ko pa je poetu — bojevniku svobode utihnilo nemirno srce, so hoteli potegniti čez svoje neugasno sovraštvo hinavsko zagrinjalo nekakšne objektivnosti. Ampak zaman je bilo neodkritosrčno spakovanje, zakaj njh sovraštvo do pesnika Aškerca, živega in mrtvega, je bilo tako silno, da se ni dalo zadrževati in je moralo bruhniti na dan, čeprav pomešano s hinavskim zavijanjem pobožnjaš-kih oči. Ne maramo ponavljati vseh izbruhov »Slovenca« na spomin umrlega pesnika in na tiste, ki so ga dostojno proslavili. Omeniti hočemo samo naslednji slučaj, ki se je dogodil v Škofji Loki. V imenovanem kraju učiteljuje na ljudski šoli učitelj, ki je bil dober znanec Antona Aškerca še iz tistih časov, ko je bil Aškerc na Spodnjem Štajerskem kaplan; tedaj sta se bila seznanila na ljudski šoli, kjer je učil omenjeni učitelj, Aškerc pa katehet. Ob smrti svojega prijatelja je prosil učitelj za dopust, da se udeleži pogreba. Nadučitelj mu je seveda dovolil dopust. Ampak pošteni gospod nadučitelj je kina lu zvedel, da je storil velikanski greli! Nadzornik Janežič ga je krepko nahrulil, kako more storiti kaj takega. Še hujše pa se je zgodilo uči-telju. ki je šel na pogreb svojega prijatelja. Župnik Šinkovec ga je denunciral deželnemu šol skemu svetu, da se je udeležil pogreba in da je zamudil eno uro šole. Vsled neugodne železniške zveze se je učitelj na povratku s pogreba res zakasnil za eno uro. Kadar pa župnikov in kaplanov po cele tedne ni v šolo, tedaj je pa seveda vše v redu. Ampak mera klerikalnega sovraštva še ni bila polna. Eden učiteljev je omenil učencem, da je umrl pesnik Anton Aškerc in jim je povedal naslove nekaterih znanih Aškerčevih pesmi. Od krščanske ljubezni do bližnjega prepojeni župnik Šinkovec je zvedel za to in našel v tej učiteljevi dolžnosti strašen greh. Pobesneli pop je hotel še tega učitelja de-nuncirati deželnemu šolskemu svetu, kar pa je nadzornik -Janežič preprečil, ker je bil vendar za las pametnejši in poštenejši od katoliškega duhovnika. Tako torej! Niti ime Antona Aškerca se ne bo smelo več imenovati, niti tiste pesmi se ne bodo smele omenjati, ki so našle milostno pot v šolska berila! In klerikalna strahovlada bo prepovedala celo udeležbo na po grebu osebe, ki ni trobila v nje krivični rog. Resnično, klerikalna strahovlada na Kranjskem prehaja v blzno nasilnost, to pa je znamenje, da jo bo konec prej, preden se bo nadejala. — Kako klerikalci kmeta vlečejo. V zadnjem zasedanju deželnega zbora je bil sprejet nov vodopravni zakon. Takrat so klerikalci po shodih in časopisih vpili, kakor da bi bili utrgali kos paradiža z neba — za kmeta. Zakon je bil sprejet skoro do pičice tako. kakor ga je bila predložila vlada. Na Dunaju, kjer poznajo naše klerikalce natanko tako. kakor jih poznamo mi in kakor jih še ne pozna večina kmečkega prebivalstva na Kranjskem, so dobro vedeli, da imajo ti ljudje neznanski rešpekt pred birokraškim frakom in da se jim hlačice tresejo pred vsakim človekom, ki ima svojo mizo v ministrskih palačah. Ker je du najska vlada hotela^ da deželni zbor kranjski ne izpreminja vladne predloge in da bodo vodopravne razmere po vseh avstrijskih deželah kar najbolj enake, je poslala v Ljubljano tedaj trop ministrskih uradnikov z zlatim ovratnikom^ in brez zlatega ovratnika. Kalkulacija dunajske vlade ni bila napačna: klerikalnim »demokratom« so uradniške uniforme iz ministrstev silno imponirale in pogoltnili so vladno predlogo s kostmi in kožo. kakr jim je bila predložena. Po tem junaštvu — če so jim hlačice prazne ostale, tega v resnici ne verno so zagnali velik halo. da so zopet enkrat kranjskega kmeta rešili.--------------V snočnjem »Slovencu« beremo med »Štajerskimi novi cami« tole: Velik protestni shod proti krivični vladni predlogi novega vodnega zakona se bo vršil na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija, ob 11. uri dopoldne v gostilni gosp. Kodra v Št. Lovrencu nad Mariborom. Poro čata gg. poslanca dr. Korošec in Pišek. Radi velike važnosti shoda je želeti, da se ga vsi, brez ozira na strankarsko mišljenje polnoštevilno udeleže. Tukaj gre le za skupne zadeve kmetijstva.