PREDNJA K
LIST JUGOSLOVENSKEGA SOKOLSKEGA PREDNJAŠTVA PRILOGA SOKOLSKEMU GLASNIKU LETO I.	  m	    ŠTEV.	4.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1925.
Međusletske utakmice u Beogradu
Ko smo lani odločili za to, da priredim medzletne tekme Jugoslovenskega sokolskega saveza, smo imeli več zelo tehtnih vzrokov. Vseh ne bom tukaj navajal, samo dva, na katera je treba misliti danes pjed vsem drugim.
Ko se je jugoslovensko Sokolstvo uredilo, so se pojavljale različne struje, ki naj bi bile sokolske in ki naj bi po svojih naziranjih določile program našega delovanja. Nimam namena, da bi se spuščal ob tej priliki h kritikam teh struj, toda to naj mi bo dovoljeno, da ugotovim: Besede so večkrat prevladovale; mi pa bi hoteli delo.
Pa tudi o delu so bila različna mnenja in so deloma različna še danes. V tem pogledu, kakor pišem sedaj, moram govoriti o načinu dela, kajti vsako delo je priznanja vredno, za nas Sokole pa je odločilen poseben način dela, to je sokolsko delo, sokolska metoda.
Ta metoda predpisuje: fizični napor in na podlagi fizičnega napora in dela: nravstveno in intelektualno izboljšanje individua. Ta metoda zahteva mnogo in je vse prej, kakor prijetna; zaradi tega je težka in ni vabljiva. Mnogo moralne sile je treba, da jo vzdržiš. Poleg tega je težko razumljiva. Teorija ima premalo besed, da bi opisala to, kar čuti brat junak med brati junaki, pri napornem delu in tekmovanju v s o-k o 1 s k i telovadnici, in kaj čuti sestra Sokolica pod istimi okoliščinami. Če pa razlagaš onemu, ki ni poskusil, ne more verovati, ker je to preveč za njega.
Toda treba je tekme, bratske tekme. Človek je tak, da ga tekma
Kad smo se prošle godine odlučili da priredimo medusletska takmičenja Ju-goslavenskog sokolskog saveza, mi smo bili potaknuti neobičnc važnim razlo-zima. Izmedu ovih navadam samo dva, koje naročito danas treba da imamo u vidu.
Kad se je jugoslavensko Sokolstvo ujedinilo, javile su se u njemu razli-čite struje, koje bi imale da budu sokolske i koje bi po svojim nazorima imale da odrede program našeg delovanja. Moja namera nije da se ovom zgodom upuštam u kritikovanje ovih struja, ali neka mi bude dozvoljeno, da naglasim ovo: Reči su više puta prevladivale; a mi bi hteli rad. — Pa
o	radu bila su mišljenja različita te se razlikuju jednim delom još i danas. Zato, kako sada pišem, moram da govorim o načinu rada, jer svaki je rad dostojan priznanja, ali za nas Sokole od odlučne je važnosti posebni način rada, t. j. sokolski rad, sokolska metoda.
Ova nam metoda propisuje: telesni napor, a na osnovu telesnog napora i rada: moralno i intelektualno vaspi-tanje individna.
Ta metoda mnogo zahteva, i sve je pre nego prijatna; zato, ona je teška i nije privlačna. Potrebna je velika moralna snaga, da bi se ustrajalo u ovoj metodi. Pored toga ona je teško razumljiva, Teorija nema dovoljno izraza, da bi opisala ono, što oseća brat junak medu bratom junacima pri napornom radu i takmičenju u sokolskoj vežbao-nici i ono, što oseča sestra sokolica pod istim okolnostima; a, ako se sve ovo razloži jednome, koji to nije iskusio, njemu izgleda neverovotno, jer je to previše za njega. —
Ali potrebna je utakmica, bratska u t a k m i c a. Čovek je takav, da ga
mika, tembolj pa še, če je to bratska tekma. Iz te bratske tekme nastaja napredek, ki je navidezno izražen samo v fizični uspelosti, toda v procesu tega uspevanja je toliko moralne in deloma tudi duševne vzgoje, da pri nas nobena priprava za tekmo ni enostranska, športna, temveč je vsaka taka priprava vsestranska sokolska vzgoja. Pri njej uspe nekdo več telesno, drugi več v pogledu vzgoje svojega značaja, če mu individualne telesne sposobnosti ne dopuščajo večjega telovadskega napredka, toda vsak uspeva vsestransko.
To vobče danes še ni popolnoma razumevano, zaradi tega tudi nismo prišli do tistega razvoja, ki producira najbolj uspele telovadce. Pri tem je treba poudariti naslednje: Kakor so najbolj uspeli telovadci navidezno samo fino se izražujoča fizična sila, tako so oni prvi reprezentanti sokolske vzgoje, in sicer reprezentanti na svojem višku, ki izvajajo svoje fizično obeležene telesne produkcije, za katerimi pa je skrito vse ono, kar mi hočemo s svojo vzgojo dati narodu: zdravje, energija, vztrajnost, veselje do dela, pogum, zmisel za lepoto, ljubezen do domovine in zmisel za pravičen boj za vse, kar je v srcu takega borca idealno.
Mednarodne tekme športnega sveta se vršijo na podlagi te teorije, toda č e kdo vobče more izvajati to teorijo v praksi, je to brez vsakega dvoma Sokolstvo. Sokolstvo je na mednarodnem polju to tudi dokazalo.
Treba torej, da naše telovadske zmožnosti v tem zmislu dvignemo.
Drugo, kar nas je vodilo k misli medzletnih tekem in mi je tu omenjati, je potreba, da svoje vrste pregledamo in jih primerjamo z današnjim stanjem drugih sokolskih organizacij in drugih telovadnih organizacij (tudi drugih narodov) in z današnjim športom, kolikor je primera vobče mogoča.
Ta pregled bomo izvršili po s o k o 1-skem kriteriju. Vendar pa moramo biti pripravljeni tudi na kritiko, ki ne bo presojala po sokolskem merilu.
takmičenje privlači, a tim više, ako je to bratsko takmičenje. Iz ove bratske utakmice nastaje napredak, koji je pri-vidno izražen samo u telesno j uspelosti a stvarno u procesu toga uspevanja toliko je moralnog a delom i duševnog vaspitanja, da u nas nijedno pripravljanje za utakmicu nije jednostrano, športno, nego je svako takvo pripravljanje svestrano sokolsko vaspitanje. Pri njemu neko uspeva više telesno, drugi više u pogledu vaspitanja svoga karaktera, ako mu individualne telesne sposobnosti ne dopuštajo veči gimna-stički napredak, ali svaki uspeva svestrano.
Ovo se danas uopšte još ne shvata potpuno, zato mi i nismo još došli do onoga stepena u razvidu, koji stvara najuspešnije vežbače. Treba naglasiti ovo: kao što su ovi najodličniji vežbači prividno samo lepo ispoljena telesna snaga, oni su i prvi prestavnici sokol-skog vaspitanja, i to prestavnici na svome vrhuncu, koji izvode svoje produkcije, istina fizički obeležene, za ko-jima se međutim, skriva sve ono što mi hočemo svojim vaspitanjem da damo narodu: zdravlje, energija, ustrajnost, radost za rad, srčanost, smisao za le-potu, ljubav prema domovini i smisao za pravednu borbu za sve ono, što je u srcu takovog borca idealno.
Medunarodne utakmice sportskoga sveta vrše se na osnovu ove teorije, ali, akojeikoustanjudaupraksi izvada ovu teoriju,to je, bez sum nje Sokolstvo. Sokolstvo je na medunarodnom polju ovo i dokazalo.
Treba dakle da naše telovežbačke sposobnosti u to m smislu podig-n e m o.
Drugo što nas je navelo na ideju medusletskih utakmica i što treba ovde spomenuti, jeste potreba da pregledamo svoje vrste, i da ih uporedimo sa današnjim stanjem ostalih sokolskih organizacija i ostalih gimnastičkih organizacija (i u drugih naroda) i sa današnjim športom ukoliko bi poredenje uopšte bilo moguče.
Ovaj pregled izvršidemo po sokolsko m kriteriju. Ipak moramo biti spremni i na kritiku, koja nede presu-divati po sokolskome merilu. To napo-
To omenjani, akoravno nam je že naš težki tekmovalni red porok za to, da tuja kritika ne more postati opas-na, mislim pa na pripravo, ki mora biti taka, da ne to tekmovalni red v sv°j i ostrosti nedosegljiv in neprimeren za zrelost tekmovalcev, ki bodo nastopali. To pa je stvar priprave, stvar žup, društev in posameznikov.
