Znanje tujih jezikov je dragoceno
V današnjem času, ki ga je zaznamovala tudi gospodarska kriza, postaja znanje tujih jezikov še kako pomembno, saj odpira vrata za študij ali delo v tujini. Na kamniški Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra imajo nadarjene dijake za tuje jezike. Letos je uspešno opravilo Nemško jezikovno diplomo kar 37 dijakov, jezikovna priznanja pa je na slavnostni podelitvi učencem podelil koordinator programa za Nemško jezikovno diplomo v Sloveniji dr. Reinhard Zühlke. Nemška jezikovna diploma (DSD) je jezikovna vstopnica za študij na nemških univerzah, prav tako pa je velikega pomena pri iskanju zaposlitve, saj dokazuje aktivno znanje nemščine.
Več na 11. strani.
BOJANA KLEMENC
Kamniški OBČAN
St. 14
52. leto
Kamnik, 27. september2013
»Všeč nam je dan brez avtomobila!«
Evropskem tednu mobilnosti s sloganom Vaš korak za čistejši zrak se je tudi letos pridružila Občina Kamnik in skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik v ponedeljek, 16. septembra, središče mesta zaprla za promet in ga namenila druženju otrok. To
dopoldne so odkrili številne prednosti, ki jih prinaša mesto brez motornega prometa.
Kamniška poletna turistična sezona tudi letos uspešna
Kamnik z največjim potencialom za razvoj turizma v Sloveniji
Še posebej z zanimanjem so si ogledovali policista konjenika, plašno skušali pobožati konja in spraševali policista o njunem delu. Policista iz policijske konjenice Ljubljana sta prijazno predstavila delo konjeniške enote. Izvedeli smo, da so policisti konjeniki najbolj učinkoviti prijavnih zbiranjih, kjer je veliko ljudi, saj so opaznejši, policist pa ima s konja tudi boljši pregled nad dogajanjem. Konj vidi v zornem kotu 300 - 320 stopinj, sliši pa 20-krat bolje od človeka. Zaradi teh značilnosti veliko prej zazna spremembe v okolici kot pa njegov jezdec. Policisti konjeniki izvajajo preventivne naloge na krajih, kjer so pogostejša kazniva dejanja, v mestnem prometu ter na površinah ali poteh, kjer promet vozil ni dovoljen. Tako konjeniške patrulje lahko srečamo tudi na poteh na Veliki, Mali in Gojški planini. Več na 2. strani.	SAŠA MEJAČ
Kamnik velja za mesto prijaznih ljudi, zlasti do turističnih gostov, ki jih je v zadnjih letih v poletnem času na kamniških ulicah, po dolinah, planinah in gorah vedno več. Lepo je videti, kako se zadovoljni sprehajajo po mestu, si ogledujejo kamniške znamenitosti, kujejo načrte za obisk okolice... Kamnik se kot turistično mesto zadnjih nekaj let prebuja in spreminja. Zagotovo na bolje, čeprav mora do odličnosti zagotovo prehoditi še nekaj poti. Razveseljiv je podatek, da kljub gospodarski krizi število turistov narašča. Kamnik še vedno obišče največ evropskih gostov, letos predvsem iz Nizozemske, Francije, Italije, Belgije, Nemčije in Velike Britanije, vse pogosteje pa sem zaidejo tudi popotniki iz drugih celin. Kamnik v večji meri obiščejo nekonvencionalni gostje, naveličani klasičnih turističnih destinacij, ki jih ponujajo velike turistične agencije povsod po svetu. Cenijo neokrnjeno naravo, ki jo naša okolica nedvo-
Številne poletne prireditve, tako zabavnega, kulturnega, etnološkega ali športnega značaja, so pravi magnet za turiste, kot kaže praksa zadnjih let. Paradna konja kamniškega turizma sta še vedno Velika planina in srednjeveško jedro Kamnika. Velika planina beleži, tudi po zaslugi pestrega dogajanja ob vikendih, iz leta v leto večji obisk. Odličen obisk je planina doživela na dan trniča, te velikoplaninske posebnosti, pozornost domače javnosti in medijev pa je vzbudilo tudi betoniranje ceste v planšarskem stanu.
mno ponuja v izobilju, navdušeni so tudi nad svežim zrakom in pitno vodo, znajo ceniti trenutke tišine in miru, ki jih v večjih krajih zagotovo ni ter izkoristijo možnosti aktivnega oddiha, bodisi na kolesu, v gorah... O letošnji poletni turistični sezoni pišemo na 3. strani.

OPTIKA in OCGSNA AMBULANTA
Helena Dolinšek s.p.
V KAMNIKU NA NOVI LOKACIJI NA GLAVNEM TRGU 11
v Podgorškovi hiši poleg NLB tel.: 01/831 70 05, 031 795 960
VELIKA IZBIRA KONTAKTNIH LEČ PO IZREDNO UGODNIH CENAH!
Slovesna akademija ob 120-letnici Planinskega društva Kamnik na straneh 8 in 9
Nad mestom se dani
Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana izide 11. oktobra. Rok za oddajo člankov je v petek, 4. oktobra, oglase in zahvale pa lahko oddate še v sredo, 9. oktobra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
tUS MARKET Veronika
Kranjska cesta3 cT Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO,TUDI EKO PONUDBA.
www.optika-dolinsek.si PE V DOMŽALAH Breza center, Breznikova 15, tel.: 01/721 64 36
AKCIJA DIOPTRIJSKIH OCAL
PRVA OČALA KUPITE, DRUGA VAM PODARIMO*
* podrobne Informacije dobite v op II Id ah m www. op U ki. d
Optika Aleksandra
QLA NDIA www.opHca.sl tel 01 839 75 00	^
20% OTVORITVENI POPUST za nakup
korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
2 27. september 2013
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
Kamniški Dan brez avtomobila
Letošnji Evropski teden mobilnosti je od 16. do 22. septembra potekal z vrsto aktivnosti s sloganom Vaš korak za čistejši zrak. Njegovo sporočilo nas je opomnilo, da lahko samj storimo marsikaj v prizadevanjih za bolj zdrav in čist zrak, ki ga dihamo. Že majhne spremembe v naših potovalnih navadah lahko izjemno vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih, kjer so avtomobili glavni onesnaževalci. Tudi letos so v projektu sodelovale mnoge slovenske občine, ki so zaprle del svojih ulic za avtomobile, pripravile vrsto zanimivih prireditev in izvedle različne ukrepe za trajnostno mobilnost, da bi tako spodbudile hojo, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza. Najcenejši, najhitrejši in za okolje najmanj obremenjujoč prevoz po mestnem središču predstavlja vožnja s kolesom, zato je v Kamniku v lanskem letu pričel delovati sistem izposoje kolesa KAM-kolo. Prav tako pa k varovanju okolja in manjši onesnaženosti prispevamo tudi z uporabo javnih prevoznih sredstev, po mestu in bližnji okolici je zagotovo prijetna vožnja s KamnikBusom.
Občina Kamnik je skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik v ponedeljek, 16. septembra, središče mesta zaprla za promet in ga namenila otrokom. To dopoldne so odkrili številne prednosti, ki jih prinaša mesto brez motornega prometa. Brezskrbno so zasedli ceste in pločnike, ustvarjali v delavnicah, uživali v vožnjah na spretnostnem poligonu, ob različnih predstavitvah gasilcev, policistov, reševalcev, gorskih reševalcev, zaplesali s plesalkami plesne šole Šin-šin, čarali s čarodejem Romanom.
Za zanimivo in predvsem poučno druženje 800 otrok kamniških vrtcev in šol je skrbelo 40 prostovoljcev, vse skupaj je pozdravil župan Marjan Šarec in ob tem poudaril pomembnost ekološkega osveščanja že v mladih letih.
SAŠA MEJAČ
Nadvse zanimivo je bilo otrokom pri kamniških gasilcih, še posebej gasilski avto s tolikooo opreme ...
Največji živžav je bil na poligonu spretnostne vožnje z avtomobilčki, kjer so volane spretno vrtela tudi dekleta.
Predstavile so bile zanimive in poučne, še posebej predstavitev oživljanja in nudenja prve pomoči ponesrečenemu.
Sanacija brežine
pri Avtobusni postaji Kamnik
Pri Avtobusni postaji Kamnik se je začela sanacija poškodovane brežine ob Kamniški Bistrici. Reka je ob zadnjih poplavah povzročila veliko zajedo v brežini, ki je pričela ogrožati cesto in vodovod. Agencija RS za okolje bo zgradila oporni zid, ki bo zaključen v prihodnjih dneh.
Stavba nogometnega kluba dočakala boljše čase
Na štadionu Prijateljstva v Mekinjah se je pričela 1. faza rekonstrukcije objekta za potrebe Nogometnega kluba Kamnik, saj je le ta v izredno slabem stanju. Investicija bo končana konec prihodnjega meseca, nadaljevala pa se bo v prihodnjem letu, v kolikor bodo zagotovljena sredstva v proračunu.
Kamniški OBČAN -Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 27. 9- 2013-
Župan sprejel naša prvaka
To sredo, 25. septembra, je župan Marjan Šarec v poročni dvorani občinske stavbe sprejel Kamničana Klemena Hančiča, državnega prvaka v kategoriji Master B, in Motničana Domna Sempri-možnika, svetovnega prvaka v športnem ribolovu s čolna.
Klemen Hančič s svojimi kolesarskimi rezultati uspešno zastopa barve občine Kamnik. Uspešno posega po vrhunskih rezultatih in zmaguje v vseh kategorijah. V juniju je bil zmagovalec 19. Kronometra v Kamniško Bistrico 2013, v avgustu je na 25. Kolesarski dirki Kranjski Rak 2013 dosegel 5. mesto, septembra pa osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji Master B v vzponu na Nanos. To je le peščica izjemnih rezultatov, saj se tekmovanja še niso zaključila, a je že znano, da je zmagovalec pokala Slovenije v kategoriji Master B.
Župan Marjan Šarec je Kamničanu, ki s svojimi zavidanja in spo-
Župan je za vrhunske dosežke v kolesarstvu čestital Klemnu Hančiču in njegovemu trenerju Gregi Zoretu.
štovanja vrednimi kolesarskimi uspehi predstavlja občino Kamnik tudi izven njenih meja, zaželel bogate in vrhunske kolesarske rezultate tudi v prihodnje. Na poti k zaključku sezone pa še iskreno čestital za prihajajoči naslov pokalnega zmagovalca v kategoriji Master B.
Športni ribič Domen Semprimožnik je na svetovnem prvenstvu na Portugalskem, ki je potekalo od 7. do 14. septembra, osvojil zlato ekipno odličje v športnem ribolovu s čolna. V kategoriji so bili tekmovalci stari od 17 do 21 let, med njimi pa je barve Slovenije zastopal tudi Domen Semprimožnik. Po lanskoletnem zlatem odličju v športnem ribolovu z morske obale, s svetovnega prvenstva v Črni gori, je letos mladi Motni-čan ponovil izjemen rezultat in na Portugalskem osvojil krono zlatega ekipnega odličja v športnem ribolovu s čolna.
Župan Marjan Šarec je Domnu za uspeh na Portugalskem predal zahvalo in mu obenem čestital tudi za vse druge vrhunske rezultate.
Iskrene čestitke obema športnikoma!
JANJA ZORMAN MACURA
Športni ribič Domen Semprimožnik s staršema, župan Marjan Šarec in Grega Zore z Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik.
Kamniku 2. mesto v projektu Moja dežela -lepa in gostoljubna 2013
V preteklem tednu se zaključilo že 22. tekmovanje Moja dežela - lepa in gostoljubna 2013. Tekmovanje organizira Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije - Direktoratom za turizem in internacionalizacijo ter pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. S poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja v okviru zelenega turizma in traj-nostnega razvoja so se pomerili številni kraji in drugi sodelujoči v panožnih tekmovanjih, med njimi tudi Kamnik, ki je v kategoriji srednjih mest zasedel
odlično 2. mesto. Prvo mesto je v tej kategoriji pripadlo Novi Gorici, tretje pa Slovenj Gradcu.
Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom. Projekt je pomembna sestavina celovitega upravljanja s turistično destinacijo in tudi integralnega turističnega proizvoda.
Vsebina letošnjega tekmovanja je bila urejenost kraja kot celote, posameznih okolij in objektov, kakovost turistične ponudbe, kakovost življenja v kraju za prebivalce in goste, varovanje
naravne in kulturne dediščine, varovanje okolja ter gostoljubnost. Komisija je ocenjevala ulice in trge, objekte različnih dejavnosti, upoštevano je bilo naravno in gojeno zelenje in rože, skrb za dediščino, komunalna in turistična infrastruktura, itd. Ocenjevali so tudi skrb za pravilno zbiranje, odstranjevanje in deponiranje odpadkov ter skrb za ohranjanje in varovanje čiste vode in zraka. Pri ocenjevanju krajev so preverjali, kako v kraju skrbijo za rabo alternativnih energetskih virov, kako je s komunalno infrastrukturo in s prometom. Priznanja bodo podeljen na slovesnosti v okvi-
ru Dnevov slovenskega turizma 8. oktobra v Termah Olimia v Podčetrtku.
»Prejeto priznanje pomeni za Kamnik velik uspeh in potrditev pravilne usmerjenosti turistične politike s strani zunanjih ocenjevalcev. Predstavlja tudi odlično promocijo kraja, podroben pregled rezultatov tekmovanja in ocen turistov pa bo turističnim subjektom v občini koristil pri pripravi in izvajanju marketinških načrtov, poslovne politike, kakovostne ponudbe in nadaljnjem razvoju turizma«, o prejetem priznanju pravijo na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik.