« — Pripominjamo, da sta si kranjski vodopravni zakon in vladna predloga v štajerskem deželnem zboru podobna kakor 'ajce jajcu. »Slovenec« je pred nekaj dnevi zlagl himne, da je kranjski deželni zbor bil med prvimi, ki je sprejel vladno vodopravno prelogo. katero snoči imenuje krivično, o katera trdi. da se grdo zadira v koristi kmetijstva in katera se mu prikazuje kot tak nezaslišan- atentat na kmečki stan. da naj ob njem utihnejo vsa strankarska nasprotja. Iz navedenega se razločno vidi velikanski švindel. ki ga klerikalci uganjajo s kmečkim ljudstvom in z ljudstvom sploh, in človek se le še vprašuje. kdo bolj vleče kmeta: ali Lampe in Krek. ali Korošec in Pišek? — Krotka pošast? Naš stari znanec, ki nabira stilistično cvetje s »Slovenčevih« gredic in jih spravlja v herbarij, nam poroča o novem eksemplarju, ki se mu ga je posrečilo utrgati v včerajšnji številki lista za neprostovoljen humor in kratek čas: Aristotel in Tocqueville in kar je bilo političnih mislecev med njima in za njima, so si zastonj ubijali glavo in belili lase, da bi dopovedali soljudem, kaj je pravzaprav demokratizem. In nerečni Edvard Carpenter! Zakaj si okolo te enostavne in preproste reči stopal kakor mačka okolo vrele kaše? Zakaj si potratil toliko dobrega papirja in toliko lepe poezije, da si človeštvu pokazal demokratično pošast? Koliko krajše in jasneje jo je urezal katoliški modrijan v snočnjem »Slovencu«! »Vsak naj se potegne za svoje pravice, to je pravilno demokratično stališče. Odločilo bo pa končno železniško in vojno ministrstvo (o železnici iz Brežic v Novo mesto namreč).« To je beseda, moška, jasna, razumljiva na prvi hip! Saj je res, preljubi Carpenter, da demokratična pošast, ki jo opiše pobožni mož v »Slovencu« ni taka, kakor si nam jo ti naslikal: ni skuštrana in ni strahotna, ni smela in ne predrzna in od Meduze si ni svoje glave izposodila — krotka je in počesana, orokavičena in gladko obrita, da jo človek z veseljem in brez strahu pogleda. Ampak zakaj bi se ravno pošasti ne dale kultivirati in vzgojiti? In zakaj bi se železniško in vojno in kar je drugih ministrstev na svetu ne smelo vrezati krotkih demokratičnih pošasti, ki so bogu in ljudem na veselje? — Ribnikarjeva afera. Kakor poročajo, je državno pravdništvo vložilo proti Ribnikarju obtožnico po § 85 kaz. zak. (hudodelstvo javne nasilnosti). — Ustanova za sirote. Mestni magistrat razglaša, da se bosta letos oddali dve mesti ustanove Jožefe Jallenove za sirote v letnem znesku po 34 kron. Pravico do te ustanove imajo od rojstva do dopolnjenega 14. leta revni otroci brez staršev, ki so bili rojeni v frančiškanski^ šentpeterski ali šentjakobski fari v Ljubljani Prošnje je vlagati pri mestnemu magistratu ljubljanskem do vštetega 16. avgusta t. 1. in jim je priložiti rojstni in krstni list; prošnjo ima otrokov varuh podpisati in so v njej navesti vse rodbinske in gmotne razmere prosilca, oziroma prosilke. — Mednarodna avtomobilska tekma. Prvi vozovi bodo dospeli v Ljubljano danes med 1. in 2. uro popoldne. Tekmovalci bodo vozili po presledkih približno do 6. zvečer v naše mesto. — Nevihta. Včeraj ob pol 4. popoldne je prihrumela nenadna nevihta. Bliskalo je in grmelo; padala je precej gosta in debela toča. Na srečo je bila kmalu pri kraju. — Bolniška baraka »Rdečega križa«. V po-mirjenje občinstva, da se ne bode mislilo, da je kje epidemija, se poroča, da je uprava društva »Rdečega križa« postavila v mestni jami bolniško barako, da jo preizkusi. Vojaška uprava je dala na razpolago oddelek sanitetnih vojakov, da sodelujejo. Izvršuje se vse pod nadzorstvom g. A. Jagodica, finančnega uradnika, kateri kot nadzorovatelj in oskrbnik skladišč dotičnega društva že več let vztrajno deluje v korist društva. Društvo »Rdečega križa« razpolaga z več bolniškimi barakami, katere so deponirane v dveh skladiščih v mestni jami. V mirnem času se te barake uporabljajo pri različnih nesrečah in boleznih, v vojnem času so pa na razpolago vojni upravi. — Dom na Vršiču, Podružnica S. P. D. v Kranjskigori. to je na prelazu iz Kranjskega na Primorsko, planinsko kočo »Dom na Vršiču«. katera