Pri tej priliki moramo misliti tudi na to, da smo si izbrali za mesto tekem Beograd, našo državno presto-lico, najvažnejši kraj naše domovine. Hoteli smo baš tja, da tam pokažemo najbolj točno, kakor nam je mogoče, to je s tekmami svojo uspelost in zrelost.
In da bi svojo uspelost in zrelost res odlično dokazali, v ta namen se pripravljajmo sokolski.
Miroslav Ambrožič.
minjem, i ako nam več naš teški red natecanja jamči zato, da tuđa kritika ne može postati opasna; mislim pak na pripremanje, koje mora biti takvo da red natecanja i pored svoje strogosti bude dosežan za sposobnost takmičara, koji če nastupiti. A to je stvar pripre-manja, stvar župa, društava i pojedi-naca.
Tom prilikom moramo misliti i na to da smo za mesto takmičenja odabrali Beograd, našu državnu prestonicu, naj-važnije mesto naše domovine. Hteli smo baš u Beograd, da tamo pokažemo na onaj način, koji je najtačniji, t. j. utakmicama, svoju uspelost i zrelost.
I da bi svoju uspelost i zrelost dokazali doista odlično, u tu svrhu pri-premajmo se sokolski.
Miroslav Ambrožič.
Gradivo za vadbo članov
Prosti prevod po „Tžlocviku" br. Frante Er b en a. Srbolirvatski prevod br. Sulceja, slovenski prevod br. dr. Kuščerja.
C. Skupne vaie.
Pohod s petjem.
Ko so vrste končale vaditi, naj hitro odstranijo orodje in se poslove od prednjaka, podajajoč mu desnico. Prednjak naj nato odvede svojo vrsto na ono mesto, kjer se je nastopalo. Da ne izgubimo preveč časa z zbiranjem v dvored, z odštevanjem in s tvorbo četverostopa, naj načelnik oddeli vrste tako, kakor stoje ena za drugo, od desnega krila v četverostop in da povelje za pohod. Nepopolne četvorice se popolnijo s člani od zadaj.
Onih deset minut, ki so odrejene za zaključne vaje, izkoriščamo tudi v izpopolnjevanje redovnih vaj, posebno zavojev, ki so naša najslabša stran. Najprimernejši način za dosego pravilnih zavojev je ta, da se načelnik postavi na ono mesto, kjer je os zavoja, s čelom proti prihajajočim telovadcem in da gleda na to, da osni krajniki zavijajo tesno okoli njega. Nepazljive telovadce pozove, eventualno pritegne bolj k sebi. Če bi se posluževali samo tega- načina vadbe, bi že čisto gotovo izginile pritožbe zaradi onih velikih
C. Skupne vjeibe.
Hodanje uz pjevanje.
Nakon što su odjelenja svršila sa vježbanjem, brzo če odstraniti sprave i raštati se Sa prednjakom, pruživši mu desnicu. Prednjak če na to odvesti svoje odjelenje na ono mjesto, gdje je nastupilo. Da se ne gubi suviše vremena sa nastupanjem u vod i sa od-brajanjem i tvorenjem četverostupa, odbrojati če načelnik odjelenja, kako stoje jedno iza drugoga, od desnoga krila u četverostupe i zapovijedati ho danje. Nepotpuni četverostupi nado pune se sa članovima odstraga.
Onih 10 minuta, koje su odredene zaključnom vježbanju, iskoriščuje se i u svrhu usavršavanja redovnih vježbi, naročito zavoja (naša najslabija strana). Najzgodniji način za postignuče pravilnih zavoja biti če, ako se načelnik postavi na ono mjesto, gdje se zavoji izvode, čelom spram dolazečih vježbača i da odovud pazi, da osni krajnici izvode zavoje tijesno uz njega. Nepaž-Ijive dozivlje ili ih eventuelno povuče k sebi. Kada bismo se tek ovim načinom služili, ne ima sumnja, Ja bi konačno nestalo jadikovki na grdna
napak pri zavojih o priliki javnih telovadb.
Mislimo, da ni treba tolmačiti, kako se učimo pesmic. Če načelnik sam tega ne more, naj učenje pesmic poveri kakemu drugemu članu zbora ali telovadcu.
II. ura.
A. Skupne vaje.
Vaje s palicami.
Osnova: Ravne izmene višine palice v čelni ravnini — kloni — koračne stoje in koračni počepi.
Temeljna postava: Palico ravno dol spredaj — spetna stoja.
Casomera: 1—6, 7—12.
Tempo: srednji; v 3. in 4. dobah počasni.
I. a sestava.
1. Palico ravno nad glavo.
2. Palico ravno na lopatice — zako-račna stoja z desno.
3. Palico ravno nad glavo — s pri-ključenjem desne spetna stoja.
4. Palico ravno dol spredaj.
5.—8. isto z levo nogo.
I. sestava.
1., 2. — 1., 2. I a.
3. polagoma palico ravno nad glavo
— polagoma zmeren predklon — polagoma predgib z levo (roke, trup in desna noga v eni črti oz. ravnini).
4. Polagoma palico ravno na lopatice
— polagoma vzklon — polagoma vzravnava v zakoračno stojo z d. (položaj = 2.).
5. Palico ravno nad glavo — s pri-ključenjem desne spetna stoja (=1.).
6. Palico ravno dol spredaj.
7.—12. isto na drugo stran.
II. sestava.
1. = 1. I. a.
2. Palico ravno na lopatice — pred-koračna stoja z desno.
3. Polagoma palico ravno nad glavo
— polagoma zaklon — polagoma zagib z levo (roke, trup in desna noga v eni črti oz. ravnini).
pogrješke pri zavojima prigodon. jav li i ‘i istupa.
Držimo, da nije potrebno tumačenje, kojim načinom se pjesme uvježbavaju. Nije li načelnik dorasao lome pozivu, tada neka se ovo učenje povjeri ko-jemu inome članu zbora ili kome dru-gome.
II.	sat.
A.	Skupne vježbe.
Vježbe s a palicama.
Osnova: Ravne izmjene višine palice u čelnoj ravnini — nakloni — stajanja i počučnjevi kročni.
Temeljni postav: palicu ravno dolje sprijeda — stoj spetni.
Časomjera: 1—6, 7—12.
Tempo srednji: u 3. i 4. dobama mirni.
Ia. s a s t a v.
1. Palicu ravno nad glavu.
2. Palicu ravno na lopatice — stoj zakročni desnom.
3. Palicu ravno nad glavu — pri-lcljučenjem desne stoj spetni.
4. Palicu ravno dolje sprijeda.
5.-8. isto lijevom nogom.
I. s a s t a v.
1., 2. = 1., 2. I a.
3. Polagano palicu ravno nad glavu
— polagano mirni pretklon — polagano predgib lijevom (ruke, trup i desna noga u jednom pravcu i ravnini).
4. Polagano palicu ravno na lopatice
— polagano usprav — polagano dizaj lijevom u stoj zakročni desnom (položaj = 2.).
5. Palicu ravno nad glavu — pri-ključenjem desne stoj spetni (==!•)•
6. Palicu ravno dolje sprijeda.
7.—12. isto obrnuto.
II. s a s t a v.
1. = 1. I a.
2. Palicu ravno na lopatice — stoj pretkročni desnom.
3. Polagano palicu ravno nad glavu
— polagano zaklon — polagano zagib lijevom (ruke, trup i desna noga u jednom pravcu i ravnini).
4. Polagoma palico ravno na lopatice — polagoma vzklon — polagoma vzravnava v predkoračno stojo z desno (— 2.).
5. Palico ravno nad glavo — s pri-ključenjem desne spetna stoja (= 1.).
6. Palico ravno dol spredaj.
7-—12. isto na drugo stran.
III. sestava.
1. — 1. I a.
2. Palico ravno na lopatice — odko-račna stoja z desno.
3. Polagoma palico ravno nad glavo
— polagoma odklon v levo — polagoma odgib z levo (roke, trup in desna noga v eni Črti oz. ravnini).