V novem koncesijskem vrtcu so še prosta mesta
Na podlagi koncesijske pogodbe med Občino Kamnik in Zasebnim vrtcem Sonček naj bi v torek, 1. oktobra, odprli vrata vrtci na treh lokacijah, od tega v enoti Trobentica na Fužinah 5, v enoti Marjetica na Medvedovi 2 in v enoti Zvonček Vrhpolje 116.
Ker po končanem vpisu v prvi polovici septembra novi koncesijski vrtec še vedno izkazuje prosta mesta, občinska uprava ponovno poziva starše, da kot čakajoči na vrtec na centralnem čakalnem seznamu oddajo vlogo za vpis v novi koncesijski vrtec in s tem otroku zagotovijo mesto v eni od zgoraj omenjenih enot.
Kot poudarjajo na Občini Kamnik, je Občina s podelitvijo koncesije izpolnila zavezo, dano Občinskemu svetu, staršem in kamniški javnosti, da zagotovi dodatne kapacitete za predšolsko vzgojo s šolskim letom 2013/2014. Novi koncesijski vrtec pa v skladu s podpisano pogodbo prevzema vso odgovornost za kvalitetno, strokovno in odgovorno opravljanje koncesionirane dejavnosti.
Škodo zaradi suše lahko prijavite še do ponedeljka
Občina Kamnik je na podlagi sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje o ocenjevanju škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše pričela z zbiranju vlog oškodovancev, ki so utrpeli škodo zaradi suše v letu 2013. Škodo lahko prijavijo oškodovanci, ki so imeli škodo zaradi posledic suše v letu 2013 na kulturah (navedene v seznamu kultur po katastrskih občinah) in je le-ta večja od 30 odstotkov. Zbiranje vlog bo potekalo do ponedeljka, 30. septembra.
Trasa daljnovoda ne poteka preko območja kamniške občine
Na Občini Kamnik (II. nadstropje) si je možno ogledati gradivo za potek trase daljnovoda Kamnik - Visoko (izbrana varianta), ki sicer ne poteka preko območja naše občine. Gradivo je dostopno tudi v elektronski obliki: Študija variant s predlogom najustreznejše variante in Okoljsko poročilo. Gradivo je na vpogled od 17. 9. do 18. 10. v prostorih Občine Kamnik, II. nadstropje, kjer je možno podati tudi pripombe in pobude v zvezi s tem.
Kamnik bus za Sejalca
Novembra bo izbran že deseti dobitnik Sejalca, slovenskega priznanja za inovativne in kreativne turistične dosežke. Za naziv se tokrat poteguje 18 turističnih novosti, med njimi tudi Kamnik bus.
Namen Sejalca je spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti na podjetniški ravni, ravni destinacij, združenj, turističnih proizvodov oziroma ponudnikov ali pri oblikovanju in trženju turističnih proizvodov z območja Slovenije na domačem trgu in tujih trgih. Ocenjuje se predvsem inovacija z vidika kakovostno načrtovanega in uspešno uvedene novosti ali izboljšave, ki vsebuje elemente nenavadnosti prijaviteljeve izvirnosti, sistemskega poslovnega razmišljanja in promocije slovenskega turizma.
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je prijavil svojega sejalca - Kamnik bus.
Javni prevoz pri razvoju turizma igra pomembno vlogo. Po eni strani predstavlja osnovno turistično infrastrukturo, hkrati pa krepi trajnostni turizem. Slovenija kot izjemno raznolika država nudi številne različne možnosti za oddih, s problematiko razpršenosti in nedostopnosti turističnih destinacij pa se spopadajo številne občine. »V Občini Kamnik, ki je ena izmed največjih občin v Sloveniji, in kjer je pestra turistična ponudba (Velika planina, Terme Snovik, Arboretum Volčji Potok) razkropljena po številnih vaseh in obronkih mesta Kamnik, smo rešitev temu problemu našli v letu 2012. Poimenovali smo ga Kamnik bus«, pravijo na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik.
»Dostop do glavnih turističnih atrakcij je bil do uvedbe novosti, ki jo prijavljamo na Sejalca 2013, torej Kamnik busa, otežkočen, kar je pomenilo, da obiskovalcem nismo mogli ponuditi celostne turistične ponudbe in pokazati Kamnika z okolico v vsej svoji lepoti. Poleti v letu 2012 smo tako v sodelovanju z Občino Kamnik, podjetjem Kam bus d.d. in vsemi večjimi turističnimi podjetji uvedli nov mestno-turistični avtobus Kamnik bus, slogan katerega se glasi: »Na potep? Nič lažjega! Kamnik bus«, utemeljujejo kamniško turistično novost v prijavi za sejalca na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik.
Kamniški OBČAN
POGLED NA KAMNIŠKI TURIZEM
27. september 2013 3
Kamnik z največjim potencialom za razvoj turizma v Sloveniji
Kamniška občina ima že od nekdaj, kar si popotnik lahko želi. Bogato zgodovino mesta in čudovito naravo v okolici z neomejenimi možnostmi za aktivno gibanje. Tudi Kamnik se kot turistično mesto zadnjih nekaj let prebuja in spreminja. Zagotovo na bolje, čeprav mora do odličnosti prehoditi še nekaj poti. Glavni del letošnje turistične sezone je zaključen, v teh dneh pa na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik zbirajo, analizirajo ter obdelujejo statistične podatke, ki bodo dali odgovor na vprašanje, kako so bili kamniški turistični delavci uspešni. Direktorica Zavoda za turizem in šport Urška Kolar sporoča, da delni podatki na podlagi lastnih statističnih meritev in odzivi nakazujejo na to, da bo letošnja sezona uspešnejša od lanske, kar je bil tudi njihov ključni cilj ob začetku leta. Turisti so s kamniško ponudbo izredno zadovoljni. Preseneti jih pestra turistična ponudba na relativno majhnem prostoru. Občudujejo tako neokrnjeno naravo, bogato dediščino, zadovoljni pa so tudi s storitvijo kamniških turističnih ponudnikov.
Različni projekti privabili še več turistov
Delo v turizmu je tek na dolge proge. Tega se iz leta v leto vse bolj zavedajo tudi kamniški ponudniki turističnih in gostinskih storitev.
so vsak četrtek pripravili posebno kulinarično ponudbo z Okusi Kamnika, vsako soboto pa je bil na voljo ogled glavnih okoliških turističnih točk z lokalnim turističnim vodnikom in mestno-turističnim avtobusom Kamnik busom. Letos so na Zavodu za turizem in šport
tujih revijah, časopisih, promocijskih gradiv, vse bolj pa preko spleta. Zagotovo imajo pri tem največjo težo priporočila znancev, sorodnikov, prijateljev. Do Kamnika pa jih usmerjajo tudi turistični informatorji iz različnih turističnih točk po Sloveniji. Naše mesto je, navkljub krčenju vsebin s strani uredništva najbolj priljubljenega svetovnega turističnega vodnika Lonely planet, ostal zapisan kot destinacija vredna obiska. Kar nekaj krajev je namreč v zadnji izdaji izpadlo. Kamnik je obiskalo tudi pet novinarjev iz Nemčije, Hong Konga, Belgije, Slovaške in Rusije, nekateri od njih pa so že pripravili reportaže o lepotah naše občine.
V
Se vedno največ obiska poleti
Kamniški turistični in gostinski ponudniki ugotavljajo, da je še
Zaposleni na Zavodu za turizem in šport občine Kamnik so z letošnjo poletno turistično sezono zadovoljni, saj podatki in odzivi kažejo, daje letošnja sezona uspešnejša od lanske, kar je bil tudi njihov glavni cilj ob začetku leta.
Urška Kolar pojasnjuje: »V začetku leta smo osvežili celostno grafično podobo, s katero smo poenotili komuniciranje. Tako je Kamnik boljše in lažje razpoznaven na trgu. Podobi sledijo vsa promocijska gradiva, ki smo jih izdelali v sodelovanju z glavnimi turističnimi ponudniki. Zgibanka Spoznajte Kamnik z okolico je izšla v štirih jezikih, razdelili pa smo jo tako po občini kot po vsej Sloveniji, uporabljamo pa jo tudi na vseh naših promocijskih aktivnostih. Kamnik je izredno priljubljena pohodniška destinacija, tudi povpraševanja po krajših sprehodih ali po zahtevnejših poteh je v TIC-u iz leta v leto več. Zato smo izdelali poseben vodnik, v katerem je zbranih 13 namigov za pohodne poti. Osvežili in nadgradili smo tudi turistične programe in jih naredili še bolj privlačne ter jih prilagodili ciljnim skupinam. Prvič smo jih predstavili udeležencem slovenske turistične borze spomladi v Portorožu. Še letos pa bomo organizirali študijsko turo za turistične agencije. Pripravili smo tudi programe za šole in vrtce in jih razposlali izobraževalnim ustanovam po Sloveniji. Pred kratkim smo celostno prenovili tudi spletno stran www. kamnik-tourism.si. Je vsebinsko bogata, atraktivna in uporabniku prijazna.«
Projekt Poletje v Kamniku je v dveh zloženkah združil večino kamniških turističnih in športnih prireditev. V gostiščih Pri planinskem orlu, Repnik, Mili vrh in Restavraciji Potočka v Termah Snovik
najbolj ponosni na nov kulinarični produkt Okusi Kamnika. Tovrstnega produkta so se v Osrednji Sloveniji lotili prvi. V sodelovanju s strokovnjaki in gostinskimi ponudniki, tako lokalnimi kot slovenskimi, so naredili izbor kulinaričnih posebnosti, ki jih že lahko okušamo pri kamniških gostincih. Projekt se te dni širi še na Okusi Kamnika - Podeželje in Okusi Kamnika -Eko. To soboto, 28. septembra, bo prvič na Glavnem trgu pripravljena tržnica, nato pa se bo ponovila vsako zadnjo soboto v mesecu.
Kamnik ostal del svetovnega vodnika Lonely planet
Na TIC-u so do konca poletja še vedno največ gostov zabeležili iz Slovenije, Francije, Italije, Nemčije in Nizozemske, vedno več pa jih prihaja tudi iz ZDA in Kanade. V povprečju tuji turisti ostanejo v Kamniku nekoliko dlje kot domači, statistika govori med tremi in štirimi dnevi. Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik si prizadevajo, da bi turisti v Kamniku ostali še več časa, zato jim informatorji podrobno predstavijo vse možnosti za oglede in aktivnosti, hkrati pa se povezujejo tudi z zanimivimi desti-nacijami v okolici, s čimer želijo še dodatno podaljšati njihovo bivanje v naši občini. Informacije o Kamniku turisti pridobijo na različne načine. Na eni strani na podlagi tiskanih turističnih vodnikov, preko različnih člankov in oglasov v slovenskih in
Lepo je na planini!
Letošnje toplo in vroče poletje je privabilo številne obiskovalce k obisku Kamnika in njegovih znamenitosti, še posebej privlačno je področje Velike planine in Kamniških Alp.V začetku avgusta je Kamnik obiskala skupina 46 članov ZB in njihovih svojcev v organizaciji ZB Dravograd.Ob prihodu v Kamnik sta goste sprejela tudi planinska vodnika Matevž Košir in Stane Simšič, ki sta jih spremljala na Veliko planino in nazaj.Pri spomeniku generala Maistra je goste pozdravil župan občine
Kamnik Marjan Šarec in jim zaželel srečno hojo. Gostje so bili s sprejemom zelo zadovoljni, predsednik ZB Dravograd Ludvik Prušnik je zahvali dodal obljubo, da bodo v Kamnik še prišli.
Z gondolsko žičnico in sedežnico smo se odpeljali do vrha na Gradišče in se od tam napotili mimo planinskih koč, kjer nam je teknilo kislo mleko. Pot je vodila do cerkvice Marije Snežne. Čudovit je bil pogled na Veliko in Malo planino, še zlasti pa na bližnje kamniške vršace.