bo dodelana začetkom julija t. 1. Prometu se bode izročila okolo 15. julija t. 1. — Ogenj v Stari Loki. Včeraj ob tri četrt na 6 je začela goreti Bernakova šupa_, kmalu se je vnela zraven stoječa, s slamo krita hiša. Obenem je izbruhnil požar pri Jamniku, dasi ima streho krito z opeko; polovico strehe je vpepelil, drugo polovico so rešili. Visoko sadno drevje je precej zadrževalo ogenj. Na lice mesta so prihitele požarne brambe iz Fare, Škofje Loke, Godešiča, Zabnice in Sore in obvarovale celo vas. Ne ve se, kako je nastal ogenj. Govori se, da je neki tujec rekel dvema deklicama, ki sta šli^ iz šole, da bo čez pol ure na Fari gorelo. Najbrže so te govorice neutemeljene, ljudje so pa vendar zbegani, zlasti ker krožijo po vaseh grozilna pisma. — Avtomobilska nezgoda. V torek je hotela iti v Prešernovi ulici čez cesto služkinja Marija Hribarjeva. V tem trenotku pridrvi avtomobil ter Hribarjevo podere na tla. Pri tem ji je šlo eno kolo čez desno nogo ter jo tudi na životu znatno poškodovalo. — Gad je pičil 13!etnega pastirja Antona Puščavca iz Trohinja. občina Naklo. — Dva mrtva prašiča sta v sredo priplavala po Ljubljanici, katera je iz vode potegnil Jakob Koser, nato je pa- prišel pon ja konjač. — Utonil je dne 17. t. m. popoldne v Toplicah pri Belicerkvi triletni deček Albin Zajc, sin najemnika in kovača Franceta Zajca. Deček je padel v skoraj en meter globoko vodo, ki priteka iz bazena in ostaja potem za jezom. — Nezgoda. Cirkuiarna žaga je odrezala skoraj popolnoma tri prste Aleksandru Samsi na Josip Hodnikovi žagi v Ilirski Bistrici. — Stekel pes. Pred- nekako 14. dnevi je stekel v Pograjah pri Ilirski Bistrici Jaksetičev pes. Objedel je domačega sina in hčer, divjal dalje, popadel neko ženo v Trpčanah in zopet drugo v Jablanici. Po divjem boju so psa ubili. Ranjence so prepeljali v Pasterjev zavod na Dunaj, od koder se zdravi zopet vračajo domov. — Vsled poškodb je umrl v ljubljanski deželni bolnišnici splošno znani Ferdinand Gock, sin bivšega kazinskega kavarnarja Gock, ki ga je nedavno povozil v Prešernovi ulici kolesar. — »Slovenska Filharmonija« koncertira pod vodstvom kapelnika g. Teplega danes na obsežnem vrtu hotela »Zlata kaplja« (L. Tratnik), sv. Petra cesta št. 27. — Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin. — Kap je zadela v sredo popoldne dninarja Gregorija Marolta iz Šmartnega, ko je v semenišču prosil miloščine. Stražnik je odredil, da so ga prepeljali v deželno* bolnišnico. — Kinematograf »Ideal«. Danes v petek dne 21. junija: Specialni večer. 1. Kraljevi park v Caserti. (Lep naraven posnetek.) 2. Poljubovalne krogljice. (Humoristično.) 3. Rešilni lučni Signali. (Amerikanska dranrt) Famozni pes. (Komično.) 5. Moč spomina. (Dramtično.) Samo zvečer. 6. Covv Boyeva snubitev. (Krasna amerikanska veseloigra.) Jutri, v soboto 22. junija velika senzacijska učinkovitost: Kralji v pregnanstvu. (V treh delih). V torek. 25. junija: Usodi ušel. (Tragedija v dveh delih.) Pripravlja se: Grofovski sin in artistinja. (Senzacionalno.) Nadaljevanje drame »Štirje hudiči«. Štajersko. — Trbovlje. V nedeljo 23. t. m. prirede sodrugi iz Trbovelj in Hrastnika izlet v Ple-skovo. V Pleskovem bo skupna gozdna veselica v prid delavske godbe organiziranih delavcev v Trbovljah. Sodrugi iz Trbovelj se zbero ob 2. popoldne na dvorišču »Delavskega doma«, sodrugi iz Hrastnika se snidejo ob 2. popoldne pred konzumnim društvom, odkoder odkorakajo na veselični prostor. Za dobro postrežbo, jedila in pijačo je preskrbljeno. Sodrugi. delavci, udeležite se izleta in veselice v obilnem številu! — Nepostrežljiv gostilničar. Iz Celja nam pišejo: V nedeljo je prosil v gostilni pri Kos-sarju v Celju delavec iz Trbovelj za prenočišče in je plačal v to svrho takoj dve kroni. Ko je šel v stanovanje, je videl, da je soba zelo zanemarjena in postelja zelo nesnažna. Delavec je prosil g. Kossiirja, naj pusti posteljo sveže preobleči, ker v taki postelji na varno ležati, ali pa naj vrne plačani dve kroni. Kossiir ie delavca surovo nahrulil, ter ga odgnal in obdržal plačani dve kroni. Ako je gosp. Kossiirju do tega, da