4. Polagoma palico ravno na lopatice — polagoma vzklon — polagoma vzravnava v odkoračno stojo z levo (= 2.).
5. Palico ravno nad glavo — s pri-ključenjem desile spetna stoja (= 1.).
6. Palico ravno dol spredaj.
7.—12. isto na drugo stran.
Pripomba. V nastopnih sestavah
bomo pokazali, kateri način postopanja pri vadbi je najprimernejši. Te nepopolne sestave bodo označene s črkami a), b) itd.
B. Vadba vrst.
I. skupina.
Doskočni krogi, v gugu: Naupori iz proste vese: vzklopno, trzoma, kolebno
— izvinki nazaj, naprej.
Bradlja z vnanje strani s prožno desko: Zanožni meti: premah, preskok, odsun, kolo — izmene opore vzklopno, s kolebom.
Skok v daljino z zaletom z desko: Skoki dvojice z odrivom na skupni deski.
1. del: Doskočili krogi v gugu.
Osnova: Naupori iz proste vese: vzklopno, trzoma, kolebno — izvinki: nazaj, naprej.
Iz guga v vesi spredaj:
1.	V predgugu vznosna vesa — v za-gugu vzklopni naupor — v predgugu zmik v vznosno veso — v zagugu izvi-nek nazaj v veso — v predgugu naupor trzoma — v zagugu spad v vznosno veso — v predgugu podmet.
4. Polagano palicu ravno na lopatice
— polagano usprav — polagano dizaj lijevomu stoj pretkročni desnom (=2.).
5. Palicu ravno nad glavu — pri-ključenjem desne stoj spetni (= 1).
6. Palicu ravno dolje sprijeda.
7.—12. isto obrnuto.
III.	sastav.
1. = 1. I a.
2. Palicu ravno na lopatice — stoj otkročni desnom.
3. Polagano palicu ravno nad glavu
— polagano otklon lijevo — polagano odgib lijevom (ruke, trup i desna noga u jednom pravcu i ravnini.).
4. Polagano palicu ravno na lopatice
— polagano usprav — polagano dizaj lijevom u stoj otkročni lijevom (— 2.).
3.	Palicu ravno nad glavu — pri-ključenjem desne stoj spetni (= 1.).
6. Palicu ravno dolje sprijeda.
7.—12. isto obrnuto.
O	p a s k a: U narednim sastavima pokazati čemo najzgodniji postupak pri uvježbavanju. Ovi nepotpuni sastavi biti če označeni slovima a), b), itd.
B.	Vježbe odjelenja.
I.	skupina.
Doskočne karike, u ljuljanju: Upori visom prostim: usklopce, trzajem, zamahom — iskreti nazad, napred.
Ruče s vanjske strane sa pružnim mostičem: Metanja zanožna: premah, preskok, odsun, kolo — izmjene pot-pora sklopkom, njihom.
Skok u daljinu iz zaleta sa mostičem: Skokovi dvojice odrazom na za-jedničkom mostiču.
1.	čest: Doskočile karike u ljuljanju.
Osnova:	Upori	visom	prostim:
usklopce, trzajem ,njihom — iskreti: nazad, napred.
Iz ljuljanja u višku prednjem:
1.	U predljuljaju visak okomiti — u zaljuljaju upor usklopce — u predljuljaju spad napred u visak okomiti — u zaljuljaju iskret nazad u visak — u predljujaju upor trzajem — u zaljuljaju spad nazad u visak okomiti — u predljuljaju podmet.
Pripomba. Če ni v osnovi izrecno naveden način guganja, potem daje v višji vrsti telovadcu gug drug telovadec. S tem pridobimo tisti čas, ki bi ga telovadec izgubil, če se sam zaguga s ponovnim odrivom z nogami. Razun tega vadimo na ta ančin — t. j. če dobimo gug od sotelovadca — s popolnoma napetimi nogami, brez strahu, da bi z njimi zadeli ob tla. Ker sem se prepričal, da se ta gug daje v mnogih društvih na nepraktičen način, opišem tu, kako je pravilno. Če začenja sestava v predgugu, daje se gug od spredaj. Telovadec raznoži, oni pa, ki mu daje gug, ga prime za stegna od zadaj in stopi z njim nazaj. Nato ga hitro prime od spredaj za stegna in steče z njim naprej; v poslednjem trenutku ga še odrine krepko naprej ter odbeži med njegovimi nogami. Če začne vaja v zagugu, dajemo gug na sličen način od zadaj. — Vzklopni naupor se dela v mrtvi točki zaguga. Prezgoden ali pre-kasen sunek ovira gladko in čisto izvedbo ob napetih rokah. Isto velja tudi o izvinku in o nauporu trzoma. Pravilen izvinek delamo ob napetih rokah.
2.	V zagugu vznosna vesa — v predgugu vzklopni naupor — v zagugu spad v vznosno veso — v predgugu izvinek nazaj v veso — v zagugu naupor trzoma — v predgugu zmik v vznosno veso — v zagugu z zakolebom seskok.
Pripomba. Posebej opozarjamo na to, da bo pri izvedbi i z v i n k a nazaj invznosnevese vpredgugu posebno od začetka bolje, če sunemo z nogama rajše bolj nazaj nego gor. Zato zahtevajmo od telovadca, da že v vznosni vesi zadaj čim bolj približa noge prsim. Čeprav pravilnost izvedbe sama na sebi zahteva napete roke, vendar ni potrebno grajati izvedbe skozi zgibo tako dolgo, dokler se telovadci popolnoma ne sprijaznijo s tehniko te vaje. Prednjak naj stoji v svrho varovanja v sredini guga. Če opazi, da je telovadec sunil visoko, priskoči in ga zadrži ali objame okolu
O	p a s k a: Nijesu li u osnovi izričito navedeni načini ljuljanja i izvodi И vježbe više odjelenje vježbača, tada vježbamo na doskočnim karikama i dobivamo zamah od drugog vježbača. Ovim načinom dobivamo na prištednji vremena, koje inače vježbač gubi, ako se sam otiskuje nogama. Izim toga možemo ovim načinom — t. j. da-vanjem ljuljaja od drugog vježbača — vježbati sasma napetim nogama bez bojazni, da čemo s njima zapeti o tlo. Pošto sam se osvjedočio, da se u mnogim društvima daje ljuljaj nepi'aktič-nim načinom, to ču ovdje opisati, kako treba da se daje. Pri sastavu, koji po-činje u predljuljaju, daje se ljuljaj sprijeda. Vježbač raznoži; onaj, koji daje ljuljaj, uhvati vježbača za stegna straga i odstupi s njime nazad. iza toga brzo ga uhvati za stegna sprijeda, pa biježi s njime napred koliko treba i u posljednjem trenu odrine ga još napred, te otrči izmedu njegovih nogu. Počne li vježba u zaljujljaju, daje se ljuljaj sličnim načinom straga. — Upor usklopce radi se u mrtvoj točki zalju-ljaja. Prerano ili zakašnjelo sunuće osuječuje čistu i glatku provedbu napetim rukama. To isto može se reči i o iskretu i o uporu trzajem. Pravilna provedba iskreta ima da bude napetim rukama.
2.	U zaljuljaju visak okomiti — u predljuljaju upor usklopce — u zalju-ljaju spad nazad u visak okomiti — u predljuljaju islcret nazad u visak.— u zaljuljaju upor trzajem — u predljujaju spad napred u visak okomiti — u za-ljujaju zanjihom saskok.
Opaska: Napose ističemo, da če
—	kod izvođenja iskreta nazad iz viška olcomitog u predljuljaju, naročito ispočetka — biti bolje, ako nogama sunemo prije nazad, negoli gore. Zato tražimo od vježbača, da več u višku okomitom stražnjem čim više približi noge ka grudima. Pogled na noge! Ma da pravilna provedba sama po sebi traži i napete ruke, to ipak ne treba, da prigovaramo pro-vedbi zgibom sve dotle, dok se vježbači posve ne sprijatelje sa tehnikom izvedbe. Prednjak ima da stoji u svrhu zaštite u sredini ljuljaja. Opazi li, da je vježbač sunuo visoko, priskoči i za-
bokov. Pravilno izveden izvinek v predgugu da telesu takšen koleb v guganju, ki izvrstno služi pri sledeči izvedbi naupora trzoma v zagugu. Samo Paziti moramo na to, da nam po izvedbi izvinka ne uidejo noge naprej; to preprečimo z uleknjenjem križa.