STANE SIMŠIČ
vedno največ obiska in nočitev v mesecu avgustu. Na TIC-u pravijo, da je razveseljiv podatek, da so Kamnikv poletnih treh mesecih obiskali prebivalci vseh stalno poseljenih kontinentov na zemlji. Pri samem obisku Kamnika se kriza torej posebej ne odraža, splošne ugotovitve pa kažejo, da obiskovalci potrošijo manj kot včasih, zato je za turistične delavce izredno pomembno, da svojo ponudbo prilagodijo trenutnim razmeram ter se hkrati ozirajo tudi naprej. Urška Kolar dodaja: »Na Zavodu nas izredno veseli, da se prav vsi turistični ponudniki v občini trudijo in skoraj vsako leto pripravijo kakšno noviteto. Okrepili pa smo tudi medsebojno sodelovanje in skupaj nam je uspelo izvesti kar nekaj projektov, ki zagotovo pozitivno vplivajo na kakovost turistične ponudbe. Ena od največjih pridobitev je zagotovo mestni-turistični avtobus Kamnik bus, ki povezuje vse glavne turistične ponudnike v občini. Prav vsem obiskovalcem lahko na ta način ponudimo celostno turistično ponudbo
in Kamnik z okolico pokažemo v vsej lepoti. Projekt smo kot inova-tiven in kreativen turistični dosežek prijavili tudi na Sejalca 2013. V sodelovanju z lokalnimi gostinskimi ponudniki smo letošnje leto naredili velik korak v kulinariki, ki zadnja leta v turizmu igra izredno pomembno vlogo. Okuse Kamnika, izbrane kamniške jedi, lahko okušate in so sestavni del ponudbe pri kar štirinajstih kamniških gostinskih ponudnikih. Jedi radi okušajo tudi turisti in odzivi so presenetljivi. Naj omenim tudi kupon ugodnosti, ki smo ga sicer uvedli v drugi polovici turistične sezone. Naši glavni turistični ponudniki obiskovalcem ponujajo še dodatno ugodnost, 10 % popust za nakup turističnih storitev drugih ponudnikov v občini. S projektom skušamo turiste vzpodbuditi, da za ugodnejšo ceno obiščejo še druge turistične točke in na ta način v naši občini ostanejo dlje, zagotovo pa smo na ta način okrepili tudi medsebojno sodelovanje. Na Zavodu se trudimo, da naš Turistično informacijski center turistom nudi popoln servis. Od rezervacije sob, prodaje spominkov, priporočil za izlete, kulinaričnega doživetja, kot tudi informacije o turistični ponudbi celotne Slovenije. Naša TIC točka postaja vse bolj priljubljena tudi med domačimi gosti, saj si pri nas lahko izposodijo kolo, uporabljajo brezžični internet ali kupijo vstopnico za različne dogodke v Sloveniji ali tujini. Da smo turistom prijazna občina dokazuje tudi nagrada Turistične zveze Slovenije, kjer je Kamnik je v kategoriji srednjih mest dosegel drugo mesto. Projekt Moja dežela - lepa
in gostoljubna spodbuja sodelovanje in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediščine s turizmom.«
v
Stevilne poletne prireditve magnet za turiste
V kamniški občini je število prireditev iz leta v leto več. Tradicionalna poletna festivala Kamfest in Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine iz leta v leto privabljata večje število tujih obiskovalcev, v zadnjih letih pa postajajo vse bolj obiskane tudi poletne športne prireditve in tekmovanja, ki jih organizirajo kamniški športni klubi. Nekatere so že postale tradicionalne z močno mednarodno udeležbo. Omenjeno dejstvo nakazuje na to, da v Kamniku sodelujeta turizem in šport »z roko v roki«. Morda bi za prihodnje veljalo razmisliti o podaljšanju poletne turistične sezone z jesenskim športnim festivalom v naravi, saj so t.i. »outdoor« športi izredno priljubljeni povsod po svetu. O prihodnosti kamniškega turizma Urška Kolar razmišlja: »Naša drzna želja je, da Kamnik popeljemo do Top pet slovenskih destinacij. Kamnik je namreč občina z največ potenciala za razvoj turizma v Sloveniji. Ponuja vse, od gorskega turizma do term, od bogate kulturne dediščine in mestne ponudbe do najlepšega botaničnega parka, golfa, holističnega centra zdravja in še mnogo več. Še več, občina je povsem primerljiva z avstrijskimi - z destinacijami, ki prinašajo najvišje dohodke iz tu-
Avgust je najmočnejši mesec kamniškega turizma. Tako je samo Turistično informacijski center Kamnik v avgustu obiskalo 2.253 tujih državljanov in 944 Slovencev. Za primerjavo lahko navedemo, da je v juniju TIC skupaj obiskalo 744 obiskovalcev, v juliju pa 1.690.
Dokončnih podatkov o številu prihodov turistov in ustvarjenih nočitvah v nastanitvenih kapacitetah v občini Kamnik za meseca julij in avgust žal še ni.
S poletno sezono so zadovoljni tudi v Termah Snovik, saj so zabeležili porast gostov v primerjavi z lanskim letom. Junija letos so imeli za 17% več nočitev. Prav tako je bilo več nočitev tudi v višku sezone; v juliju za 13% več, v avgustu pa 20% več nočitev. Žal prihodki ne sledijo temu porastu, saj ne dosegajo več cen izpred let. Žal pa tudi letos opažajo manjši obisk dnevnih obiskovalcev, nam je sporočila Karmen Kajba, izvršna direktorica Term Snovik.
rizma v svetovnem merilu. Kar mi potrebujemo za razvoj, pa je načrt popestritve ponudbe znotraj danih možnosti, nekakšen dolgoročen infrastrukturni načrt, kratkoročno pa je najbolj ključen dvig prepoznavnosti med domačimi in tujimi potencialnimi gosti. Za razvoj masovnega turizma občina ni primerna, lahko pa gostom ponudimo visoko kakovost turističnih storitev, čisto naravo, kulturnozgodovinske znamenitosti, bogato etnološko izročilo in pester program aktivnega preživljanja počitnic, šport in rekreacijo.«
Turizem smo ljudje! Se v Kamniku tega dovolj zavedamo?
Spoznavanje tujih krajev in ljudi na naših potovanjih ali dopustu vsak posameznik doživi drugače, a vsem nam je zagotovo nekaj skupnega. V lep spomin se nam vtisnejo kraji, kjer smo srečali prijazne in ustrežljive ljudi. Tudi zaradi tega se v te kraje vračamo ali priporočimo, da jih obiščejo tudi naši znanci, sosedi ali sorodniki. Želja kamniških turističnih delavcev je, da pri doseganju ciljev kamniškega turizma sodeluje prav vsak občan naše občine. Vsi bi se morali zavedati, da smo sami največji in najboljši promotorji svojega kraja. Urška Kolar dodaja: »Z mnogimi Kamničani izredno lepo sodelujemo in marsikdo nam poda tudi kakšno dobro idejo, ki jo skušamo realizirati, ali pa konstruktivno kritiko, ki jo skušamo skupaj čim bolje razrešiti. Na koncu pa lahko povemo, da vseeno želimo še večjo vključenost, sodelovanje, pa tudi podporo in razumevanje. Zavedati se namreč moramo, da je danes turizem ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih panog in da nas bo do večjih in še boljših uspehov pripeljalo le še tesnejše medsebojno sodelovanje.«
Smo Kamničani zares pripravljeni, da postane kamniška občina vidnejše mesto med kraji, ki jih v Sloveniji mora vsak turist obvezno videti in doživeti?
BOJANA KLEMENC
Prav lepe odzive pa nekateri obiskovalci ob obisku TIC-a napišejo tudi v knjigo gostov.
Turistka iz Južnoafriške republike je napisala: »Slovenija - Evropski dragulj. Nameravala sem ostati eno noč, ampak bom sedaj ostala precej dlje in se zagotovo še vrnila. Hvala tudi prijateljici, ki mi je priporočila Kamnik!«.
Turist iz Velike Britanije pa je zapisal: »Slovenija je prelepa dežela. Izlet na Veliko planino je bila res neverjetna izkušnja. V Hiši Berdnik so nas res lepo sprejeli in vrnemo se takoj, ko bo le mogoče!«.
»Hvala Kamnik in Slovenija. Imeli smo se sijajno in ljudje so prijazni ter solidarni. Zelo lepo in slikovito mesto. Zelo sem vesela, da nas je pot pripeljala sem. Najlepša hvala!«, se besede hvale in zahvale zadovoljnega turista iz Argentine.
Kako turistični utrip sprejemajo turisti in občani?
Silva in Dušan: V Kamnik sva se preselila pred kratkim in ga še spoznavava, zato se na trenutke počutiva kot turista.Vsak turist bi se moral sprehoditi po Šutni do Glavnega trga, a sva se ravnokar na sprehodu pogovarjala, kako je žalostno, da je toliko prostorov na Šutni praznih in zaprtih. Kako idealen prostor je na voljo za majhne obrti, umetniške galerije ali kaj podobnega. Zares bi morali pristojni razmisliti, kako bi bolje oživeli Šutno skozi vse leto. Kamniška občina ima idealne možnosti za turizem v povezavi zgodovinskega mesta z naravo v okolici. Kamnik je po najinem mnenju kar premalo predstavljen v medijih kot čudovita možnost aktivnega športno kulturnega oddiha. Uspešno na obisk vabiva prijatelje in znance, ki so nad mesto navdušeni. Nič nenavadnega, saj je zares lepo. Turizem v Kamniku je na dobri poti, a potrebuje še malo oživitve. Saj včasih ni potrebno veliko. Pešpot okoli mesta je odlična, kolesarske poti...
Enrico, Fa-bio, Lorenzo, Nicolo, Roberto, Lorella, Simona:
V	Kamniku in okolici preživljamo naš tedenski dopust. Nastanjeni smo v Hostlu Pod skalo in nam je zelo všeč.
V	Sloveniji smo drugič, na dopustu prvič. Prvič
smo si ogledali Postojnsko jamo in Ljubljano, sedaj pa so nas pritegnile kamniške planine in toplice. Prihajamo iz Bologne in nam je v Kamniku zelo všeč. Predvsem majhnost mesta, ki ima svoj prijeten značaj in je precej drugačen od Bologne, ljudje so zelo prijazni in imate zares okusno hrano. Ogledali smo si Veliko planino in je neopisljivo lepa. Tudi sobotna tržnica nas je presenetila, je zelo podobna italijanski. Včeraj smo bili na Bledu in priznamo, da nam je Kamnik, ravno zaradi manjšega turizma, veliko bolj simpatičen in domač.
Nadaljevanje na strani 4
4 27. september 2013
V REGIJI
Nadaljevanje s 3. strani
Jan in Lara: Kamnik se je s poletnim festivalskim dogajanjem zadnja leta zagotovo približal turistom. Središče mesta je zares lepo, a večji del leta mrtvo, zato je vsaka oživitev z dogajanjem dobrodošla. Kamnik z okolico turistom veliko ponuja. Če bi imela sedaj na obisku prijatelje ali če bi bila midva sama turista, bi si ogledala stari del mesta z Malim gradom, terme Snovik, arboretum Volčji Potok, Veliko planino... Všeč nama je, če lahko ogled nekega kraja povežeš s festivalom, koncertom... Kamnik bi lahko turiste privabljal z večjim poudarkom na raznolikosti ponudbe, saj pri nas zares lahko vsakdo najde nekaj zase.
Evelin: Z možem prihajava iz Celovca in sva se odločila, da si danes ogledava del Slovenije. Preko Koroške sva se ustavila v Velenju in Celju, potem pa sva se preko Tuhinjske doline pripeljala v to lepo mesto. Mož je prebral na spletu, da je Kamnik ohranjeno srednjeveškomesto. Prvič sva tu in je zares lepo. Že Tuhinjska dolina naju je navdušila in potem ta pogled na Alpe, ko prideš do mesta. Krasno. Nisem si mislila, da je tako lepo! Sva presenečena in lahko rečeva, da je Kamnik pustil na naju boljši vtis kot Celje. Vaše mesto je prijetnejše. Verjetno, da na daljši dopust k vam ne bi prišla, saj je nenazadnje okolje tu podobno krajem, kjer živiva, a sva se že v avtu z možem pogovarjala, da bi si vzela vikend za raziskovanje kamniških planin. Se že veselim.
Biserka: Kamnik seveda je turistično mesto. Zagotovo je eno izmed starejših slovenskih mest, kar pa velik del Slovencev sploh ne ve. Menim, da bi se morali v Kamniku potruditi in predstaviti širši slovenski javnosti svoje prednosti, ki jih ima veliko. Simpatično staro mestno jedro, ki je zelo lepo urejeno in obnovljeno, a morda preveč mrtvo. Morali bi urediti stanje na Starem gradu, sama bi rada peljala tja goste, saj so včasih bili poznani po odlični hrani. Tudi v širši okolici Kamnika je vrsta možnosti, od kolesarskih do pešpoti, veliko znamenitosti...
Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC
Tržnica (z) Okusi Kamnika
-	Podeželje in Eko
Projekt OkusiKamnika, v okviru katerega Kamniški gostinci od marca letos predstavljajo tipične lokalne jedi in je del projekta Okusiti Osrednjo Slovenijo, se septembra širi na živilsko tržnico pod imenom Okusi Kamnika - Podeželje in Eko. Potekala bo vsako zadnjo soboto v mesecu med 8. in 13. uro na Glavnem trgu v Kamniku, prvič prihodnjo soboto, 28. septembra.
Tako bodo odslej kamniške domače in ekopridelke in izdelke, od sadja in zelenjave do namazov, sirov, mesnih izdelkov, pekovskih peciv, piškotov ter kruha in številnih drugih dobrot, lokalni pridelovalci in izdelovalci enkrat mesečno zbrano ponujali v središču Kamnika.
»Projekta Okusi Kamnika - Podeželje in Okusi Kamnika - Eko sta namenjena promociji lokalno pridelanih izdelkov in živil na Kamniškem. V občini Kamnik imamo številne pridelovalce hrane z ekološkimi in domačimi izdelki, mnoge izmed njih iz naročja kamniških planin, ti pa so po okusu in kakovosti edinstveni in neprecenljivi. Skupaj z društvi in pridelovalci jih bomo zato vsako zadnjo soboto v mesecu ponudili na enem mestu. S tem bomo prebivalcem Kamnika in okoliških krajev izdelke domače proizvodnje naredili dostopnejše. V Sloveniji je namreč veliko izvrstnih doma pridelanih dobrot in tudi ljudi, ki jih vse bolj cenijo in iščejo. Da se ta želja in potreba zadovoljita, je ključni namen projektov Okusi Kamnika
-	Podeželje in Okusi Kamnika - Eko«, pravi direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar.
Slovesno odprtje živilske tržnice Okusi Kamnika - Podeželje in Eko bo v soboto, 28. septembra, ob 11. uri, na Glavnem trgu v Kamniku. Slavnostni govorci bodo župan Marjan Šarec, Ivo Vajgl, častni pokrovitelj dogodka in poslanec v Evropskem parlamentu, direktorica Zavoda za turizem in šport Urška Kolar ter Valentin Zabavnik, predstavnik podeželjskih društev.