delavci k njemu zahajajo, bi mu svetovali, naj z njimi dostojno občuje. — Celje. V soboto 22. junija 1912 ob 8. zvečer bo v prostorih gostilne »Pri zelenem travniku« javen delavski shod, na katerem govori sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Celjsko in okoličansko delavstvo vabimo, da se tega shoda udeleži v čim večjem številu. — Šoštanj. V nedeljo 23. t. m. ob 9. dopoldne bo v hotelu »Avstrija« zelo važen shod usnjarskega delavstva, na katerem poroča o potrebi in ciljih strokovne organizacije sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Usnjarji, udeležite se tega važnega shoda vsi do zadnjega! — Velenje. Rudarji, pozor! V nedeljo 23. junija 1912 bo ob 2. popoldne v prostorih gostilne gospe M. Vrabičeve v Pesjem zelo važen shod rudarjev, na katerem poroča sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Sodrugi rudarji naj razvijejo za ta shod prav živahno agitacijo, tako da na njem ne bo manjkalo nobenega rudarja! — S krampom. Dne 17. t. m. je šla posest nica Terezija Škofova v Paulivasi pri Pišecah s svojim sinom Ignacijem in kočarico Antonijo Brtoletovo k svojemu vinogradu, da bi tam skopali jarek, ki bi naj mejil med njenim in vinogradom posestnika Jožefa Bračuna. Ko so žt. nekaj časa kopali, je prišel Bračun in je prepovedal nadaljne kopanje. Ker pa oni niso hoteli nehati, je jezen izdrl Škofovi iz rok kramp in jo ž njim večkrat udaril po glavi. Škofova je dobila več težkih ran na glavi in se je zgrudila na tla. Spravili so jo v bolnišnico. — Prenapolnjena deželna blaznica. Deželna blaznica v Feldhofu se je izkazala za mnogo premajhno ter jo morajo povečati najmanj za eno tretjino, kar bo povzročilo par miljonov stroškov. Štajerska deželna blaznica ima sedaj 1392 bolnikov, a samo 1046 postelj, tako da mora 346 bolnikov spati deloma na koridorjih in hodnikih, vsekakor pa brez postelj na tleh. Najslabše je v tem oziru v glavnem poslopju, kjer je izmed 826 bolnikov 329 brez postelj ter jih more samo 497 spati v posteljah. Dne 24. decembra lani, torej na Sveti večer, je bil v zavodu celo 401 “bolnik brez postelje. Ker število bolnikov vedno raste, ni pretirano, ako se bodo nove zgradbe sezidale obširne za najmanj 500 postelj. Da stane moderna bolnišnica za 500 bolnikov velike vsote, je gotovo. — Nevaren norec. V torek 18. t. m. je prišel 461etni oženjeni mlinarski pomočnik Leopold Bergar v Mariboru v Scherbaumovo prodajalno kruha na grajskem trgu. Ko je stopi skozi vrata, je vzel iz žepa pištolo ter jo nastavil proti glavi prodajalke Elizabete Glušičeve, rekoč, da jo mora ustreliti, četudi je za to dve leti zaprt. V zadnjem trenotku se je posrečilo drugi prodajalki preprečiti ta napad. Poklicani stražnik ga je nato aretiral. Pri preiskavi so našli pri njem precej smodnika. Ko so ga vprašali za vzrok napada, je rekel, da je bila leta 1907 pri Scher-baumu izvršena večja tatvina in da je bila za izsleditev tatu obljubljena nagrada 500 K, Glu-šičeva pa da je kriva, da on te nagrade ni dobil. Berger je zadnje čase Glušičevi vsled tega žfe večkrat grozil, da jo ustreli. Reveža so preiskal, in našli, da je zmešan. — Samomor kadeta. Dne 19. t. m. se je ustrelil ob 4. zjutraj v spalnici kadetne šole v Mariboru gojenec 3. letnika Egon pl. Urban. Ustrelil se je v postelji ter bi kmalu postal žrtev samoumora tildi neki drugi gojenec. Kaj je gnalo 171etnega mladeniča v smrt, ni znano. Koroško. — Zločin v Beljaku. V Beljaku so našli v neki jami mizarske tovarne težko ranjenega s smrtjo se borečega čevljarskega mojstra La-ureta. Laure je bil do polnoči v gostilni Panča, kjer je kegljal. Ker ni prišel drugi dan domov, kar je bilo proti njegovi navadi, so ga začeli iskati in ga končno našli v omenjeni jami. Konico denarja je imel Laure pri sebi, še ni znano. Sumijo, da sta ga napadla in oropala dva vojaka, ki sta bila cel večer v kegljaški družbi z Lauretom. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, vendar je malo upanja, da bi okreval. — Železniška nezgoda. Pri Št. Pavlu je trčila draisina, na kateri se je peljal železniški mojster z dvema delavcema, v tovorni vlak. _ Draisina je vozila s silno hitrostjo, ker je hotela ’ doseči kolodvor še pred odhodom tovornega vlaka. Na ovinku tik kolodvora jim je pripeljal tovorni vlak nasproti. V zadnjem trenotku so delavca in mojster odskočili, draisino pa je lokomotiva popolnoma razbila. — Dvojna nesreča. V papirnici pri Brežah je hotel strojni pomočnik popraviti neki Jermen z nogo. Jermen ga je potegnil k sebi in mu zdrobil desno nogo. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so mu morali nogo odrezati. Med vožnjo v bolnišnico se Je splašil konj, ter vrgel z voza posestnika Matajza. Pri tem je udaril konj posestnika v desno nogo in mu zdrobil koleno. Državni zbor. Dunaj, 20. junija. Meščanskim strankam se zelo mudi z rešitvijo brainbnih predlog. Buržvazni demagogi Vedno kriče: vse za ljudstvo, vse z ljudstvom! 'iV resnici pa delajo vse za dvor . . . Malokdaj se je pokazala protiljudskost meščanske politike tako jasno, kakor se kaže zdaj, ko vstajajo druga za drugo in izjavljajo, da bodo glasovale za brambne predloge, ki prineso ljudstvu le neznatno drobtinico koristi, pač ra. mu navale na pleča težko butaro novih brenjggg. Danes je bil sklep generalne debate, v teku r;„rere je izjavil načelnik Rusinov, da bodo Rusini glasovali za predloge; s to izjavo so Rusini pokazali, da je bila njih obstrukcija velika komedija; rusinsko ljudstvo mora biti res veselo takih »zastopnikov«. Da so se Poljaki izrekli za brambne predloge, ni nič čudnega ob patriotardstvu poljske jburžvazije, ki se je hitro potolažila od zadnje užaljenosti. Temeljito je razkrinkal hinavsko in sleparsko politiko meščanskih strank, zlasti »Nationalverbanda«, sodrug Sever, nakar je še poročevalec manjšine sodrug Leuthner sijajno označil to protiljudsko družbo. Predsednik SyJvester otvarja sejo ob 11. dopoldne. Po prečitanju došlih vlog preide zbor flica na dnevni red, to je nadaljevanje drugega čitania brainbnih predlog. Poslanec dr. Levicky (Rusin) je govoril pa-triotičen govor, katerega jedro je bilo, da bodo vedno »opozicionalni« Rusini junaško glasovali za predloge. Poslanec dr. German (Poljsko kolo) je govoril po zgledu predgovornika, obračal se je samo proti ministru Heinoldu, ki se je bil zadnji čas hudo zameril Poljakom zaradi prijaznosti do Rusinov. Poslanec Sever (socialni demokrat) izvaja-; U; bi se meščanske stranke zavedale dostojanstva ljudskih zastopnikov, so imele dovolj I?383’ da bi b]'Ie s temeljito kritiko prerešetale brambne predloge, ko so tako ogromno breme s*a ljudstvo. Ampak ustrašile so se pred bičem § 14, ki ga je vihtel baron Heinold. Njih govorniki so sicer govorili proti zakonu, katerega nedo-statnosti so jim dobro znane, glasovali pa so brez odškodnine za njega nespremenljivi sprejem. »Nationalverbandu« niso poslali niti cesar-t jevega sporočila, ker so vedeli, da bo glasoval ! *udi brez njega za predloge. Ali se gospodje ne boje ? ljudske sodbe, ki se mora oglašati proti njim? Socialni demo-jkratje so stavili predlog, da se dado podpore jv vojaški službi ponesrečenim osebam; me-J ščanski poslanci so ga s svojim glasovanjem j pokopali. Socialni demokratje so uverjeni, da so ' naperjene predloge proti ljudstvu. Dveletna služba stopi zelo pogojno in zelo ; poljubno omejena šele čez tri leta v veljavo. So-scjalni demokratje bodo meščanske stranke pri-/suili, da pokažejo svojo barvo pri posameznih ' določilih. In 'p prihodnje volitve \ bodo pokazale, kako sodi ljudstvo o tistih, ki so Iga vnovič izdali. Socialni demokratje bodo ohra-inili zvestobo ljudstvu in zato bodo glasovali 'do zadnjega moža proti brambni reformi. (Pri-'trjevanje pri socialnih demokratih.) i Poslanec dr. Kramaf (Mladočeh) pravi, da Cehi ne dovoljujejo predlog vladi, ampak mon-< arliu in da nočejo močne armade v osvojevalne svrhe, ampak v varstvo avstrijske ideje. (Tako ! so tudi Mladočehi, nekdanji veliki radikalci, prijadrali v pristan vseh patriotardov!) Debata se zaključi. Za glavna govornika se izvolita: proti Bechyne (češki socialni demo-i krat) in za Franc Fuchs (krščanski socialec), ki | izjavi, da bodo krščanski socialci glasovali za brambne predloge. Manjšinski