3.	V predgugu vznosna vesa — v zagugu naupor z zakoleboni — v predgugu spad v vznosno veso — v zagugu izvinek nazaj v vznosno veso — v predgugu podmet.
Pripomba. Pri izvajanju n a u -Pora z zakolebom iz vzno-s n e vese v zagugu je najvažnejše Pravočasen zamah z nogama nazaj. Pravi trenutek za zamah določa koleb telesa, ki mora biti sočasen z zaključkom zaguga. Ta trenutek se ali občuti ali ga najdemo s tem da poskuša-vamo ali pa —. kar je najbolje — da prednjak, ki sam to vajo dobro zna, da znak z vzklikom: zdaj! Če se je vse ‘Zgodilo po zgoraj poudarjenem pravilu, potem odletimo z lahkoto v vzporo; rok ne smemo skrčiti, temveč moramo ulekniti križ. Razun napake, da ne zamahnemo o pravem času, grešijo telovadci najčešče ravno s tem, da se pritegnejo v zgibo in si tako onemogočijo priliko uporabiti zamah za naupor.
4. V zagugu vznosna vesa — v predgugu naupor z zakolebom — v zagugu spad v vznosno veso — v predgugu izvinek nazaj v vznosno veso — v zagugu z zakolebom seskok.
Pripomba. O izvedbi naupora z zakolebom iz v znosne vese v predgugu velja isto, kar smo rekli glede te vaje v zagugu. V vzporo je treba preiti v onem trenutku, kadar so krogi v mrtvi točki.
5. V zagugu naupor trzoma — v predgugu zmik v vznosno veso — v zagugu z zakolebom izvinek naprej v vznosno veso — v predgugu naupor z zakolebom — v zagugu spad v vznosno veso — v predgugu podmet.
Pripomba. Izvedbo i z v, i n k a naprej z zakolebom v z a g u g u izvznosne vese v vznosnove-so začnemo tako, da izvršimo za-koleb sočasno s prehodom v mrtvo
drži ga ili obuhvati oko obokova. Pravilno izvedeni iskret u predljuljaju do-nijeti če tijelo u takav njihaj u lju-ljanju, da če izvršno poslužiti isto-dobnoj provedbi upora trzajem u za-Ijuljaju. Tek treba da pazimo na to, da nam po iskretu noge ne odu na-pred, što čemo preprečiti uvinučem križa.
3. U predljuljaju višale okomiti — u zaljuljaju upor zamahom — u predljuljaju spad nazad u visak okomiti — u zaljuljaju iskret nazad u visak okomiti — u predljuljaju podmet.
O	p a s k a:	Pri izvodenju upora
zamahom iz viška okomitog u zaljuljaju najvažniji je pravo-d o b n i zamah nogama nazad. Dobu zamaha uvjetuje zamah tijela, koji mora da bude sljubljen sa svršetkom zaljuljala. Ovaj tren ili se osječa ili čemo ga nači pokušajima ili — što je najbolje — prednjak, koji sani lu vježbu dobro znade — daje znak poklikom: sad! Bude H udovoljeno gore istak-nutom pravilu, odletjeti čemo vrlo lako u potpor, tek ne smijemo da poskučimo ruke, nego treba uviti križa. Griješi se izim toga i time, ako ne zamahnemo u pravo doba, a najčešče i time, da se vježbači pritežu u zgib i tako osječuju priliku, da iskoriste zamah za upor.
4. U zaljuljaju visak okomiti — u predljuljaju upor zamahom — u zaljuljaju spad nazad u visak okomiti — u predljuljaju iskret nazad u visak okomiti —u zaljuljaju zanjihom saskok.
O	p a s k a: O izvedbi upora zamahom u predljuljaju iz viška okomitog vrijedi isto, što je o ovoj vježbi rečeno u zaljuljaju. U potpor se treba pridiči u onome trenu, kada su karike u mrtvoj točki.
5. U zaljuljaju upor trzajem — u predljuljaju spad napred u visak okomiti — u zaljuljaju zamahom iskret napred u visak okomiti — u predljuljaju upor zamahom — u zaljuljaju spad nazad u visak okomiti — u predljuljaju podmet.
Opaska: Provedbu i s k r e t a napred zamahom u zaljuljaju iz viška okomitog u visak okomiti počnemo tako, da zanjih bude uskladen sa mrtvom toč-
točko zaguga. Roke napete! Iz vese po zamahu hitro in odsekano upognemo trup in se — z zasukom rok s palci noter — prevrnemo v vznos-no veso.
C. V predgugu naupor trzoma — v zagugu vesa — v predgugu izvinek naprej v vznosno veso — v zagugu naupor z zakolebom — v predgugu spad v vznosno veso — v zagugu z zakolebom seskok.
Pripomba. Pri izvedbi i z v i n k a naprej iz iztegnjene vese v predgugu postopamo tako, kakor da bi hoteli napraviti naupor trzoma, t. j. v mrtvi točki predguga, krepko zamahnemo z nogama naprej. Istočasno z zamahom upognemo trup in zasukamo roke s palci noter. Rok ne upogibaj! Priteg v zgibo ima za posledico hud in neprijeten padec v veso zadaj, mogel bi pa tudi povzročiti, da se telovadec odtrga od krogov. Zato se mora oni, ki nudi varovanje, postaviti pod ono mesto, kjer ima telovadec napraviti izvinek, da zamore priskočiti pravočasno. Če hočemo izvesti izvinek naprej v vznosno veso tako, da je z iz-vinkom doseženi položaj hkratu primerno izhodišče za sledeči naupor, potem je to precej težka vaja. Ponavadi odlete telovadci v prenizek položaj ter iz tega tezno nadaljujejo prehod v vznoso veso. To je napačno zaradi tega, ker otežuje orijentacijo, tako da telovadec redno zamahne za sledeči naupor o nepravem času.
2.	del: Bradlja z vnanje strani s prožno desko.
Osnova: Zanožni meti: premah, preskok, odsun, kolo — izmene opore: vz-klopno, s kolebom.
Iz zaleta s sonožnim odrivom:
1.	Premah zanožno* v d. v bočno vzporo — spad v vznosno oporo na
*	t. j. obenožno. — Pri metih, ki naj se izvedejo obenožno, smatram dodavanje besede sonožno za odveč, ker moram eno-nožne mete itak posebej označiti kot take s kratkim dodatkom: z desno, oziroma z levo. Pa tudi pri teh okrajšamo nazivo-slovje, če posebej navedemo lestvino, preko katere se izvaja met, samo če je to Iest-vina, raznoimenska od metajoče noge. Na pr.: 1. kolo prednožno z levo preko desne
kom zaljuljaja. Ruke napete! Iz viška ćemo brzo i odsječeno izbočiti trup i — o kretanjem ruku palcima unutra — prevrnuti se u visak okomiti.
6.	U predljuljaju upor trzajem — u zaljuljaju visak — u predljuljaju iskret napred u visak okomiti — u zaljuljaju upor zamahom — u predljuljaju spad nazad u visak okomiti — u zaljuljaju zanjihom saskok.
O	p a s k a: Pri izvodenju i s k r e t a napred iz viška u predi j u-1 j a j u postupamo tako, kao da bismo htjeli učiniti upor trzajem, to je u mrtvoj točki predljuljaja snažno zamahnemo nogama napred. Istodobno sa zamahom nogu izbočujemo trup i okre-ćemo ruke palcima unutra. Ruke ne s a g i b a t i ! Priteg u zgib donosi sa sobom žestok i neprijatan spad u visak stražnji, a mogao bi prouzročiti i otki-nuče vježbača sa karika. Zato treba da onaj, koji vježbača čuva, stane iza mjesta izvodenja iskreta, da uzmogne pravodobno priskočiti. Hoče li se, da-bude provedba iskreta u položaj viška okomitog zgodna ujedno i za provedbu narednog upora, to je u tome slučaju provedba dosta teška. Obično odlete vježbači u suviše nizale položaj, pa onda iz ovog idu vučenjem dalje u visak okomiti. To je pogriješno zato, jer im je orijentacija pogriješna, pa nogama redovito zamahnu u nepravo vrijeme za naredni upor.
2.	čest: Ruče s vanjske strane sa pruž-nim mostičem.
Osnova: Metanja zanožna: premah, preskok, odsun, kolo — izmjene pot-pora: sklopkom, zamahom.