Lokalni razvojni forum: S socialnim podjetništvom do samooskrbe
Kot nadgradnja tokratne tržnice bo ob 12. uri v dvorani nad kavarno Veronika potekal lokalni razvojni forum S socialnim podjetništvom do samooskrbe. Z njim bodo odprli možnosti povezovanja socialnega podjetništva in kmetijstva ter predstavili primere dobrih praks v kmetijsko-pridelovalni panogi, s poudarkom na povečanju lokalne samooskrbe in zadružniškega povezovanja lokalnih pridelovalcev hrane. Forum bo poskušal odgovoriti na vprašanje kako skrajšati verigo med pridelovalcem in potrošnikom ter osvetliti razvojne možnosti in priložnosti za zaposlovanje v lokalnem turizmu in podjetništvu. Predstavljeni bodo tudi primeri dobrih praks Zadruge Dobrina, Maribor, projekta Skupnostni urbani vrtovi, Maribor, Ekosocialne kmetije Korenika, Šalovci in socialnega podjetja Kooperativa Konjice.
Spet na sejem v Komendo!
TRŽNICA OKUSI KAMNIKA - PODEŽELJE
razvojni forum: S SOCIALNIM PODJETNIŠTVOM DO SAMOOSKRBE

SOBOTA, 28.9.
GLAVNI TRG med 8. in 13. uro
Živilska tržnica
Okusi Kamnika Eko in Podeželje
Slavnostna otvoritev ob 11. uri.
RAZSTAVISCE VERONIKA ob 12. uri
Razvojni forum in predstavitev dobrih praks
LIBERALCEV. DEMOKRATOV
(
Slovenski forum
\
Kamnik
OkusiKamnika.si
Z jesenskimi dnevi se bliža tudi največja sejemska prireditev v regiji - Jesenski sejem kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije, ogrevalne opreme in obrti, ki bo na hipodromu v Komendi potekal od 11. do 13. oktobra.
V dobrem desetletju se je sejem v Komendi razvil v eno največjih tovrstnih sejemskih prireditev v Sloveniji z zanimivim in bogatim programom. Sejem se od skromnih začetkov na 200 kvadratnih metrov danes razprostira na kar 30.000 kvadratnih metrih, na katerih razstavlja in se predstavlja preko 500 razstavljavcev. Organizatorji - Konjeniški klub Komenda in Občina Komenda pričakujejo v treh dneh preko 50.000 obiskovalcev. Jesenski sejem ima tokrat v programu kmetijsko, gozdarsko, komunalno, gradbeno mehanizacijo in pridobivanja energije na naraven način.
Kot je že tradicija, bodo sejem odprli v petek opoldne, slavnostni govornik bo minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan. Ker organizatorji vsa leta skrbijo tudi za strokovne
vsebine sejma z novimi znanji, spoznanji in izkušnjami, bodo že v petek dopoldan v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana in Kmetijskim inštitutom Slovenije pri-
Dnevi keramike in lončarstva na Korenovi domačiji
Korenova domačija je bila nekdaj zadnja kmetija na Zg. Pe-rovem, danes pa v obnovljenem delu gospodarskega poslopja deluje lončarska delavnica ILA. Nekdaj je bilo v neposredni bližini kar nekaj opekarn, kjer so izdelovali opeke ali »cegu«. In
rica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar in Tatjana Hlačer, nosilka projekta. Dogodek so popestrili Fake orkestra v zasedbi Ana Vipotnik, Igor Leonardi, Jelka Žajdela violina in Nino de Gleria bas. Tudi ostale dni, vse do nedelje, bo
pravili strokovni predavanji o pridelavi krompirja in česna v prostorih konjeniškega kluba Komenda.
Tudi letošnji sejem namenja pozornost varnosti in zdravju pri delu v gozdovih, zato bodo vse dni potekale predstavitve varnega dela z motorno žago v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije ter praktični prikaz delovanja in uporabe cepilnikov za drva v sodelovanju z več podjetji. Spretnostne vožnje s traktorji bodo pokazale kdo bo mojster traktorja, lastniki in ljubitelji gozdov ter člani strojnih krožkov pa se bodo pomerili v tekmovanju z motorno žago.
Na sejmu se bodo predstavila tudi društva in združenja, med njimi Kmetijsko gozdarska zbornica, Kmetijsko gozdarski zavod
Ljubljana, okoliški kmetje, društva podeželskih žena, Turistično društvo Komenda, Ustanova Petra Pavla Glavarja, društvo Stari traktor Moste, Strojni krožek Pšata, Srednja biotehnična šola Kranj, Čebelarsko društvo Komenda ... Na razstavnem prostoru bo moč videti in kupiti mnogo zanimivega za dom, kmetijo, vrt, domačo ozimnico, toplo zimo, mlajše obiskovalce in družine bo zagotovo navdušila razstava malih živali, prav vse pa bogat zabavni program z narodno in zabavno glasbo številnih ansamblov in odlična gostinska ponudba. Nenazadnje pa je sejemski dogodek tudi priložnost za prijetna in sproščena snidenja prijateljev in znancev.
SAŠA MEJAČ
prav tako, kot večji del kamniškega polja, je tudi to področje bogato z glino. Zato ni nič nenavadnega, da prav tu v teh dneh potekajo Dnevi keramike in lončarstva, ki jih organizira Tatjana Hlačer, lončarka in keramičar-ka. Kot nam je povedala, želijo prikazati različnosti in možnosti lončarstva in keramike. »Sodelujemo lokalni lončarji in keramiki, člani Društva keramikov in lončarjev Slovenije ter drugi priznani keramiki in lončarji v koloniji na temo »skleda«, ki bo potekala vse dni do nedelje, prav tako v drugih vsebinah: od razstave »Piskrov« do predstavitve različnih keramičnih tehnik (lončarsko vreteno, gradnja s trakovi, ščipanje iz polnega volumna, plošče, podglazurna poslikava.), vodenja ustvarjalnih delavnic, primitivne peke, predstavitvene stojnice do male prodajalnice keramike.. veliko bo možnosti za raznovrstne dotike gline«, pravi Hlačerjeva.
Ob odprtju Dnevov keramike in lončarstva v torek, 24. septembra, ki jih je odprl župan Marjan Šarec, so obiskovalce in sodelujoče lončarje nagovorili predsednica Društva keramikov in lončarjev Miljanka Simšič, direkto-
na Korenovi domačiji živahno, pestro, v znamenju keramike in lončarstva. Da je glina resnično material neskončnih možnosti, bodo obiskovalci spoznali tudi v sklopu delavnic in predstavitev, še posebej zanimiva bo nedeljska predstavitev kamniške keramike in podglazurnega slikanja Irene Radej, ki je pred kratkim skrivnost te umetnosti zajela tudi v knjigi Poezija čopiča

/ Konjeniški klub Komenda in Občina Komenda vabita na \
JESENSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, GRADBENE IN KOMUNALNE MEHANIZACIJE, OGREVALNE OPREME IN OBRTI
od 11. do 13. oktobra 2013
Sejem bo odprt v petek od 12. ure (SLAVNOSTNA OTVORITEV) do 19. ure,
_v soboto in nedeljo od 9. do 19. ure._
Na ogled bo velika izbira mehanizacije za izkoriščanje obnovljivih virov, od strojev za izdelavo sekancev, cepilcev drv, peči, solarnih sistemov do sistemov za pridobivanje bioplina. Vabljeni tudi na predstavitve varnega dela z motorno žago,
uporabe cepilnikov za drva, popoldanska tekmovanja v metanju sekire v tarčo in k ogledu razstave malih živali.
Bogat zabavni program z ansambli in gostinska ponudba. V petek zvečer Tanja Žagar in Ognjeni muzikanti, ^_v soboto zvečer pa Modrijani._
Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice
- rezervoarji, filtri, črpalke in ostala oprema
V mesecu oktobru, izkoristite akcijske cene -30%, sistemov za zbiranje in uporabo deževnice. Prihranite,
Pohodni podzemni rezervoar Carat RS. Sistem vsebuje rezervoar Carat RS 4800 L, nastavljiv pokrov, filter, plavajoč sesalni odjem ter potopno črpalko z avtomatiko. Sistem je namenjen uporabi deževnice na vrtu. Akcijska cena z DDV in dostavo je 1.546,61 eur. Na voljo so različne velikosti - tudi v povozni izvedbi do 12,5 t skupne qhnnaenitve.	.	.	.
Na voljo tudi sistemi za zbiranje deževnice v nizkih povoznih rezervoarjih Platin
Ugodne cene za biološke čistilne naprave
-brez elektrike ; namesto kompresorja - naravni vlek -z elektriko ; minimalno pokvarljivih delov
čistilni napravi Biorock in ClearFox delujeta po principu gravitacije in naravnega vleka-brez elektrike in dodajanja kemikalij. Samodejno delovanje z minimalnimi stroški vzdrževanja. Pridružite se več kot 50000 zadovoljnim kupcem po celem svetu.
ARMEX ARMATURE d.o.o., lvančna Gorica, 01/78 69 27O
www.cistilnensprsve-dezevnics.siwww.armex-armature.si
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI - KULTURA
27. september 2013 5
Obnovljena streha na mežnariji ob 10. obletnici TD Gora sv. Miklavž
Mežnarija na Gori sv. Miklavž je skromna, kajžarska hiša, arhitekturno - etnološko zanimiva, saj se je v prvotni obliki ohranila do danes. Ima delujočo črno kuhinjo, kar je danes prava redkost. Glavni prostor v Mežnariji je izba, kjer je potekalo vsakodnevno življenje ljudi, prostor ogreva krušna peč, značilno za tako izbo pa je tudi »Bogkov kot« in večja kmečka miza pod njim, kjer se je obedovalo. V Mežnariji so vedno stanovali podružnični mežnarji, katerih naloga je bila zvonjenje in krasitev cerkve, ko je bila v njej. Tako je na vzhodni strani obrambni stolp v sklopu protiturškega obzidja, ki je še edini ohranjen v občini Kamnik. Zvonik mežnari-je je ločen od cerkve in je posvečen sv. Nikolaju. Do leta 1999 so v Mežnariji živeli mežnarji za potrebe cerkve. Od leta 1999 do 2003 je Gora samevala, vzdrževali so jo le ključarji cerkve.
Zaradi njene avtentičnosti in pomembnosti Občina Kamnik
sledi ohranjanju kulturne dediščine na območju Tuhinjske doline. Iz tega razloga - pomembnosti ohranjanja kulturne dediščine - je Občina Kamnik za sofinanciranje obnove strehe Mežnarije na Gori sv. Miklavž v proračunu zagotovila sredstva
v višini 10.000 evrov. Turistično
društvo Gora sv. Miklavž, ki je
bilo izbrano na razpisu, je v preteklih mesecih saniralo streho na mežnariji. Izvedena so bila naslednja dela: odstranitev stare opeke in dotrajanega ostrešja, izdelan je bil zračni most s paro prepustno folijo, zamenjane so bile letve ter opaž okoli objekta. Na novo je bila prekrita streha, zamenjani vsi žlebovi in obrobe ter saniran dimnik. Vsa dela so potekala po navodilih in kulturnovarstvenih pogojih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj.
Sočasno z otvoritvijo strehe na Mežnariji pa je Turistično društvo Gora sv. Miklavžav petek, 13. septembra, obeležilo še 10.
obletnico svojega delovanja. Društvo je bilo ustanovljeno 6. 1. 2003 na pobudo tedanjega in sedanjega predsednika Jožeta Korošca. Ustanovnih članov je bilo 17, danes jih društvo šteje že 75. V vseh teh letih jim je uspelo ohraniti in obnoviti skoraj vse objekte, seveda s pomočjo Občine Kamnik in Župnije Šmartno ter prizadevnih članov društva. Društvo skrbi za objekte, ureja okolico in občasno tudi cesto ter poti, ki vodijo k sv. Miklavžu. V društvu deluje poho-dniška sekcija, ki jo vodi Jelenko Milič. Društvo skrbi za aktivnosti na področju turizma, poleg tega pa je to tudi točka, kjer se zbirajo domačini in člani društva ter si na prijeten način polepšajo marsikateri trenutek v svojem življenju.
Predsednik Turističnega društva Gora sv. Miklavž Jože Korošec delovanje društva v preteklih 10. letih ocenjuje kot zelo uspešnega: »Lahko bi bili primer, kako se organizira, deluje in združuje neka organizacija. Z optimizmom in dobro voljo gremo v drugo desetletje našega delovanja. Zakaj ne bi bili veseli, saj smo danes otvorili prenovljeno streho na mežnariji, ki je naš letošnji največji projekt obnove. Vsem, ki prihajate na Goro in pomagate ter nas podpirate na kakršenkoli način, iskrena hvala.«
Župan Marjan Šarec je ob otvoritvi in obletnici delovanja Kulturnega društva Gora sv. Miklavž poudaril pomen delovanja lokalnih društev ter ohranjanja kulturne dediščine našega kraja ter dodal: »Predsednik društva Jože Korošec in člani TD Gora sv. Miklavž si zaslužijo vse čestitke ob prenovi mežnarije. Turizem je tisto, kar lahko to občino popelje na pot razvoja. Morali bomo najti neko pot, da bomo pripeljali več denarja v občino. Če bomo v nekem daljšem obdobju zagnali turizem kot si želimo, so prav turistična društva tista, ki so lahko nosilec razvoja v kraju. In Turistično društvo Gora sv. Miklavž to dokazuje vsak dan. Kot župan občine Kamnik sem ponosen, da imamo take ljudi, ki znajo stopiti skupaj, ki znajo delati, ne pa se spraševati česa nimajo, ampak se sprašujejo, kaj bodo jutri naredili. Hvala vam.«
Za kulturni program so poskrbe-
li pevci moškega dela MePZ Mavrica ter Mitja Žibert in Domen Vrhovnik. Mežnarija in cerkev na Gori
sv. Miklavž je za obiskovalce odprta ob sobotah in nedeljah od 14. ure dalje. Po predhodni najavi pa je možen ogled za skupine
tudi druge dni v tednu. Vabljeni na Goro sv. Miklavž!