poročevalec Leuthner (socialni demokrat) izvaja: Dr. Kramar menda zamenjava zbornico z delegacijami, tako visoko (plava v višjih sferah svoje prekipevajoče špe-I kulacije in se peča s stvarmi, ki nimajo ničesar j opraviti z vsebino brambne reforme. Ce bi bil mož ljudstva, bi moral vpoštevati, da padejo tisoči m tisoči njegovega ljudstva pod nevarna določila - -r^T' j brambnega zakona. Govornik se nato obrača ^-proti dr. Germanu in dr. GroBu (Nationalver-«band). Z ogorčenjem se mora obsoditi da se go-: spodje igrajo s Čuvstvi in hočejo potegniti pajčolan "w imed deli poslancev in kritiko volilcev. Patriotizem, v katerega se zavijajo gospodje, ni nič jdruzega, kakor plašč, s katerim hočejo pokriti ^svojo strahopetnost, ker Izdajajo zahteve ljudstva. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Govornik obžaluje, da Rusini tako lehkomiselno glasujejo za predloge. Končal je: V Avstriji gredo z odprtimi očmi nesreči nasproti. Človeško čuvstvo mora poslance prisiliti, da glasujejo proti brainbnlm predlogam. Policija proti poslancem. ' r Na koncu seje prebere podpredsednik Per-inerstorfer dopis notranjega ministra v zadevi 125. aprila aretiranega poslanca Hillebranda. Dopis pravi, da policaj, ki je aretiral poslanca Hil-tieoranda, njega ni poznal. Poslanec Hiilebrand (socialni demokrat) °Zr« 1 stražičali, je Kragelj iz ljubosumnosti s sekiro ubil svofo ženo ter svoja dva nedolžna otročiča. Odkar so ga prepeljali v goriške zapore, ni mogel nič spati in jedel je le toliko, da je zainogel stati pokoncu. Kakor je pravil ključarjem zaporov, i Je hndo pekla vest in vedno so mu prihajali pred oči obrazi umorjencev. Umrl je vsled tega, ker ni jedel, in vsled duševne zmučenosti. Vestnik organizacij. Sej* založbe „Zarje“ je d a n e s ob 8. zvečer v uprav-mitvu. — Dr. Tomšič. Veselični odsek ima danes dne 21. t. m. zvečer ob 8. sejo v društvenem lokalu v Šcienburgovi ulici. Delavska druStva, strokovne organizacije, delavci In delavke po tovarnah in delavnicah, ki žele pojasnil o strokovnih organizacijah in o mezdnem gibanju, naj se obračajo na tajniku Zveze strokovnih društev: Viktor Zore, Ljubljana, Selenburgova ulica 6, N. nadstr. I. redni občni zbor Glasbene podružnice .Vzajemnosti' se vril v soboto, 22 junija ob 8. zvečer v vrtnem salouu gostilne .International", Resljeva cesta štev. 22. — Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) arhivarja, d) kontrole. 3. Volitev odbora. A Raznoterosti. - Pristop imajo redni in podporni člani podružnice. — K obilni udeležbi vabi odbor. Odbor mladinske podružnice ljubljanske In nogometni odsek imata skupno sejo v soboto dne 22. t m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih v Selenburgovi ulici. Mesečni shod podružnice lesnih delavcev bo v nedeljo dne 23. t. m. točno ob 9. dopoldne v salonu gostilne pri Levu* na Marije Terezije cesti, z običajnim dnevnim redom. Občni zbor skupine zidarjev v Ljubljani bo v nedeljo 23. t. m. ob pol !0. dopoldne v salonu gostilne »International* (J. Petrič), Resljeva cesta 22 Kranj. Ustanovni občni zbor podružnice .Vzajemnosti ‘ bo v nedeljo dne 23. t m ob 2 popoldne v gostilni gosp. Potucka (pri Fldru) v Kranju. Pristop imajo le člani in oni, ki pred začetkom zborovanja pristopijo. Trnovsko-krakovska organizacija v Ljubljani Ima v pondellek dne 24. t. m. ob 8. zvečer javen shod pri g. M. Sokliču fpred Konjušnico št 4), na katerem bo poročal občinski svetnik sodrug Etbln Kristan o političnih razmerah pri nas. Kolodvorska podružnica »Vzajemnosti". V kolodvorskem okraju stanujoče sodruge opozarjamo na sestanek članov, ki bo v ponedeljek 24. t in ob 8 zvečer v gostilni .International'' na Resljevi cesti. Dolžnost vsakega zavednega pristaša stranke je, da se ga udeleži. Razpravni predmet posebno za ta okraj jako važen. Sklicatelj Sodrugi v Kamniku. Ker se bo v najkrajšem času vršil tudi pri nas ustanovni občni zbor kamniške podružnice »Vzajemnosti-, poživljamo tem potom somišljenike, ki mislijo sodelovati, da se zglase dne 26. in 29 junija t. 1. vsakikrat ob pol 9. zvečer v gostilni Rode, kjer bo sodrug Petrič iz Ljubljane