Iz zaleta odrazom sunoške:
1.	Premah zanožni* desno u potpor bočki — spad nazad u potpor okomiti o
*	Uazumijevaj: sunoške. — Kod metanja, koja se izvode sunoške, smatram su-višnim dodavanje riječi: sunoške, jer metanja jednonoške i onako su kao takova napose označena, i to ukratko: desnom ili lijevom. Pa i kod ovili — kratkoče radi — treba da se istakne preko koje se pritke izvodi metanje samo onda, ako se izvodi nogom, raznoimenom od pritke. Na pr.: 1. kolo prednožno lijevom
lehteh — vzklopna vzpora — zanožno kolo v levo — zanožka v desno s preprijemom leve pred desno na desno lestvino.
Pripomba: Odriv izvajamo s skokom na desko naravnost od tal, ne da bi stopili na desko še pred odrivom samim! — Zanožno kolo (brez dotika) — v gornjem slučaju s n o ž n o — se izvaja na dva načina. Prvi način je ta, da po mirnem zamahu trenutek iz-držimo z ukleknjenim križem v mrtvi točki zakoleba, iz katerega hitro — kakor vzmetno — napravimo kolo. Na drugi način izvajamo kolo z mirnim zakolebom, ne da bi se kjerkoli zaustavljali. Glavni pogoj za čisto izvedbo je v obeh slučajih odriv od lestvine s tisto roko, ki je istostranska z metom in prenos teže telesa na drugo roko.
2. Isto na drugo stran.
3. Premah zanožno v desno v vz-poro bočno — spad v vznosno oporo na lehteh — s zakolebom v vzporo in kojo zanožno v levo — zanožka v desno s preprijemom leve pred desno na desno lestvino in pol obratom v desno.
Pripomba. Da spojimo vzporo z zakolebom in kolo zanožno, moramo lahkotno napraviti vzporo do zmernega zakoleba — lehti napete —, iz katerega izvedemo kolo na eden od zgoraj navedenih načinov. — Zanožka, izvedena s preprijemom na ono lestvino, preko katere se prenašamo, učinkuje zelo efektno. Preprijeti pa moramo, čim smo prešli skozi navpični položaj v vzpori, da dokončujemo zakoleb že oprti na seskoku nasprotno roko. Prekasen preprijem onemogoča krasni let čez lestvino, ker izključuje prenos teže telesa z ene roke na drugo. Lep utis napravi ta vaja,
lestvine ali 2. kolo zanožno z desno preko leve lestvine ali 3. kolo prednožno z levo preko desne lestvine s celim obratom v desno ali 4. kolo zanožno z levo preko desne lestvine s celim obratom v levo. Ce se izvaja met preko istoimenske lestvine, bi se glasilo v primerih, analognih zgornjim:
1.	kolo prednožno z levo, 2, kolo zanožno z desno, 3. kolo prednožno z levo s celim obratom v levo, 4. kolo zanožno z levo s celim obratom v desno.
zalakticama — sklopka — kolo zanožno lijevo — zanoška desno prehvatom li-jeve pred desnu na desnu pritku.
Opaska: Odraz izvodimo skokom na mostič izravno s tla, bez da prije samog odraza još i stanemo na mostič.
— Kolo zanožno (bez dotika) — u gornjem slučaju s u n o š k e — izvodi se dvojakim načinom. Prvi način je taj, da po mirnom zamahu trenutak izdržimo sa uvitim križima u mrtvoj točki zanjiha, iz kojeg — kao na pero
— izvodimo kolo. Drugim načinom izvodimo kolo iz mirnog zanjiha bez ika-kvog zaustavljanja. U oba slučaja glavni je uvjet čiste provedbe odraz od pritke onom rukom, koja je istostrana sa metanjem i prenos težine tijela na drugu ruku.
2. Obrnuto.
3. Premah zanožni desno u potpor bočki — spad nazad u potpor okomiti
o	zalakticima — zanjihom u potpor nap. r. i kolo zanožno lijevo — zanoška desno prehvatom lijeve pred desnu na desnu pritku sa po okreta desno.
Opaska: Za izvedbu kola zanož-nog iza dolaska zanjihom u potpor hoče se lagani dolazak u mirni zanjih sa po-sve napetim rukama, iz kojega izvedemo kolo jednim od načina, koji su navedeni u opasci 1. sastava. — Zanoška sa prehvatom na pritku preko koje se prenosimo djeluje vrlo efektno, no treba da prehvatimo na pritku, preko koje se prenosimo, odmah iza kako predosmo ovjesni položaj potpora tako, da kada zanjih svršavamo, bu-demo več uprti o ruku, obratnu onoj strani, na koju izvodimo saskok. Pre-kasni prehvat onemogučuje krasan let preko pritke, jer isključuje prenos te-
preko desne pritke, ili: 2. kolo zanožno desnom preko lijeve pritke, ili: 3. kolo prednožno lijevom preko desne pritke s cijelim okretom desno, ili: 4. kolo zanožno lijevom preko desne pritke s cijelim okretom desno. Ako izvađamo metanje preko istoimene pritke, rekli bismo u analognim primerima:	1.	kolo	prednožno lijevom,
2.	kolo zanožno desnom, 3. kolo prednožno lijevom sa cijelim okretom lijevo, 4. kolo zanožno lijevom sa cijelim okretom desno.
Op. pr.
ako odročimo v letu čez lestvino z ono roko, ki je opustila prijem.
4. Na drugo stran.
5. Iz zamaha zanožno v desno odsun nazaj v oporo na lehteh — s predko-lebom vzpora — kolo zanožno v desno
—	s sklecnim predkolebom spad v vznosno oporo na lehteh — z zakole-bom vzpora in kolo zanožno v levo — zanožka v desno s preprijemom leve pred desno na desno lestvino z obratom v desno.
6. Na drugo stran.
3.	del: Skok v daljino 'i zaletom as deske.
Osnova: Skoki dvojic z odrivom na skupni deski.
Takozvane simultane vaje pri nas podcenjujemo. Tako vidimo tudi poredkoma na naših telovadiščih hkratne skoke, izvajane skupno od več telovadcev. V tujini, posebno v Franciji, v Belgiji, v Italiji, so simultane vaje visoko cenjene, da, rekel bi, da se še preveč favorizirajo. Pri telovadnih slavnostih teh narodov zavzema tekma v hkratnih vajah glavno mesto in tudi število sodelujočih tekmovalcev je tu največje. Nesporno je, da skupne vaje, izvajane od nekoliko telovadcev hkratu, vzgajajo nekatere lastnosti, ki jih individuelna vadba ne more gojiti, predvsem disciplino celote, smisel za harmonijo izvedbe, do gotove meje zatiranje sebičnosti itd. Na drugi strani pa je treba ugotoviti, da ni vse to primerno za simultano vadbo, kar se predpisuje za skupne nastope. Za simultano vadbo moramo izbirati take stroke in samo take vaje, pri katerih hkratna izvedba ne pomeni popolnega nasilja nad temperamentom in ki simultanosti radi ne ubijejo one krasote, ki jo more nuditi le izvedba posameznika.
Hkratno izvajanje skokov je popolnoma na mestu. Pri tem začenjajmo vedno iz skupne temeljne postave, n. pr. počep zanožno, zmeren predklon, zaročiti. Pazimo na to, da telovadci enako začnejo zalet, enako tečejo z
žine tijela iz jedne ruke na drugu. Li-jepo se dojimlje pri letu preko pritke, ako odručimo onom, koja je napustila pritku.
4. Obrnuto.
5. Iz zamaha zanožnog desno odsun nazad u potpor o zalakticama — u prednjihu u potpor nap. r. — kolo zanožno desno — prednjihom sklekom spad nazad u potpor okomiti o zalakticama — z zanjihom u potpor nap. r. i kolo zanožno lijevo — zanoška desno prehvatom lijeve pred desnu na desiiu pritku s okretom desno.
6. Obrnuto.
3.	čest: Skok u dalj su zaletom s mostiča.
Osnova: Skokovi dvojice odrazom na zajedničkom mostiču.