Besedilo in fotografije: JANJA ZORMAN MACURA
čeveip fuic?
Malograjski stolp
Že veliko let opazujem malograjski stolp. Tega stolpa se spomnim še od takrat, ko je bil majava ruševina brez strehe. Pred leti, ko je ZVKDS vodil izkopavanja na Malem Gradu, sem izkoristi priložnost za zaslužek.
Seveda sem splezal na stolp. Takrat in natanko takrat, ko sem stal na vrhu ruševine, sem se zavedel, kako imenitna zgradba je to. Razgled! Pa kakšen! Razodelo se mi je mesto, v katerem živim. Videl sem Mekinje, Stranje z vsemi gorami v ozadju; videl sem Žale, pa Tunjice in Komendo, proti Vodicam, Mengšu vse do Domžal in Radomelj.
Ali veste, da so morali Parižani postaviti 300 metrov visok stolp in slavolok zmage, da imajo primerljiv razgled? Čisto zares sem se na Eifflovem stolpu spomnil na malograjski stolp. Mislil sem si, da imamo tudi mi nekaj imenitnega.
Doma, v Kamniku, pa poslušam govorice o predelavi stolpa v elitno restavracijo ali pa v nadvse imeniten kulturni prostor. Verjetno bo res nekaj na tem, ker so tako besno luknjali ubogo skalo. Že veliko let se trudim, pa še vedno nisem uspel dojeti, kako imajo vedno lahko glavno besedo le ljudje z najhujšim pomanjkanjem domišljije. Nisem nekulturen, le izražati se ne znam najbolje. Kaj si mislim o kulturi, pa zna čudovito napisati nekdo drug. Jaz se le strinjam.
Strinjam se, da je lačnim slastna hrana čudovito doživetje. Strinjam se, da je kulturni dogodek lahko čudovito doživetje. Ampak, kulturne in gastronomske užitke je mogoče
prestaviti v poljubno okolje. Razgledne ploščadi, kot je malograjski stolp, pa nikoli. Tudi lep razgled na mestni vrvež in naravo okrog njega je lahko čudovito doživetje. Stolp uporabiti za kaj drugega, kot za razgledno ploščad, bi bila res kapitalna norost.
In zakaj neki bi naj bila naša kulturna dediščina na razpolago samo nekaterim (razstavni prostor, restavracija)? Načeloma je treba samo odstraniti »planke«, izdelati stopnice in poskrbeti za nočno zaklepanje. Kdo bi si mislil, mestno redarstvo že imamo. Ali pa to ne gre? Ali so tisti, ki odločajo, tudi tako zaplankani kot malograjski stolp?
MARJAN LIPOVŠEK
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamnil
KOLEDAR PRIREDITEV
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, 1240 KAMNIK
Galerija Miha Maleš, Glavni trg 2, Kamnik Sobota. 28. september 2013. ob 10. uri
Zadnje javno vodstvo po razstavi
AVBE NA SLOVENSKEM.
Vodila bo avtorica razstave Alenka Pakiž.
Medobčinski muzej Kamnik, grad Zaprice, Muzejska pot 3, Kamnik Sobota. 5. oktober 2013. ob 10. uri Javnovodstvo po razstavi ODSEVI KAMNIŠKIH TISOČLETIJ. Vodila bo avtorica Janja Železnikar.
Rojstna hiša Rudolfa Maistra, Šutna 23, Kamnik Sreda. 9. oktober 2013. ob 18. uri MAISTROVVEČER - predavanje načelnika Vojaškega muzeja SV majorja mag. Zvezdana Markoviča General Rudolf Maister - življenje in delo v prevratni dobi
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN'K
Oševek 10, Kamnik
Budnarjeva muzejska hiša,
Zgornje Palovče 5, Kamnik
Nedelja. 13. oktober 2013. od 14. ure dalje
ČIPKARSKO POPOLDNE, dodatne informacije:
alenka@domaciia.com
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK
Glavni trg 2 1241 KAMNIK
5. VERONIKIN TEK, mestne ulice Kamnika Sobota. 12. oktober 2013. ob 9.30 uri
Odpro prvenstvo občine Kamnikv uličnem teku ter občinsko prvenstvo osnovnih šol v uličnem teku. Razpis lahko najdete na spletnem mestu: http://www.kamnik-tourism.si
ŠOLA IDEJ
Šutna 35, Kamnik
Četrtek. 10. oktober 2013. ob 18. uri
Odprtje 5. otroške likovne razstave ob Tednu otroka
z naslovom BARVITOST. Sodelujejo učenci OŠ Frana Albrehta
Kamnikter PŠ Nevlje. Razstava bo na ogled do 10. novembra
ob ponedeljkih, sredah in petkih od9.do12.ter ob torkih in
četrtkih od 17. do 19. Vstop prost!
DOM KULTURE KAMNIK
Od ponedeljka. 9. septembra, do ponedeljka. 21. oktobra VPIS ABONMAJEV DOMA KULTURE KAMNIK, SEZONA 2013/14
Maistrov abonma - abonma za gledališke sladokusce Abonma Kam'nček - abonma za najmlajše gledalce in njihove starše
Z novo tribuno z dvignjenimi sedišči za obiskovalce!
Več o programu predstav na: www.domkulture.org.
Torek. 1. oktobra 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom Otvoritev sezone Torkov v Klubu Kino dom VEČER STAND UP KOMEDIJE: PERICAJERKOVIČ IN PRIJATELJI
Vstop prost!
Priporočamo rezervacijo miz: 031 775 700 ali info@domkulture.org
Nedelja. 6. oktobra 2013. ob 12.00 v Klubu Kino dom Društvo - Krog za duhovno življenjsko pomoč FENOMEN BRUNO GRÖNING - PO SLEDEH »ČUDODELNEGA IZCELITELJA«
Dokumentarni film Vstop prost!
Torek. 8. oktobra 2013. od 9.30 naprej DRŽAVNO PRVENSTVO V PIKADU ZDUS
Organizator: Društvo upokojencev Kamnik Vstop prost!
Petek. 11. oktobra 2013. ob 20.00vKlubu Kino dom VEČER STAND UP KOMEDIJE: TIN VODOPIVEC
Vstop prost!
Sobota. 12. oktobra 2013. ob 18.00 ŠKD Mekinje DAMSKI KROJAČ
Komedija, Vstopnina: 8 eur
Nedelja. 13. oktobra 2013. ob 20.00 KUD Franc KotarTrzin OTROKAMUH
Gledališka grozljivka
Sreda. 16. oktobra 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom SWING V KAMNIKU #4
Plesni večer, vstop prost!
Četrtek. 17. oktobra 2013. ob 19.30
Slovesna otvoritev nove tribune za gledalce v DKK
ŠPAS TEATER: SLOVENSKA MUSKA ODADOŽ
Igrajo: Lado Bizovičar, Miha Debevc in Gašper Konec Vstopnina: 18 eur
Več informacij na : www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek,
sreda in četrtek od 9.00 do 17.00.
tel. številka: 031 775 700
e-pošta: info@domkulture.org
www: www.mojekarte.si
TIC Kamnik, Knjigarna Sanje Kamnik
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
If poslanskih klopi
EKOLOŠKO KMETIJSTVO KOT NOVA OBLIKA SODOBNEGA GOSPODARSTVA
VROČA POLITIČNA JESEN
Poletno imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper je zgolj nakazovalo vročo politično jesen in septembra smo jo tudi dobili. September je bil poln pretresov. Koalicijski partnerji so drug drugemu grozili, da bodo odšli iz koalicije. Delni rezultat teh prepirov je napoved glasovanja o zaupnici vlade. Vmes pa so nekatere opozicijske stranke napovedale še interpelacijo zoper finančnega in notranjega ministra. Dobili smo osnutek proračuna, ki predvideva milijardo evrov primanjkljaja in to kljub novemu davku na nepremičnine. Vlada naj bi poskusila ukinjati manjše slovenske občine. Naj ne pozabim tudi na višjo ceno vinjet, na zakon o odškodninah izbrisanim in da bo mera polna še na več kot 1000 milijonov državnih poroštev za sanacijo dveh zasebnih bank.
Slabih novic je v naši državi kolikor jih hočete in če k temu dodate še nekoliko bolj pesimistično naravo Slovencev, potem je res sama sreča, da smo v septembru gostili Eurobasket, kajti brez teh košarkarskih iger bi Slovenija eksplodirala že septembra. Menda smo s prvenstvom ustvarili celo nekaj kruha (beri dobička). Oktobra bo Evropsko komisijo zanimalo, kaj smo postorili od tistega, kar smo obljubili letos maja. Veliko ne bomo imeli pokazati, kar z drugimi besedami pomeni, da ne bomo dosegli ciljev, v okviru katerih morajo delovati države z evrom. Sliši se kot napoved prihoda slavne Trojke, vendar Trojka nikoli ne pride sama od sebe, ampak zgolj na prošnjo in povabilo države. Trojko države zaprosijo za pomoč takrat, ko jim nihče več ne želi posoditi denarja. Ob sedanji politični krizi in slabi gospodarski klimi se lahko zelo hitro zgodi, da zahtevani donosi na desetletne slovenske obveznice poletijo v nebo, s tem pa zbiranje denarja za pokrivanje starih in novih dolgov države postane misija nemogoče. To je ponavadi točka preloma, ko morajo države poklicati na pomoč Trojko. Čeprav se je nekateri pri nas zelo veselijo, žal ne prinaša nič dobrega. Prinaša nižje pokojnine, odpuščanje v javnem sektorju in manj socialne države. To bi moral biti dovoljšen razlog, da težave rešimo sami. Seveda sedanji čas terja neprijetne odločitve in to bi morali vedeti vsi, ki so nedavno prevzeli odgovornost za vodenje države. Kot kažejo javnomnenjske raziskave, žal, ljudje še vedno nagrajujejo tiste, ki lepo govorijo, ki se za upokojence postavljajo samo takrat, ko potrebujejo kakšen odstotek več na anketah. Ko se je revnim ženicam in možem jemalo 180 evrov državne pokojnine, je bil glasni Karel tiho, takrat ni grozil z izstopom iz koalicije.
Vem, da ste siti slabih novic. Tudi sam sem jih, zato sem si rekel, da v opoziciji ne bom samo kritiziral, ampak bom tudi z zakonskimi predlogi pomagal kakšno stvar premakniti naprej in tako sem v zadnjih mesecih spisal dva popravka zakonov. Zavedam se, da zakona ne bosta spremenila sveta, niti rešila Slovenije, bi pa zagotovo pomagala k nekoliko lajšemu življenju državljanov, a kaj, ko mi vladna koalicija zavrača vse moje predloge. Tako izgleda konstruktivnost. No, vsaj volje do dela mi ne morejo vzeti in upanja, da bo nekoč vendarle boljše. V istem »zosu«, kot je danes Slovenija, je bila Finska v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so v parlamentu ustanovili odbor za prihodnost. Takrat so se tej potezi vsi smejali, danes pa je Finska ena najuspešnejših držav na svetu. Z ustanovitvijo odbora za prihodnost, so politiko prisilili, da se je več ukvarjala s prihodnostjo kot pa s preteklostjo.
MATEJ TONIN, poslanec
Manj sej,
manj demokracije?
Kamniški župan Marjan Šarec se je odločil, da za september ne bo sklical redne seje Občinskega sveta Občine Kamnik, ampak bo prva seja jesenskega zasedanja predstavniškega telesa šele konec oktobra. Kamniška opozicija na čelu z NSi je nad to odločitvijo ogorčena in resno zaskrbljena, saj gre za nedopustno potezo v delovanju Občine Kamnik. Zakaj?
Demokratična oblast, ki jo izvoli ljudstvo, se načeloma deli na zakonodajno in izvršno (sodna kot samostojna veja pa ni izvoljena). V slovenski politični kulturi predstavniška telesa (zakonodajna veja oblasti) niso kaj prida cenjena, kar je deloma dediščina neživljenjske zapletenosti in farse socialističnega samoupravljanja, kjer je bilo politično predstavništvo le brezzoba karikatura in fasada za delovanje partije in njenih transmisij. Političnemu predstavništvu lastna dinamika »reguliranega« konflikta med predstavniki različnih političnih usmeritev, ki se odvija v okviru razprav različnih strani znotraj skupščine ter med skupščino in zlasti izvršno oblastjo, pa je večkrat videti kot prepir, površno pa se to označuje za otročje prerekanje o nepomembnih stvareh. Tak vtis se sistematično ustvarja že vsaj od leta 1990, deloma tudi zato, ker je določenim političnim silam v interesu razočaranost nad »novim redom« in vzbujanje (jugo)nostalgije po menda »dobrih starih časih« močnih voditeljev in resne politike.
Na občinski ravni pa se že od ponovne vzpostavitve lokalne samouprave (1994) soočamo s problemom institucionalnega ravnotežja med izvršno oblastjo (županom) in predstavniško oblastjo (občinskim svetom). Da bi lokalna samouprava bila učinkovitejša in stabilnejša, je bil s spremembami ureditve okrepljen položaj župana v odnosu do občinskega sveta, tako da mu je slednji podrejen že v načinu sklicevanja sej. Po začetnem obdobju vzpostavljanja nove ureditve pa je to privedlo tudi do problema nedotakljivosti županske funkcije in s tem povezanih zlorab, zato je vsaka institucionalna priložnost za čim bolj sproten ter odziven nadzor nad delovanjem župana in občinske uprave nepogrešljiva za bolj demokratično in pregledno vladanje.