sprejemal člane in dajal potrebna pojasnila. Klerikalizem in otroško varstvo. r Dolgo je bilo treba čakati, preden se Je uveljavilo v današnji družbi načelo, da so otroci oni del človeštva, kateremu je treba posvečevati največjo skrb. Zdravniki in psihologi skušajo točno označiti miljč, v katerem bi se otrok ne le telesno krepko razvil, temveč v katerem dobi njegov razum in njegovo čustvovanje pri-riicrnu hrano. Vsi trezni zdravniki in psihologi so edini v tem, da je oni otrok, ki nima staršev, prav posebno potreben nežne skrbi. Tudi v tem 80 edini, da je delo za otroški organizem, ki je Sele v razvoju, nad vse škodljivo. Igre na pro- stem, telovadba, tečna hrana, dolgo spanje, to pospešuje otroško rast. Vsak, ki mu je le kaj na tem, da bodo naši potomci telesno in duševno zdravi ljudje, se skuša ravnati pri vzgoji in zreji otrok po načelih, ki jih postavlja moderna higijena in pedagogika, kolikor je pač v njegovi moči. Kako pojmujejo katoliške žene moderne peclagogične zahteve, je razkrila grofica Josipina Chotekova. V januarski številki glasila katoliških ženskih organizacij »Osterrei-chische Frauemvelt« razpravlja v članku »Mati in otrok« o družinski vzgoji osirotelih otrok. S hinavskimi frazami priporoča izkoriščanje otrok, hvali trpinčenje in zanikrnost v vzgoji. Članek je naravnost v zasmeh vsem odredbam za otroško varstvo in služi le v prozoren namen, da se širi neka klerikalna organizacija, ki ima čeden namen, da nažene veleposestnikom cene, popolnoma brezvoljne delavne sile. Grofica opisuje »vzoren zavod« v Šumavi na Češkem. Ta opis odkriva prav čedne razmere in kaže načela klerikalne vzgoje v najlepši luči. »Dom« je • Rotenhofu pri Schuttenhofenu pod vodstvom nun. »Dom« je nastanjen v majhni kmečki hiši, v njem biva 18 otrok in ima le kuhinjo in spalnice. Kdor pozna te majhne hiše po kmetih, z nizkimi »sobami«, ozkimi okni, tedaj si lahko misli, da odgovarja »dom« vsem higijeničnim predpisom. Grofica pravi: »Posebnih prostorov za jedilnice, za igranje in delo ni. Otroci obiskujejo vaško šolo, do katere je 20 minut in morajo poleg tega opraviti vse delo v hiši, hlevu in na polju. Navdušeno vzklikne grofica: »Dela je toliko! Dečki pomagajo krepko pri žetvi, ker takrat ravno nimajo pouka, več ur delajo vsak dan. Kako pošteno jim teče pot po čelu!« Torej le napenjati mlade moči, da se ne bodo mogle razviti, da bodo prej omagale. Seveda delati morajo trdo, a tudi moliti mnogo. Grofica pripoveduje: »Dostikrat jih opominjajo nune k sveti izpovedi, in na prosto voljo jim je dano, da gredo vsako nedeljo, ali pa še večkrat (!) k svetemu obhajilu. Nihče jih ne sili k temu. Največkrat prosijo sami za dovoljenje.« Kdorkoli pozna otroke, ta bo gotovo uverjen o pristnosti teh prošenj. Grofica nam tudi zagotavlja, da ne vzgajajo le z molitvijo in delom, temveč tudi s kaznimi. Pravi: »Da, kaznovati je tudi treba, dostikrat celo prav strogo, ker ubogi otroci so prinesli s seboj mnogo grdih navad.« Vsak je lahko prepričan, da so tudi kazni grde. Ubogi otroci! Vzgoja s palico. Pobožna nuna, prepasana z rožnim vencem, okolo vratu svetinje in škapulirje — v roki vihti palico, obraz ji je zabreknjen in rdeč od jeze, oči so izbuljene, vmes stokajoči otroški glasovi. To je najbrž zabava v tem domu. Ali grofica pripoveduje še bolj zanimive reči: »Kadar zbole otroci, jih zdravijo kar z domačimi zdravili, po načelih naravnega zdravljenja: za otroke z nalezljivimi boleznimi imamo majhno, stransko sobico. Otroci so imeli ošpice, pa hvala bogu, epidemija je prav dobro iztekla. S čisto priprostimi domačimi sredstvi poravnajo krive ude, čisto slepi ali na pol slepi otroci zadobijo vid, skrofulozni in rahitični otroki so ozdraveli.« Oj, zdravniki, pojdite vsi rakom žvižgat! Saj ste popolnoma nepotrebni. Kakšni življenski nazori vladajo v,tem »domu« vidimo iz teh grofičnih besed: »Otroke vzgojujejo čisto preprosto, da celo v uboštvo, imajo le najpotrebnejšo obleko, lišp ni dovoljen, tudi hrana je silno preprosta, čeprav zdrava in tečna.