Tako zvane simultane vježbe bivaju kod nas podejenjivane. Isto tako malo kada vidimo na našim vježbalištima istodobno izvodenje skokova od više vježbača. U tudini, naročito u Fran-cuskoj, Belgiji, Italiji, simultane su vježbe od velike važnosti, šta više: rekao bih da se i previše favorizuju. Na tjelovježbenim svečanostima ovih naroda zauzimlju simultana natjecanja najvidnije mjesto i sudjelovanje vježbača kod istih je najbrojnije. Ne ima sumnje, da skupne vježbe, izvodene istodobno od nekoliko vježbača, pje-stuju neke vlastitosti, koje individualno vježbanje ne može da uzgaja, kao: disciplinu ejeline, smisao za harmoniju izvedbe, zatomljivanje sebičnosti do stanovitog stupnja itd. No s druge Strane treba opet konstatovati, da nije prikladno za simultano vježbanje sve ono, što se propisuje za zajedničko izvodenje. Pri simultanom vježbanju treba izabirati takove skupine, pa i samo takove vježbe, kod kojih zajed-nička izvedba ne odaje potpuno ugu-šenje temperamenta i kod kojih nije zbog simultanosti na uštrb ljepote, ko-jom se može da istakne samo izvedba pojedinca.
Istodobno izvodenje skokova je po-sve umjesno. Ovo skakanje počinjemo uvijek iz zajedničkog temeljnog po-postava, n. pr. počučanj zanožno, mirni pretklon, zaručiti. Treba paziti, da vježbači jednako otrče i da trče jedna-
enako, vnaprej odrejeno nogo in da zaključijo skok z lepim, trdnim doskokom v počep in predročijo. Najboljše je, izvajati te skoke na štetje, n. pr.: Na «ena» se zavzame temeljna postava, na -rdve» zalet, skok, doskok v počep in predročenje, na «tri» vzravnava, v predročenju drža, na «štiri» pri-ročiti. Začetna oddaljenost skoka naj bo rajše manjša. Odriv menoma z levo in desno.
II.	skupina.
Doskočni drog: Naupori iz proste vese z nadprijemom: vzklopno, jezdno, z zakolebom, s podmetnim koleboin iz vzpore spredaj in iz jezdne vzpore.
Konj na šir z ročaji: Zanožni meti: premah snožno, kolo enonožno — od-nožni: premah, kolo naprej in nazaj.
Skok v višino z mesta brez deske: Skoki v stran.
1.	del: 'Doskočni drog.
Osnova: Naupori iz proste vese z nadprijemom: vzklopno, jezdno, z zakolebom, s podmetnim kolebom iz vzpore spredaj in iz jezdne vzpore.
Iz koleba z nadprijemom v vesi spredaj:
1.	Naupor z zakolebom — spad v vznosno veso — vzklopni naupor — podmet.
Pripomba. Za to, da dobro napravimo kolebni naupor, je potreben velik koleb. Če se nam ta močni koleb ne posreči ali če si sploh ne znamo dati takega koleba, potem moramo v zakolebu nekoliko upogniti trup in, bližajoč se vzpori, zopet ulekniti ga; ta gib znatno poveča moč koleba in s tem olajša izvedbo naupora. Seveda je pravilen le naupor ob stalno uleknjenem križu. Opozarjamo na to, da se pri tem nauporu neredko zgodi, da se telovadec v zakolebu nenadoma odtrga od droga. Zato je potrebno zanesljivo varovanje, najbolje potom dveh telovadcev, ki stojita približno dva koraka za drogom.
(Se nadaljuje.)
kim tempom i korakom, da se istodobno i sa unapred ustanovljenom nogom odraze i da sam skok svrše lijepim i sigurnim doskokom u po-čučanj i predručenje. Najbolje če biti izvodenje ovih Skokova prema bro-janju, n. pr.: na «jedan» zauzirfe se temeljni postav, na «dva» zalet (odraz, skok, doskok u počučanj i predručiti), na «tri» dizaj, u predručenju izdržaj, na «četiri» priručiti. Izpočetka biti če bolje, da udaljenost skoka bude kratka. Odraz izmjenice lijevom i desnom nogom.
II.	skupina.
Doskočna preča: Upori visom prostim nathvatom: usklopce, jašeči, zamahom, zamahom podmetnim iz pot-pora prednjeg i jašečeg.
Konj u šir sa hvataljkanm: Metanja zanožna: premah sunoške, kolo jedno-noške — odnožna: premah, kolo na-pred i nazad.
Skok u visinu s mjesta bez mostiča: Skokovi Strance.
1.	čest: Doskočita preča.
Osnova: Upori visom prostim nathvatom: usklopce, jašeči, zamahom, zamahom podmetnim iz potpora prednjeg
i	jašečeg.
Iz zamaha nathvatom u višku prednjem :
1.	Upor u zanjihu — spad nazad u visak okomiti — upor usklopce— podmet.
O	p a s k a:	Za uspješnu izvedbu
upora u zanjihu potreban je jak zamah. Ne uspije li nam taj zamah ili . ne znamo li se poslužiti zamahom od-govarajuče jakosti, onda treba u zanjihu ponešto izbočiti trup i opet ga uviti približavanjem potporu. Ta gibanja znatno pomažu jakosti zamaha, a time i provedbi upora. Pravilna provedba upora bezuvjetno zahtijeva, da su križa podjedno uvita. Upozoravamo, da ovim uporom bivamo prigodom zanjiha često iznenadeni otlcinučem vježbača od preče. Zato je potrebno, da vježbač bude brižljivo čuvan. Najbolje če biti, da paze dvojica, koji imadu da se postave otprilike dva koraka iza preče.
(Nastavičese.)
Gradivo za vadbo članic
Prosti prevod po sestavku s. Milade Male v „Cvičitelki«. Srbobrvatski prevod br. bulceja, slovenski prevod s. Trdinove.
Bradlja.
Opora in izmene opore, sed, obrati, meti.
1. stopnja.
Bradlja v višini pasu.
Iz bočne stoje v sredini bradlje naskokoma: vzpora in predkoleb — za-koleb — s predkolebom vsed pred-nožno v desno — V obrata v levo v ležno vzporo - ležni sklek — ležna vzpora:
1. — seskok nazaj.
2. (začetek pri vseh sodih vajah na drugo stran) — vskok odnožno z 1. na zadnjo lestvino — seskok do ležne vzpore — vskok odnožno z d. na zadnjo lestvino — seskok nazaj.
3. — premah odnožno z d. naprej — premah odnožno z d. nazaj — premah odnožno z 1. naprej — odnožka z 1. nazaj s Vi obratom v d.
4. — premah odnožno z 1. naprej s Sobratom v d. v ležno vzporo desno-nožno in levoročno, d. roka v bok (nakloniti se zelo nad levo lestvino, notranja stran desnega kolena je na lestvini) — s premahom prednožno z
1.	sed snožno na d. lestvini — sesed v d.
5. — 4. nasprotno.
6- = 4. toda oba premalia: odnožno z 1. s Vi obratom v d. in prednožno z 1. spojiti v kolo odnožno z 1. naprej s V obratom v d. v sed snožno na d. lestvini — sesed v d.
7.	= 6. nasprotno.
2. stopnja.
Bradlja v višini ram.
Iz stoje bočno na sredi bradlje, naskokoma opora na spodnjih lehteh — predkoleb:
1.	— z zakolebom vskok zanožno raz-nožno v ležno oporo na spodnjih lehteh
—	ležna skleca — ležna vzpora — s predkolebom vsed snožno na d. lestvino ven — premah prednožno z 1.
Ručc.
Potpor i izmjene, sjed, okreti, metanja.
1. s t u p a n j.
Ruče u višini pasa.
Iz postava bočkog u sredini ruča: naskokom potpor nap. r. i prednjih
— zanjih — prednjihom zasjed pred-nožni desno — Vi okreta lijevo u potpor ležeči — sklek — potpor ležeči nap. r.:
1. — saskok nazad.
2. (Početak sviju parnih vježbi na drugu stranu) — stoj odnožni 1. na stražnjoj pritci — prinožiti u ležeči potpor — stoj odnožni d. na stražnjoj pritci — zamahom odnožnim d. nazad snožiti u mirni zamah zanožni i saskok.
3. — premah odnožni desnom napred
— premah odnožni desnom nazad — premah odnožni lijevom napred — od-noška lijevom nazad sa po okreta desno.
4. — premah odnožni lijevom napred sa Vi okreta desno u potpor ležeči desnonoške i lijevoručke, desna ruka podbočena (nagunti se čestilo nad li-jevu pritku, nutarnja strana desnoga koljena je na pritci) — premahom prednožnim lijeve zasjed prednožni su-noške na desnu pritku — sasjed desno.