Kaj to pomeni za Občino Kamnik? Zmanjšanje števila sej Občinskega sveta bi za kamniško občinsko politiko pomenilo velik porast demokratičnega primanjkljaja. Že današnje razmere, v katerih je dnevni red vsake mesečne seje prenatrpan s številom točk, kažejo na županovo taktiko izčrpavanja občinskih svetnikov, saj za vsaj osnovno razpravo in nadzor nad predlogi občinske uprave občinski svet potrebuje zelo veliko časa. Če naj bi se torej število sej zmanjšalo, se bo, ob ohranjeni dinamiki opravil izvršne oblasti, število točk dnevnega reda še podaljšalo in s tem čas vsake od teh sej, tako da bodo seje postale za človeške zmožnosti neobvladljive. Če zdaj trajajo tja do 12 ur, kako dolge bodo potem? Ali se bo morda oblikovanje dnevnega reda spremenilo tako, da Občinski svet številnih tematik sploh ne bo mogel obravnavati? Ali bodo nastale zamude pri sprejemu ključnih aktov, kot je npr. občinski proračun za prihodnje leto, ki bi ga že morali obravnavati na nesojeni septembrski seji, oz. se bodo ti sprejemali v naglici? Vse to zmanjšuje nadzor nad delom kamniškega župana, in to ob izkušnjah, ko politična preudarnost narekuje, da delo župana zaradi njegovega sloga vladanja zahteva še posebej pozoren nadzor in preoblikovanje problematičnih politik. Redna mesečna seja Občinskega sveta Občine Kamnik tudi zato ostaja nujni minimum demokratičnega nadzora nad delovanjem Občine Kamnik.
PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik
Kako najti pravo pot do hitrega in konstantnega razvoja modernega slovenskega kmetijstva, ki bo omogočilo pravo prihodnost lokalne, ekološko pridelane, zdrave hrane, ki si bo utrla pot tudi na trge izven meja Slovenije.
Treba je izpostaviti, da si mala kmetijska gospodarstva v Sloveniji težko privoščijo tekmovati na trgu z velikimi svetovnimi dobavitelji, zato jim ne preostane drugega, kot da poiščejo večjo dodano vrednost v manjših količinah.
Za slovenskega kmeta je bilo do sedaj najlažje gojiti žitarice in sorodne pridelke, za katere ni potreben visok standard vzgoje. Lahko bi rekli, da so to rastline, ki zahtevajo najmanj pozornosti in dela s strani kmetovalca. A biti konkurenčen na trgu žitaric je za slovenskega kmeta sila težko, saj je povprečna velikost kmetije v Sloveniji 6,5 ha (povprečna velikost kmetije v evropski petindvajseterici je 16 ha, v sedemindvajseterici EU pa 11,9 ha), kar pomeni, da letno proizvede toliko manj pridelka in ima mnogo slabše izhodišče za postavitev konkurenčne cene kot pa njegovi evropski - kaj šele azijski in ameriški - nasprotniki s konkurenčno prednostjo. Žita v Slovenji zavzemajo več kot polovico vseh njiv v rabi, a so k vrednosti kmetijske proizvodnje v letu 2011 prispevala le 9 %, kar kaže tudi na neučinkovito rabo rodovitne zemlje.
Domača poraba žita v Sloveniji presega domačo pridelavo in obsega med 900.000 do 100.000 ton letno. Od tega gresta dobri dve tretjini žita za krmo, kar je še dodaten pokazatelj, da je pridelava žita pri nas smiselna le za interno uporabo kmetov in ne za tržno-dobičkonosne cilje, ker je pridelamo premalo. Morali bi se vprašati, ali ne bi bilo bolje polovice slovenskih njiv v rabi izkoristiti za pridelavo česa drugega kot žita?
Strategija razvoja in ukrepov evropske kmetijske politike je vedno strožja glede vzreje posameznih rastlinskih vrst in se praktično nagiba k vedno bolj ekološki pridelavi. Zakaj torej tega ne izkoristimo v Sloveniji? Slovensko rodovitno zemljo začnimo izkoriščati za ekološko pridelano sadje in predvsem zelenjavo in s tem ustvarjajmo dodano vrednost tudi pri manjših pridelanih količinah. Na Nizozemskem je 1,3 % zemlje pod steklenjaki, v katerih vse leto raste sveža, ekološko pridelana zelenjava. Tudi Slovenci imamo tovrsten tehnološko napreden model pridelave slovenskega paradižnika - zakaj jih ne bi imeli več? Specializirajmo se za pridelovanje zelenjave, bodimo eni izmed naprednejših na tem področju ter si temu primerno postavimo tudi dolgoročen tržno-dobičkonosen cilj!
Ob zaključku javne razprave o osnutku Programa razvoja podeželja 2014-2020 so predstavniki Ministrstva za kmetijstvo komentirali, da bomo v prihodnosti sledili predvsem načelom uspešnosti in ne učinkovitosti. Osebno mislim, da brez učinkovite naravnanosti pri porabi sredstev za razvoj tudi do uspešnosti ne bomo prišli. Ministrstvo bi se moralo bolj tehnološko usmeriti v specializacijo kmetijstva in tam porabljati sredstva za razvoj, namesto da zgolj izpostavlja težave, kot je na primer trenutna suša. Minister naj se zaveda, da bo tovrstnih problemov vedno več, saj so znanstveniki dognali vrsto klimatskih sprememb, ki bodo v prihodnosti vplivale na razmere v kmetijstvu.
Čas je, da prenehamo razpravljati o problemih in prelagati krivdo z enega dejavnika na drugega. Začnimo iskati rešitve in se prilagodimo na aktualne razmere, samo tako se lahko razvijamo.
ALEKSANDER PRELEC MATJAN, predsednik OO Prihodnost Slovenije Kamnik
Omejevanje demokratičnih procesov na Občini Kamnik
Zakaj ne bo septembrske seje občinskega sveta?
Občinski svetniki smo izvoljeni zato, da aktivno sodelujemo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev za življenje in delo v občini ter nadzorujemo delo župana in občinske uprave. To delo opravljamo na sejah občinskega sveta, ki jih mora župan v skladu s sprejetim okvirnim programom dela občinskega sveta načeloma sklicati enkrat mesečno, razen preko poletja.
Zadnja seja občinskega sveta občine Kamnik je bila 26. junija letos in je trajala pozno v noč, kar je zaradi velikega številka točk dnevnega reda postalo že običajna praksa sedanjega župana. Glede na to, da seje občinskega sveta pričenjamo ob 12. uri je v poznih večernih urah težko pozorno spremljati sejo, dajati konstruktivne predloge ter nadzorovati
delo občinske uprave.
Prva jesenska seja občinskega sveta bi morala biti po sprejetemu občinskemu planu dela 25. septembra, vendar se je župan Marjan Šarec odločil, da je ne skliče in prvo jesensko sejo prestavi na konec oktobra.
Glede na vse odprte vsebine, ki nas čakajo v letošnji jeseni - proračun za leto 2014, vprašanja in zapleti glede izgradnje kanalizacijskega in vodovodnega sistema, poročilo o gradnji OŠ Toma Brejca ter kdaj se bo pričelo z gradnjo OŠ Frana Albrehta, pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja za programsko obdobje
2014-2020, nekaj OPPN-jev, določitev vrednosti točke za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, določitev cene progra-
mov za predšolsko vzgojo, pregled problematike zdravstvenega varstva, razprava in sprejem strategije s področja kulture in s področja mladih in še množica drugih točk, je po našem mnenju takšna politika župana škodljiva in s stališča demokratičnega in transparentnega načina odločanja v občini popolnoma nesprejemljiva in proti temu odločno protestiramo.
Župan bo svoje ravnanje pred javnostjo prav gotovo populistično opravičil s frazo o varčevanju, opozicijski svetniki pa smo prepričani, da gre za željo po čim manjšem nadzoru njegovega dela in dela občinske uprave, ki pa očitno tudi ni pripravila potrebnih materialov in vsebin za delovni začetek jeseni.
Glede na zgoraj naštete vsebine ne more biti govora o pomanjkanju vse-
bin, ki bi jih morali občinski svetniki obravnavati.
Zato bomo na naslednjem kolegiju župana odprli vprašanje glede potekov sej občinskega sveta, dnevnih redov, kot tudi kvalitete pripravljenih gradiv ter sklepov in zahtevali, da župan in občinska uprava omogočijo, da se občinski svetniki in svetnice lahko dobro pripravimo na seje in na njih odgovorno in kvalitetno odločamo.
Svetniške skupine: LDS - Liberalna demokracija Slovenije LTS - za Kamnik NSi - Nova Slovenija SMS - ZE - Stranka mladih Slovenije-Zeleni Evrope SDS - Slovenska demokratska stranka
Odgovor župana Marjana Šarca na vprašanje Zakaj ne bo septembrske seje Občinskega sveta?
Po Poslovniku Občinskega sveta kot tudi po Statutu Občine Kamnik ter po Zakonu o lokalni samoupravi mora župan sklicati sejo Občinskega sveta najmanj štirikrat na leto. Kamniški občinski svet je v letošnjem letu zasedal že šestkrat. Kar pomeni, da je predpisom in zakonu zadoščeno.
Glede kritik opozicijskih svetnikov, da bi moral Občinski svet
obravnavati nujne stvari, pa naj dodam, da nobena od navedenih tematik ni tako nujna, da je ne bi bilo mogoče obravnavati na eni izmed kasnejših sej in bi njeno ne obravnavanje škodilo občankam in občanom naše občine. Hkrati so prav omenjeni opozicijski svetniki na seji 29. 5. 2013 sprejeli amandma k predlogu odloka o rebalansu proračuna Občine Kamnik za leto 2013, s katerim so
na proračunski postavki o delovanju občinskega sveta in odborov znižali sredstva, kar posledično pomeni, da je sredstev, namenjenih za izvedbo sej in spremljajočih dejavnosti (tiskanje gradiva), za letošnje leto le še za dve seji. Ena seja Občinskega sveta za proračun Občine Kamnik namreč pomeni obremenitev v višini približno 12.000 evrov, na postavki o delovanju občinskega sveta
in odborov pa je trenutno na voljo okoli 25.000 evrov. Naj dodam še, da proračuna še nikoli nismo obravnavali v mesecu septembru, ampak je bila prva obravnava kvečjemu konec oktobra, v prejšnjih letih pa še pozneje. To je odvisno tudi od vseh finančnih podatkov, saj smo odvisni tudi od države.
ŽUPAN MARJAN ŠAREC
Stečaj ali nadzorovana likvidacija dveh bank? Izbrano je bilo manjše zlo
Ko sem prebral odločitev Banke Slovenije (BS) in Vlade RS, da sta začeli s postopkom nadzorovanega zaprtja dveh majhnih bank oziroma z nadzorovano likvidacijo, me je predvsem zanimalo, kaj to pomeni za javne finance ter zakaj nadzorovana likvidacija in ne stečaj.
Kot vemo, je sprejeta odločitev pomenila takojšnjo razrešitev uprave in nadzornega sveta obeh bank, prihod izredne uprave in odvzem glasovalnih pravic lastnikom. Na ta način so lastniki delnic in podrejenih finančnih instrumentov izgubili slabih 200 milijonov evrov, saj bodo prvi nosili breme zapiranja bank.
Zakaj ne stečaj, ki bi bil legitimen? V primeru stečaja banki preneha dovoljenje za opravljanje bančnih storitev. Država bi morala takoj prispevati 400 milijonov evrov, da bi se lahko v 20 delovnih dneh izplačala zajamčene vloge do 100.000 evrov. Vse vloge nad 100.000 evrov - in med njimi so tudi vloge nekaterih občin (imajo okoli 60 milijonov evrov vlog) in podjetij - bi bile v primeru stečaja zamrznjene do konca dolgotrajnega in nepredvidljivega stečaja. To bi povzročilo likvidnostne težave teh občin in podjetij. Tisti, ki imajo v teh dveh bankah odprte kreditne linije in jih redno odplačujejo, bi morali kredite takoj vrniti, v nasprotnem bi se jim hitro blokiralo račune in premoženje. Kaj bi to pomenilo za občine in podjetja je jasno vsakomur.
Zato je bil sprejet ukrep nadzorovane likvidacije, v katerem država garantira za vse vloge navadnih upnikov. Tako se garantira za zajamčene vloge v skupni vrednosti 400 milijonov evrov in za vloge, ki so višje od zajamčenih - gre za 231 milijonov evrov. Ravno garancija za te zadnje vloge buri duhove. Tudi odločitev, da se za te vloge ne bi garantiralo, je lahko prava odločitev in vsekakor všečna javnosti. A samo na kratek rok, saj bi na dolgi rok takšna odločitev imela široke negativne posledice tudi za tiste, ki niso neposredno vpleteni v likvidacijo teh dveh bank. V prvi vrsti bi to občutila podjetja in občine, ki bi izgubili svoja sredstva in se soočili z likvidnostnimi težavami, kar bi občutili tako zaposleni kot občani in tudi vsi subjekti, ki kakorkoli sodelujejo s prizadetimi občinami ali podjetji. Sprožil bi se domino efekt. Na koncu pa bi se vse to poznalo na odhodkovni strani (nadomestilo za primer brezposelnosti, socialni transferji, ...) kot tudi na prihod-kovni strani (neplačevanje dajatev) proračuna.
Glede na prebrane in slišane argumente je odločitev o postopnem zapiranju bank logična in primerljiva z modeli zapiranja zasebnih bank v EU. Na ta način sta banki še delujoči, s čimer se izrednima upravama omogoča dokaj normalno poslovanje, ki obsega med drugim postopno prodajo premoženja bank, s čimer se
dosežejo boljši pogoji prodaje, kot če bi se premoženje prodajalo takoj. Omogoča pa se tudi postopno izplačevanje vseh vlog navadnih upnikov s ciljem obdržati finančno in gospodarsko stabilnost ter ohraniti zaupanje v bančni sistem. Kreditojemalci pa svoje obveznosti poravnavajo na način, kot to določajo njihove kreditne pogodbe. Tudi s temi vračili
dobivata banki sredstva za poplačilo navadnih upnikov.