« Pomilovanja vredni otroci, ki bodo zašli v take »domove«, ker ta ne bo ostal edini, ampak mislijo ustanoviti več takih »domov«. Klerikalizem je že zopet na svojem pogubnem pohodu. Če so v Avstriji zakoni za otroško varstvo in mladinsko oskrbo, v teh »domovih« bi jih morali uporabljati. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. V tem, ko se p. t. občinstvu najtopleje zahvaljujem za dosedaj izkazano zaupanje, vljudno naznanjam, da bodem tudi vnaprej vodila trgovie® i delikatesami in izdelovalnico salam ter se potrudila p. t. občinstvu kar najboljše in najceneje postreči. Priporočam posebno gg trgovcem restavraterjem in gostilničarjem izvrstne do nače in ogrske salame, praško, graško in domačo šunko, različne vrste sira. najboljše kranjske klobase in drugo. Z odličnim spoštovanjem F. BUZZOLIN1 lastnica tvrdke I. Buzzollni v Ljubljani. Več kovaških pomočnikov (Feuerburschen) sprejme tovarna Peter Keršič v Spodnji Šiški. Najnovefše! Naj novejše! Maksim Gorkij Mati“. Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. prijatelj moj, Gre na vsako pot z menoj! Ker se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav želod’c imam! Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. HZ' 1 Pazite na pristnosti Posebno na kolodvorih! Postavno varovano. Letošnje poletje v znamenju Bata čevljev Pozor na to znamko. * Dobi se poysod. V kavarni Central vsak dan vso noč KONCERT nanovo došle priljubljene tambura-ške damske kapele »CENTRAL". Z velespoštovanjem Štefan Mihollč, kavarnar. Bežim da kupim »Slovenski Ilustrovani Tednik", ki priobčuje tako zanimive slike in lepe romane, da brez njega več biti ne morem. Gostilniško koncesijo v Novem Vodmatu je oddati v najem. Pogoje se poizve v pisarni od» vetnika dr. Danila Majarona v Ljubljani. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. ?. Gostilna Internazional, ulica GHovanni Boo cacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza dar serma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. ; Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. ! Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. | Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan. Minussi, Gretta. Skladišče H. kons. zadrug na Belvedere. Konzumno društvo za Ljubljano in okolico r. z. z o. z. vabi vse delegate okrožij Tržič, Jesenice, Sav» in Koroška Bela na izreden sestanek delegatov ki bo dne 23. junija na Savi pri Jelenu. Začetek ob 10. dopoldne. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Poročilo o delu .Konzumnega društva" za Ljubljano in okolico. 3. Nadaljno delo in razvoj. 4. Slučajnosti. Za nadzorstvo: A Zugwltz predsed. namestnik. Za načelstvo: A. Krls>an, L r. ravnatelj. Sladni čaj tovarniška znamka Sladin jr •• dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze, JV!*!! sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d. ■m/r ~ j — pijo „SLADIN", to je dr. pl. Trnk<5czyja sladni čaj Prihrani se pri mleku iVIOCl in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju | A *rkt v gospodinjstvu To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. AO.FHVJ6! Zavitki po četrt kilograma stanejo 50 vinarjev, zahteva naj se tudi pri KA°I n tUnonlrcif trgovcu. Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno OU |o P miailKct. sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn- \T«!k lloi nnU«!r! k6czy; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Vlil., Josefstad-iNoJUOljSl ZdJirK! terstrasse 25; III. Radeckyplatz 4; V., SchOnbrunner-■ ..................... strasse 109; v Gradcu: Sackstrasse 3. —-----................ o: „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin. tobakarnah: v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. §ubie, Miklošičeva cesta. Sen k, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cestaJ Treo, Kušar, m Podboj, Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžaar, Zelena jama. fvetek, Zaloška cesta, ešark, Selenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Židovska ulic*. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta, Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor* Križaj in Kotnik, Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška ceaU.