5. = 4. obrnuto.
6.-4., no oba premaha: odnožni lijevom napred sa V okreta desno i premah prednožni lijevom spojiti u kolo odnožno lijevom napred sa V okreta desno u zasjed sunoške na desnoj pritci — sasjed desno.
7. = 6. obrnuto.
2. s t u p a n j.
Ruče u višini ramena.
Iz postava bočkog u sredini ruča, naskokom u potpor o predlakticama — prednjih:
1.	— zanjihom u podpor ležeči za-zanožno-raznožni o predlakticama — sklek ležeči — dizaj u potpor ležeči nap. r. — prednjihom zasjed prednožni desno — sasjed prednožni lijevom sa V
m
noter s Vi obratom v 1. v ležno vzporo desnonožno — odnožka z 1. nazaj.
2. — 1. nasprotno.
3.— zakoleb — s predkolebom vzpora in vsed na d. lestvino ven — vzpora (križ ulekniti) — premah prednožno noter — v zakolebu vskok zanožno raz-nožno v ležno oporo — Iežna skleca — ležna vzpora — predkoleb — z zakole-bom vsed snožno na d. lestvino ven — kolo prednožno z 1. s Vi obratom v 1. in preprijemom d. na sprednjo lestvino v stojo na tleh.
4. = 3., toda kolo prednožno z d. s Vi obratom v d. v ležno vzporo čelno— kolo odnožno z 1. s V obratom v d. v stojo na tleh.
5. — zakoleb — s predkolebom vsed na d. lestvino ven — vzpora (križ ulekniti) — premah prednožno noter, z za-kolebom vskok v ležno vzporo raz-nožno, polagoma v ležno oporo na spodnjih lehteh — s predkolebom vsed na 1. lestvino ven — vzpora (križ ulekniti) — premah prednožno noter — zakoleb — s predkolebom premah z 1. čez d. lestvino — premah zanožno z d. s % obratom v 1. v ležno vzporo levonožno, d. v zanoženju, in kolo odnpžno z d. s Vi obratom v 1. v stojo na tleh.
0. — z zakolebom vzpora in vskok zanožno v bočno ležno vzporo raznožno — polagoma odsun v ležno oporo na spodnjih lehteh zanožno — dalje kakor 5., toda v nasprotno stran.
3. stopnja.
Bradlja v višini glave.
Iz stoje bočno sredi bradlje naskokoma opora na lehteh in predkoleb — zakoleb — s predkolebom opora na lehteh vznosno:
1. — z zakolebom ležna opora na lehteh zanožno — ležni sklek — ležna vzpora s predkolebom premah prednožno z d. čez d. lestvino s V obratom v 1. v ležno vzporo premah odnožno z vzporo snožno, — d. v stojo na tleh.
2 — z vsedom prednožno snožno na d. lestvino ven vzpora — premah noter — zakoleb — s predkolebom premah prednožno z 1. čez 1. lestvino
okreta lijevo u potpor ležeči zanožni desnom — odnoška lijevom nazad.
2. = 1. obrnuto.
3. — zanjih — prednjihom zasjed prednožni desno — potpor (križa uviti) — premah prednožni unutra — zanjihom u potpor ležeči zanožno-raz-nožni — sklek ležeči — potpor ležeči nap. r. — prednjih — zanjihom zasjed zanožni desno — kolo prednožno lije^ vom sa Vi okr. lijevo i sa prehvatom desne na prednju pritku i saskok.
4. = 3., no kolo prednožno desnom sa V okr. desno u potpor ležeči — saskok kolom odnožnim lijevom sa % okr. desno.
5. — zanjih — prednjihom zasjed prednožni desno — potpor (križa uviti) — premah prednožni unutra — zanjihom potpor ležeči zanožno-raznožni
—	polagano u potpor ležeči o pred-, lakticama — prednjihom zasjed prednožni — zanjih — prednjihom premah prednožni lijevom preko desne pritke — premah zanožni desnom preko desne pritke sa Vi okreta lijevo u potpor ležeči lijevonoške (desna u zanoženju) — saskok kolom odnožnim desne sa Vi okreta lijevo.
6.	— zanjihom u potpor ležeči za-nožno-zanožni — polagano u potpor ležeči o predlakticama — dalje kao pod 5., no obrnuto.
3.	s t u p a n j.
Ruče u višini glave.
Iz bočkog postava u sredini ruča naskok u potpor o zalakticama i prednjih — zanjih — prednjihom u potpor okomiti:
1. — zanjihom u potpor ležeči o zalakticama zanožno-raznožni — sklek ležeči — dizaj u potpor ležeči nap. r.
—	prednjihom premah prednožni desnom na d. pritku sa Vi okreta lijevo u potpor ležeči zanožni desnonoške —
i	premah odnožni lijevom nazad u potpor zanožni sunoške — saskok kolom pred-nožnim desne.
2. — sklopka u zasjed prednožni desno — potpor (križa uviti u izravnano tijelo) — premah unutra — zanjih — prednjih i premah prednožni li-
zanožno z d. — 1. nazaj v ležno kolo prednožno z
s И obratom v d. — od tu kakor 1 toda v nasprotno stran.
3. — z vsedom prednožno na 1. lest-vino ven vzpora — premah noter — z zakolebom ležna vzpora zanožno raznožno in spojeno: (z iztegnjenima rokama) odsun v ležno oporo na leh-teh, — s predkolebom (v začetku med-koleb) opora na lehteh vznosno, — z vsedom prednožno na d. lestvino ven vzpora — premah noter — zakoleb — predkoleb in premah prednožno snožno v d. čez d. lestvino s 'A obratom v 1. v ležno vzporo spredaj zanožno, — premah prednožno z d. noter — strig odbočno v d. — odnožka z 1. nazaj.
4. — 3., toda odsun z zakolebom, brez vskoka v ležno vzporo; vse ostalo v nasprotno stran.
5. — z vsedom prednožno na d. lestvino vzpora — premah noter — zakoleb — s predkolebom spad nazaj v oporo na lehteh vznosno — z vsedom prednožno na 1. lestvino vzpora — premah noter — zakoleb — s predkolebom premah prednožno snožno v d. s V2 obratom vi. — premah prednožno z d. noter — odbočka v d.
6. — z zakolebom vzpora — s predkolebom opora na lehteh vznosno — z vsedom prednožno na d. lestvino vzpora — premah noter — zakoleb — predkoleb in premah prednožno snožno v 1. s У* obratom v d. — končati kakor 5., toda v nasprotno stran.
Palice.
Vrsta koraka k stojalu, kjer vzame vsaka telovadka palico, jo prime za konca in zavzame sledeči položaj: palico vodoravno na lopatice, palica se ne dotika telesa. Ko imajo vse telovadke palice, izenačijo korak; na povelje preidejo v tek in zopet v hod.
Telovadke se ustavijo v zastopu, razstop v globino je srednji (ena in pol lehti); Pobrat na povelje: «V levo s če-lom!> (Zakaj ne: «Red! V levo s čelom?).
., jevom na lijevu pritku sa A okreta desno u potpor zanožni lijevonoške — odovud dalje kao pod 1., no obrnuto.
3. — sklopka u zasjed prednožni li-jevo — potpor (križa uviti u izravnano tijelo) — premah unutra — zanjihom u potpor ležeči zanožno-raznožni i odriv (napetim rukama) u potpor ležeči o za-lakticama — prednjihom (ispočetka meduzamahom) u potpor okomiti — sklopka u zasjed prednožni desno — potpor (križa uviti u izravnano tijelo)
— premah unutra — zanjih — prednjih
i	premah prednožni desno sa A okreta lijevo u potpor ležeči zanožni — premah prednožni desnom unutra — škare odbočne desno — odnoška lijevom na-zad.
4.—3., samo umjesto odriva u potpor ležeči o zalakticama dolazi odsun u potpor o zalakticama i sve ostalo kao prije, no obrnuto.
5. — sklopka u zasjed prednožni desno — potpor (križa uviti u izravnano tijelo) — premah unutra — zanjih — prednjih i spad u potpor okomiti — sklopka u zasjed prednožni lijevo — potpor (križa uviti u izravnano tijelo)
— premah unutra — zanjih — prednjih
i	premah prednožni desno sa 'A okreta lijevo u potpor ležeči zanožni — premah prednožni desnom unutra — odbočka desno.