Se mi pa zdi nadvse pomembno, da je Vlada v posebnem mandatnem pismu dala dodatno zavezo izrednima upravama, da kadar odkrijeta kakšno nepravilnost in nepravilnosti morata iskati, potem sta dolžni to prijaviti policiji, NPU-ju in tožilstvu.
BRANE GOLUBOVIČ
^^e čeveip fuii?
JE KMET ŠE STEBER DEŽELE SLOVENSKE
V času, ki je pred nami, ko delo nima svoje vrednosti, ko se polja zaraščajo, hlevi praznijo, birokratski mlini meljejo, lastnina zgublja svojo vrednost in pomen, gozd niso naša pljuča, divjad privilegij privilegiranih lobijev, ko so nas polna usta ekologije in so naša pridelovalna polja postali »mega centri« zvenečih imen in polna usta predelava lesa .... In istočasno cilj pozidati še tisto malo dobre zemlje, ki jo imamo, je nastopil čas za resen pogovor in odgovor!
Prav gotovo je tu prava in prva odgovornost v raju pod Triglavom na resornem ministru za kmetijstvo in okolje - mag. Dejanu Židanu in soodgovornih, nam zaupanih delojemalcev v Državnem zboru - poslancev.
Kot predsednik Izpostave KGZS Kamnik, član Sveta KGZS in Sveta OE KGZS sem čutil posebno odgovornost prav na tem področju.
In sreča je imela mlade!
Minister za Kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, tudi podpredsednik vlade, pride v Kamnik 7. oktobra ob 19. uri v Kulturni dom v Šmarci. V pogovoru bosta skupaj z njim sodelovala kamniška poslanca mag. Matej Tonin in mag. Brane Golubovič.
Mislim, da je to res izbrana in pestra zasedba, da bomo znali izkoristiti ta večer v najboljši moči!
JOŽEF ROMŠAK, predsednik Izpostave KGZS Kamnik
Damski krojač iz Mekinj prihaja v Kamnik
Dramska skupina Športno kulturnega društva iz Mekinj bo 12. oktobra v kamniškem Kulturnem domu nastopila z uspešnico Damski krojač francoskega komedio-grafa Georgesa Feydeauja v prevodu Toneta Smoleja.
Z dinamično in živahno komedijo so že triindvajsetkrat nastopili v raznih krajih po Sloveniji in poželi odobravanje zadovoljne publike. Po premieri 21. oktobra 2011 in dveh ponovitvah v Mekinjah so gostovali v Kranjski Gori, v Šmartnem v Tuhinju, Gornjem Gradu, Križu pri Komendi, Selnici ob Dravi, Zalogu pri Ljubljani, Zgornji Ložnici, Podčetrtku, Trzinu, Grobljah, Iški vasi in drugod. Medse sta jih povabila tudi sindikata učiteljev OŠ Frana Albrehta in OŠ Preska, da so jim popestrili prednovoletno praznovanje v Medvodah. Nazadnje so 8. septembra 2013 gostovali na 8. Vikendu smeha v Križah pri Tržiču in nasmejali prisotne.
Živahno dogajanje komedije vedno znova pritegne številne gledalce. Zgodbo plete in zapleta doktor Moulineaux, ki bi pred ženo rad prikril svojo platonično zvezo s poročeno pacientko. Kot naročena se mu ponudi priložnost za najem »majčkenega« šiviljinega stanovanja v bližini in strankam se začne izdajati za damskega krojača. A kaj se zgodi - za isto stanovanje se zanima tudi njegova tašča... V veliki zmešnjavi, ki nastane, se res že skoraj ne ve več, kdo je kdo, a komedija ne bi bila komedija, če vseh zmešnjav ne bi razpletla. A kako?
Prvotna zasedba igralcev, ki je
Dom kulture Kamnik krasi nova tribuna za gledalce
nastopila na premieri komedije, se je v dveh letih nekoliko spremenila, a privlačnost izvedbe ostaja nespremenjena. K temu največ pripomorejo zavzeti igralci: doktor Moulineaux: Nace Koncilja, Bassinet: Rok Jeglič (občasno ga zamenja Žiga Berlec, prej pa je vlogo igral Silvo Balantič), Copel-li: Mark Dojčinovič, Etienne: Leon Bernot, gospa Aigreville: Maja Korošec, Suzanne: Lara Bernot, Yvonne: Sabina Gruden (dvakrat jo je zamenjala Tina Vahčič), Rosa: Sonja Bernot, gospa d'Herblay: Judita Pavlinič, Denise Zajc (v vlogi se izmenjujeta), Pomponette: Marija Golob. Igro je režirala Andreja Humar Gruden, poleg tega pa si je zamislila tudi sceno in kostume za predstavo. Predstavo pa omogočajo tudi sodelavci s svojim delom: izdelava kostumov: Marja Sušnik, dekoracija klobukov: Marja Su-šnik, Lara Bernot, izdelava scene: Silvo Balantič, Brane Golob, poslikava scene in scenski dodatki:
Lara Bernot, Mark Dojčinovič, maska: Denise Zajc, Lara Bernot, Sabina Gruden, luč: Jure Ftičar, tehnični sodelavec: Tomo Smolnikar, šepetalki: Marija Golob, Judita Pavlinič, asistentska dela: Maja Gruden. Za popestritev številnih predstav je Sabina Gruden uvodoma zapela staro italijansko ljubezensko pesem.
Dramska skupina Športno kulturnega društva Mekinje pa se pod vodstvom Sonje Bernot poleg gostovanj s komedijo Dam-
ski krojač pripravlja na nove izzive. Načrtuje in pripravlja novo premieroin Abonma komedijev Mekinjah. Otvoritev abonmaja in obenem premiera komedije Hob-son v škripcih angleškega kome-diografa Harolda Brighousa bo 16. novembra. Člani Dramske skupine športno kulturnega društva Mekinje zavzeto in prizadevno delujejo, saj VESELJA IN SMEHA NI NIKOLI PREVEČ!
ANDREJA HUMAR GRUDEN
DRAMSKA SKUPINA ŠPORTNO KULTURNEGA DRUŠTVA MEKINJE
vabi na predstavo
Georges Feydeau: DAMSKI KROJAČ
(komedija)
KULTURNI DOM KAMNIK sobota, 12. 10. ob 18.00
Dom kulture Kamnik, osrednja kulturna ustanova v Kamniku, je tekom poletja doživel pomembno renovacijo. Če so namreč do avgusta gledalci ob prireditvah še morali stegovati vratove preko glav obiskovalcev v vrstah pred njimi, temu v prihodnosti ne bo več tako. Občina Kamnik je namreč s proračunom za leto 2013 zagotovila sredstva za postavitev nove tribune za gledalce. Po novem ima dvorana 227 sedežev v štirinajstih dvignjenih vrstah, ki omogočajo, da se z vseh sedišč dobro vidi in sliši.
Dvig tribune je bila dolgoletna želja upravljalca Doma kulture Kamnik, Kulturnega društva Priden možic, ki je že lani na nekaterih prireditvah postavil »ad hoc« tribuno (predvsem na predstavah za otroke), z željo gledalcem pričarati pravo gledališko izkušnjo. Obiskovalcem je sprememba izredno všeč, kar je opazno tudi pri vpisu abonmajev kamniškega kulturnega hrama za sezono 2013/14 - obisk otroških predstav se bo več kot podvojil, tudi Maistrov abonma za gledališke sladokusce pridno nabira nove abonente.
Nova tribuna sicer pomeni manjši odmik od prvotno zasnovane večnamenske rabe dvorane k modernim gledališkim in prireditvenim standardom. To sicer pomeni manj sedišč in prestavitev prireditev, ki so potrebovale veliko ravno površino (na primer plesni swing večeri) v druge dvorane Doma kulture Kamnik, a hkrati povečuje udobnost obiskovalcev in daje boljši kolektivni občutek tudi ob prireditvah z manj gledalci.
Tribuna bo uradno otvoritev doživela v četrtek, 17. oktobra, ob 19.30 s predstavo Špas teatra Slovenska muska od A do Ž z Ladom Bizovičarjem v glavni vlogi. Tribuno bosta uradno predala namenu župan občine Kamnik Marjan Šarec in predsednik KD Priden možic Goran Završnik.
Minilo je deseto poletje družinskega branja
V Matični knjižnici Kamnik smo v začetku septembra zaključili že 10. sezono Poletnega družinskega branja. Za ta okrogli jubilej nas je s svojim obiskom počastil častni pokrovitelj poletnega družinskega branja pisatelj za vse generacije in vse okuse Ivan Sivec in nam v pogovoru z direktorico knjižnice Bredo Podbrežnik Vukmir povedal kar nekaj svojih razburljivih popotniških dogodivščin. S svojo pozitivnostjo, energičnostjo in priznavanjem pomembnosti slovenski zgodovini nam je vsem lahko v navdih.
Sodelavci, ki pripravljamo projekt družinskega branja, smo upravičeno ponosni na njegove rezultate, saj se je v teh desetih letih zvrstilo veliko družin, prebranih je bilo precej različnih knjig in predvsem smo skupaj doživeli zanimive in nepozabne počitniške dogodivščine. Letos smo sodelujoče družine nagradili s praktičnim nahrbtnikom z logotipom poletnega družinskega branja. Naj dobro služi na vaših bralnih potepanjih! Družine, ki so pri poletnem družinskem branju sodelovale 5 let ali več in so se udeležile zaključne prireditve, so dobile v dar tudi knjigo Zgodbe iz peska: po Avstraliji po poteh zadnjega Aboridžina s pisateljevim avtogramom.
Na zaključni prireditvi so nas s svojo interpretacijo glasbe navdušile kar sodelujoče družine pri poletnem branju: Izabella in Aleksander Rajh z duetom violine in kitare, Lara in Eva Pungartnik s flavticama in Tadej Lipovšek s harmoniko. Hvala vsem!
Izjava Ivana Sivca o pomembnosti družinskega branja: »Družinsko branje je eno najpomembnejših stvari v življenju. Vsak otrok si pridobi bralne navade predvsem s pomočjo staršev. Če berejo starši, veliko hitreje in pogosteje berejo tudi otroci. Otrokova največja vzornika sta pač mami in oče. Pa tudi drugače velja, da je branje izredno pomembno za otrokov razvoj. Dokazano je, da tisti otroci, ki več berejo, hitreje navezujejo stike, so bolj družabni, veliko lažje rešujejo težave, pravijo pa tudi, da so pozneje v življenju tudi bolj podjetni.
Knjiga torej ni samo človekova najbolj zvesta in že stoletja največja prijateljica, temveč tudi najboljša vsestranska pomočnica in zdraviteljica.
Knjiga je najboljši dopustniški pripomoček.«
Sodelujoče družine in knjižničarji pri branju uživamo. Dokaz so počitniški utrinki, ki jih vsa-
Deseto sezono poletnega počitniškega branja smo zaključili v pogovoru s pisateljem Ivanom Sivcem, častnim pokroviteljem poletnega družinskega branja.
kokrat izdelamo, zapišemo in prinesemo v knjižnico. Letos so o akciji poletnega branja v knjižnici naše sodelujoče družine zapisale:
»Tako kot vsako leto, smo se tudi letos veselili poletnega počitniškega branja. Ideja o zbiranju dodatnih nalog se nam je zdela zelo zanimiva in z veseljem smo se potepali po naši prelepi občini.« Družina Mozetič Pančur
»Vknjižnici smo si takoj vzeli bralni zemljevid in knjige za obe naši družini in vse generacije. Knjige smo brali bralci od 3. do 59. leta, zato je bil izbor knjig pester in raznolik. Vsi skupaj smo uživali ob izbiranju knjig v knjižnici, saj je to naš večletni ritual, ko smo skupaj pri babi in dediju, poletno branje pa nas še dodatno pritegne h knjigam in nas druži.« Za vso družino zapisala Lara Gale
»Pri letošnjem poletnem družinskem branju mi je bilo poleg branja všeč tudi to, da smo skupaj s celo družino odšli na pohode, kjer smo za osvojene poti na koncu dobili nagradni žig.« Sara Starovasnik
»Poletno družinsko branje je del naših poletij in je »počitniška domača naloga«, ki jo skupaj z najbližjimi delamo že vrsto let. Meni je prav zabavno, ko opominjam starša, če sta že prebrala svoje knjige, saj jaz s tem nimam prav nobenih težav. Malo več truda je potrebnega za dodatne naloge. Letos sem se odločila, da bom na planinske postojanke in ostale cilje posebnih nalog prikolesarila (je bolj zabavno kot pešačenje) in ne boste verjeli, kljub pomislekom staršev, mi je to uspelo. Veselim se novega poletnega branja, saj se z njim začnejo tudi počitnice, ki so vsako leto prekratke, seznam knjig, ki jih želim prebrati, pa vsako leto daljši.« Izabella Rajh
»Pri poletnem branju sodelujem, odkar sem zlezel iz plenic. Prej mi je zgodbe brala mami -no, še vedno jih rad vsak večer poslušam, ko nam jih bere, sedaj še Maksu in Luciji, a se sedaj tudi sam potrudim, da napolnim vsaj 2 bralna zemljevida.« Urban Zore FRANCKA STAROVASNIK, SABINA ZORE IN MAJA Š. RAJH
Z Matjažem Brojanom ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
o njegovi novi knjigi
V*	■	V*	I	V I I ■	■
Počivajoči domžalski spomin
V torek, 10. septembra, se je v Matični knjižnici Kamnik znova pričela redna predstavitev novih knjig in sicer z domžalskim novinarjem in publicistom Matjažem Brojanom.