6. — zanjihom u potpor (nap. r.) — prednjihom spad u potpor okomiti — sklopka u zasjed prednožni desno — potpor (križa uviti u izravnano tijelo)
— premah unutra — zanjih — prednjih
i	premah prednožni lijevo sa “A okreta desno — svršetak dalje kao kod 5., no obrnuto.
Paliec.
Odjelenje vježbačica koraca k stalku, gdje uzme svaka od njih po jednu pa-licu, uhvati je na koncu i zauzme položaj: palicu vodoravno na lopatice. Palica se ne dotiče tijela. Kada več sve vježbačice imadu palice, izjednače korak, pa na zapovijed predu u trčanje, a na to opet u hod.
Vježbačice se zaustave u zastupu. Razmak u duljinu: srednji (za ruku i po). P6 okreta na zapovijed: «Lijevo-če-1 o m !»
Temeljna postava:	Spetna	stoja,
palica vodoravno spredaj dol, nadpri-jem na koncih palice. Vsako sestavo štirikrat.
I.	1. Izstopna stoja z d. naprej — palico vodoravno pred prsa;
2. vzpon — palico vodoravno nad glavo — lahen zaklon v lopaticah;
3. s prenosom teže telesa na 1. prednožna stoja z d. — palica vodoravno za lopatice (palica se ne dotika telesa) — drža v zaklonu;
4. vzklon — s prisunom z d. spetna stoja — palica vodoravno dol;
5. — 8. isto v nasprotno stran.
H.	1. in 2. — I. 1. in 2.;
3. s prenosom teže telesa na 1. prednožna stoja z d. — palica zadaj vodoravno dol — drža v zaklonu; .
4. vzklon — s prisunom d. spetna stoja — palica spredaj vodoravno dol.
III. Vse kakor v I. sestavi, samo na
3.	dobo palico za d. ramo vodoravno v d.
IV., V. in VI. Kakor I. — III., toda v
3.	dobi s prenosom teže telesa prednožiti mesto pred-nožne stoje, na 4. prinožiti.
Dolga kolebnica.
(Preskakovanje.)
Iz stoje z desnim (pri sodih vajah z levom) bokom h kolebnici:
1. Preskakovati krožečo kolebnico so-nožno z medskokom;
2. preskakovati krožečo kolebnico so-nožno, doskok v počep zmerno raz-koračno, pri medskoku spojiti noge;
3. preskakovati	krožečo	kolebnico
izmenskonožno: z levo — z desno; roke v bok;
4. preskakovati	krožečo	kolebnico
izmenskonožno: z desno — z levo; roke na tilnik;
5. preskakovati	krožečo	kolebnico
desnonožno: upogniti prinožno 1., roke v bok;
6. preskakovati krožečo kolebnico le-vonožno: upogniti prinožno d., tleski po ritmu preskokov.
Temeljni postav: Stoj spetni, palicu vodoravno sprijeda dolje, nathvat na koncima palice. Svaki sastav: 4x.
1.	1. Stoj iskoračni desnom napred — palicu vodoravno pred prsa;
2. uspon — palicu vodoravno nad glavu — mirni zaklon u lopaticama;
3. prenosom težine tijela na li-jevu nogu stoj prednožni desnom — palicu vodoravno za lopatice (bez dotika o tijelu) — izdržati u zaklonu;
4. usprav i priključenjem desne u stoj spetni — palicu vodoravno sprijeda dolje.
5. — 8.: isto obrnuto.
II.	1. i 2. = I. 1.—2.;
3. prenosom težine tijela na lijevu nogu: stoj prednožni desnom
—	palicu vodoravno straga dolje — izdržati u zaklonu;
4. usprav i priključenjem desne u stoj spetni — palicu vodo-vodoravno sprijeda dolje.
III.	Sve kao u I. sastavu, samo na
3.	dobu palicu vodoravno za d. rame desno Strance.
IV.	Kao I.—III., samo uvijek u 3. dobi sa prenosom težine tijela prednožiti umjesto stoja prednožnog; na 4. prinožiti.
Dugi konapar.
Preskakivanja.
Iz postava desnim bokom ka ko-nopcu (pri neparnim vježbama; pri parnim lijevim bokom):
1. Preskakivati kružeči konopac su-noške sa međuskokom.
2. Preskakivati kružeči konopac su-noške, doskok u nešto razkročni po-čučanj; pri meduskoku snožiti.
3. Preskakivati kružeči konopac iz-mjjenice: lijevom — desnom; ruke podbočene.
. 4. Preskakivati kružeči konopac iz-mjenice: desnom — lijevom; ruke na šiju.
5. Preskakivati kružeči konopac de-snonoške; sagnuti prinožno lijevu; ruke podbočiti.
6. Preskakivati kružeči konopac li-jevonoške; sagnuti prinožno desnu; pljeskati u ritmu preskakivanja.
Isto iz stoje pred kolebnico; pri enonoznih preskokih drugo : skrčiti prednožno — suniti naprej — upogniti prednožno — suniti v stran in pod.
Sonožni preskoki tudi z obrati.
Isto iz stoje za kolebnico.
Vaje v ravnotežju.
Roke v bok. Vsako vajo približno štirikrat.
I.	1. Odnožiti z d. — zmeren odklon v 1.;
2.	3. 4. počasi zanožiti z d. — predklon do vodoravnega po-položaja;
5.	6. vzklon — s prisunom z d. spetna stoja;
7.	— 12. = isto v nasprotno stran.
II.	1. Prednožiti z d. nizko — zmeren zaklon;
2.	3. 4. počasi z lokom trupa v levo predklon do vodoravnega položaja — z d. nogo v loku v d. zanožiti;
5.	6. vzklon, s prisunom z d. spetna stoja;
7.	— 12. — isto nasprotno.
III.	in IV. — I. in II. toda roke na tilnik.
V.	Roke v bok.
1. Odnožiti z d. — zmeren odklon v 1.;
2. У> obrat v 1. na prstih 1. noge — počep na 1., zanožiti z d. — predklon do vodoravnega položaja;
3. vzravnava z 1. — z d. nogo in trupom drža;
4. vzklon — prinožiti z d. V to stran štirikrat, potem štirikrat v nasprotno stran.
Težji način: roke na tilnik.
VI. 1. Prednožiti z d. — zmeren zaklon;
2. */i obrat v 1. na prstih 1. noge — počep na I., zanožiti z d. — predklon do vodoravnega položaja;
3. vzravnava z 1. — z d. nogo in trupom drža;
4. vzklon — prinožiti z d.
Ostalo kakor pri V. sestavi.
(Se nadaljuje.)
Isto iz postava ispred konopca. Pri jednonožnim preskocima drugu: slcu-čiti prednožno — sunuti napred — sagnuti prednožno — sunuti strance
i	sl.
Sunožni preskoči i sa okretima.
Isto iz postava iza konopca.
Vježbe u ruvnotnži.
Ruke podbočiti. Svaku vježbu nekih 4x.
I. 1. Odnožiti desnom — mirni ot-
klon lijevo;
2.—4. polagano zanožiti desnom
—	pretklon do vodoravnog položaja ;
5.—6. usprav — prinožiti desnu;
7.—12. obrnuto.
II. 1. Prednožiti desnom niško —
mirni zaklon;
2.-4. truplom polagano u liiku lijevo u pretklon do vodorav-ravnoga položaja — zanožiti desnom u luku desno;
5.—6. usprav — prinožiti.
7.—12. obrnuto.
III.	i IV. = 1. II., tek ruke su na šiji.
V.	Ruke podbočiti.
1. Odnožiti desnom — mirni otklon lijevo;
2. % okreta lijevo na prstima li-jeve noge — počučanj lijevom
i	zanožiti desnom — pretklon do vodoravnog položaja;
3. dignuti se lijevom nogom — desna i trup izdrže;
4. usprav i prinožiti.
Ovako 4X. Zatim 4X obrnulo.
Teži način: ruke na šiju.
VI.	1. Prenožiti desnom — mirni zaklon;
2. i/, okret lijevo na prstima li-jeve noge — počučanj lijevom
i	zanožiti desnom — pretklon do vodoravnog položaja;
3. dignuti se lijevom nogom — desna i trup izdrže;
4. Usprav i prinožiti.
Ostalo kao kod V. sastava.
(Nastavičese.)