Po pozdravu direktorice Matične knjižnice Kamnik mag. Brede Pod-brežnik Vukmir sta avtor Matjaž Brojan in urednik in tokrat moderator dr. France Malešič predstavila kar dve najnovejši Brojanovi knjigi. Matjaž Brojan je bralcem zagotovo poznan kot novinar, publicist in kulturni delavec iz Domžal. V bogati novinarski karieri je bil urednik tovarniškega glasila Kolektiv, podjetja Lek iz Ljubljane, glavni urednik Občinskega poročevalca, glasila občine Domžale in novinar RTV Slovenija. Ukvarja se tudi s kiparjenjem in rez-barjenjem ter svoja dela pogosto razstavlja. Na začetku je poudaril tudi svojo povezanost in navezanost na Kamnik in se spomnil prijatelja, očetovskega tovariša, nedavno preminulega častnega občana občine Kamnik Nikolaja Sadnikarja in zaprosil prisotne za počastitev njegovega spomina z minuto molka.
Prva knjiga Katarina iz domžalskega spomina predstavlja življenjepis Matjaževe babice Katarine Ravnikar, rojene Jančigaj. Avtor je na anekdotičen način predstavil pot do zbranega gradiva, ki je bilo podlaga za pisanje o babici, ki jo je poznal samo s slike, saj je umrla že leta 1918, stara komaj 33 let. Knjiga predstavlja življenje v Domžalah od preloma stoletja do konca prve svetovne vojne.
Druga knjiga Počivajoči domžalski spomin: mogografija o nekdanjih Domžalah in ljudeh pa je kolaž triinpetdesetih zgodb o nekdanjih Domžalah, dogodkih in ljudeh. Na vprašanje, ali je prav Domžalec ali Domžalčan, je Brojan odgovoril, da je bil do leta 1935 v rabi izraz Domžalci. Šaljivo, saj ob izkazani ljubezni do svojega kraja ne bi mogel drugače, je podal analogijo Butale - Butalci, Domžale - Domžalci. Neuradno je izvedel, da naj bi se to spremenilo, ker so bili najprej Lju-bljanci in Ljubljanke, kakor jih je še Prešeren imenoval, ko jih je opeval, ljubosumni na fine Zagrebčane in Zagrebčanke in so zato tudi sami prevzeli poimenovanje Ljubljančani, Ljubljančanke. Potem se je pa ta »fina« govorica razširila še na druge kraje, med drugim tudi na Domžale.
V knjigi so predstavljene pomembne osebnosti,ne samo za Domžale ampak tudi za širšo Slovenijo, kot na primer Peter Majdič, nepismen mlinar, trgovec, veletr-govec in hkrati dobrotnik, pobudnik gradnje kamniške železnice; zamolčani pesnik in pisatelj Vid Ambrožič (1890 - 1961), vojak 17. c. in kr. Pešpolka, policaj v Domžalah v času med obema svetovnima vojnama, njegove pesmi zdaj objavlja njegov posinovljenec Gordan Ambrožič Malenšek, pa tudi zgodba posebneža Sikota, ki je bog ve od kod prišel v Mengeš in tu pri častnih sestrah v domu upokojencev našel svoje zatočišče. Siko je vsako osebo, ki jo je na novo spoznal, vprašal po dnevu rojstva. Na mah je vedel, povedati koliko let, mesecev, dni je stara, kateri dan v tednu je bila rojena.
Matjaž Brojan, novinar, publicist in kulturni delavec iz Domžal, z mnogimi zapisi in izdanimi knjigami skrbi, da številni ljudje in dogodki, predvsem z Domžalskega in Kamniškega, ne bodo šli v pozabo.
Predstavitev je vzbudila mnogo zanimanja prisotnih, kar smo slišali tudi ob prigrizku, kjer se je nadaljeval pogovor z avtorjem in moderatorjem.
DAVOR GREGORC
SAMOmOR v filmu
Razredni sovražnik
režija ROK BICEK
od 3. oktobra
www.kd-domzale.si
Slovesna akademija ob 120. obletnici ustanovitve Planinskega društva Kamnik
Nad mestom se dani
»Vrligospodje narodnjaki!
Radi nujnega važnega pogovora prošeni in vabljeni ste, da se danes dne 19./7. 1893, na večer ob % 8. uri gotovo snideste v gostilni pri gosp. Kenda.
Da Vam je narodnost prva stvar, sem obverjen: nadejam se pa radi tega tudi z gotovostjo, da se današnjega večera polnoštevilno udeležiste. Tudi rojaki, ki bi se radi nujnosti morda ne bili osebno vabili, so dobrodošli.
Kamnik, 19./7.1893 Josip Močnik«
Tako se je glasila okrožnica za ustanovitev prve podružnice Slovenskega planinskega društva pred sto dvajsetimi leti in s temi besedami smo njihovi nasledniki - člani Planinskega društva Kamnik - v petek, 20. septembra, s kulturno-umetniško prireditvijo ta dan znova obudili. Na odru Doma kulture v Kamniku smo skozi pesem, literarne odlomke ter fotografijo spremljali pot prvih narodno zavednih obiskovalcev gora, ki so ljubili svojo deželo in gore, njihovih naslednikov, ki so orali pot na področju alpinizma in organiziranega planinstva in se tudi v današnjih časih z isto ljubeznijo vzpenjajo na gore po poteh, brezpotjih ali strmih stenah, skrbijo za poti in koči, za vzgojo in spodbudo najmlajših. Vsem so se in se še vedno kljub človeški majhnostiv gorah dogajajo velike zgodbe.
Slavnostni govornik akademik dr. Matjaž Kmecl se je spomnil vseh tistih, ki so gradili prvo podružnico Slovenskega planinskega društva v Kamniku ter poudaril, da akademijo razume kot izraz hvaležnosti vsem, saj so ustvarili izjemno lepo zgodovino in vanjo vgradili vse svoje moči, ideale in pričakovanja. »Spominjamo se tistih prvih štirih mož - lekarnarja, dveh učiteljev in posestnika, ki stojijo na začetku, potem pa dolge vrste navdušenih zanesenjakov, ki so za »božji lon« in z velikanskimi žrtvami zgradili poti in planinska
Slavnostni govornik akademik dr. Matjaž Kmecl se je spomnil vseh tistih, ki so gradili prvo podružnico Slovenskega planinskega društva v Kamniku ter poudaril, da akademijo razume kot izraz hvaležnosti vsem, saj so ustvarili izjemno lepo zgodovino in vanjo vgradili vse svoje moči, ideale in pričakovanja
zavetja v Grintovcih. Od Mihe Kosa - Kebra in tistih brezimnih žensk, ki so za nekaj krajcarjev znosile cement za gradnjo koče na Kamniškem sedlu, preko generacije Vlasta Kopača, nedosežne-ga poštenjaka in zagledanca v te hribe - zadnjič smo v Planinskem muzeju slavili stoletnico njegovega rojstva skupaj s stoletnico njegovega prijatelja in znamenitega urednika Planinskega vestnika Tineta Orla, tu spodaj iz Trzina doma, torej skoraj Kamničana - pa preko prave množice planinskih osebnosti do današnjih, kot so Ma-lešič, Rajh ali zmeraj bolj odlični urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan, ki nadaljuje Orlovo izročilo, in drugi.«
»Začeli so pravzaprav iz popolne revščine, iz nič,« je izpostavil dr. Kmecl, a opozoril, »da jim je bilo po svoje celo lažje kot nam, ki se pogosto sprašujemo, zakaj sploh vse te hoje, plezarije in matranja po hribih; zakaj Alpe, ko pa bi bilo lepše in udobneje tačas ležati kje ob Jadranu. Zakaj trpeti žejo poleti, vodo v čevljih jeseni
in mraz pozimi, žulje pa ob vsaki priložnosti? Če ni treba?«
»In lotili so se dela,« je nadaljeval dr. Kmecl: »Fran Kocbek z one strani Grintovcev je odgovor po prleško kratko odsekal z vzklikom: Naš je rod, naša je gora! Noben alpenferajn, noben velikonemec si naših gora ne bo prisvajal; ne bo packal po njih s svojimi napisi in rdeče-modrimi znamenji! Lahko so naši dobrodošli gostje, ne pa gospodarji. Pri priči so pljunili v roke, začeli so nadelavati poti; osrednje društvo iz Ljubljane je začelo graditi svojo kočo pod Črno prstjo, savinjska podružnica pod Kocbekovim poveljstvom na Molički planini. Skoraj otročje ganljivo je bilo tekmovanje med obojimi, kdo bo prej - za nekaj dni so zmagali Ljubljančani. Tukaj in tam pa je bilo ob otvoritvi veliko slavje z navdušenimi govori; Kocbek je k svoji koči pripeljal celo Aškerca, ki se je prav takrat sončil v največji slavi svojega pesništva. Pisalo se je leto 1894. Ni pa bilo lahko ne enim ne drugim tekmovati z veliko bolj denarnim in popadljivim alpenferajnom; delavce, ki so gradili poti, so z nemškim kapitalom podprti alpenferajnovci lahko plačevali veliko boljše in so zato slovenske planince pogosto prehitevali po desni. Protiutež je bila samo zmeraj močnejša narodna ideja, ves slovenski narod je bil takrat v velikem vzponu; nekaj seveda tudi avtoriteta dveh nadu-čiteljev: v Kamniku Mihe Kosa in na savinjski strani Frana Kocbeka, ter zmeraj številnejših in tudi zmeraj bolj premožnih slovenskih veljakov. Kakorkoli že - setev je bila takrat posejana, vzklila je, se razcvetela in do danes ustvarila resnično veliko in lepo zgodbo.«
V nadaljevanju se je dr. Kmecl vprašal o smislu gorohodstva, s posebnim ozirom za mestne srajce. »Njim pač to vprašanje ni prav nič potrebno, saj kar naprej silijo gor - in spotoma odnesejo celo še kakšno poleno za kurjavo do koče, da je pot še težavnejša in se nam še bolj obesi. Odgovor na vprašanje zakaj? je v današnjih časih sicer precej znan: ker je zdravo in na vse strani, najbolj pa nam samim, koristno. Krepimo se, pljučno kapaciteto razvijamo, pozimi ne bomo toliko kašljali, srce nas zlepa ne bo izdalo ... Mene pa je, zmeraj kadar sem se odpravil v hribe, napolnil prelep občutek, da odhajam na nekakšno osvobojeno ozemlje, da ostaja vsa vsakodnevna rutina in krama daleč za menoj, spodaj v čadasti dolini, z vsemi družbenimi, moralnimi in drugimi krizami vred, z vsemi aferami in tajkuni, z vsemi prepiri med sindikati in vlado. Imel sem zmeraj sicer nekaj dezertersko slabe vesti, ampak potem sem vse to odslužil, ko sem se očiščen vrnil s tega svojega osvobojenega ozemlja.« Tako dr. Kmecl, ki se je ob tem spomnil zgodb o starem Kugyju, ki je kot starec živel v Ovčji vasi: nikamor ni več mogel, mogoče na kak kratek sprehod, toda neprestano, če se je le dalo, je zrl gor v visoke gore, od koder so se mu prikazovali nešteti ljubi spomini. Zanj je bilo tam, na tistem osvobojenem ozemlju, varno in za zmeraj, vsaj za ves njegov življenjski vek, spravljeno nekdanje najlepše. Kadar je to nekdanje najlepše sklenil popisovati, pa se mu je sproti spreminjalo v poezijo; saj se ve - bil je 'poet Julijcev',« je povedal dr. Kmecl.
»Vsak izmed nas je vsaj malo Kugyja, v vsakomer spominsko gnezdi neizmerno lepa zbirka
Obiskovalci slavnostne akademije ob 120-letnici Planinskega društva Kamnik.
podob, nekakšno bistvo tistega, po kar smo hodili v hribe, pa če smo hodili junija gledat nebogla-snice ali malo pozneje kamniške ivanjščice ali jeseni zlato mace-snovje. Sploh ni potrebna velika filozofija, preprosto je,« je dodal dr. Kmecl.
Ob koncu govora je izpostavil še našo planinsko organizacijo, ki je pred 120 in več leti zrasla sa-morastniško trmasto in se z vojsko idealistov zmeraj spet pretolkla čez vse ovire, tako da je danes, mirno lahko rečemo, eden temeljnih kamnov našega naroda, naše kulture in civilizacije. »Pomislimo kdaj za trenutek, ko se odpravimo v hribe, kako dobro je, da jo imamo, z vso njeno zgodovino vred; in bodimo hvaležni vsem, ki so jo postavili na noge in ki jo tudi danes ohranjajo pri tako odličnih močeh. Čestitaj-mo si torej, da jo imamo! Tudi to našo prvo podružnico Slovenskega planinskega društva, že 120 let -slavnih in plodnih, neustrašnih in delavnih! In si ponosno ponovimo za nadučiteljem Franom Kocbekom: Naš je rod, naša je gora!« je sklenil dr. Kmecl.
Pred zaključkom je predsednik Planinskega društva Kamnik Ivan Resnik nagovoril prisotne v dvorani in povedal: »To, kar smo videli, je bilo in je Planinsko društvo Kamnik. Društvo so ga kot darilo doživljale generacije planincev in trudimo se, da bomo tudi mi to darilo zavito s pentljo predali našim naslednikom. To zagotavlja naše delo, ki ga lahko opišemo preprosto z rekom: Vetra ne moremo spremeniti, lahko pa razpremo jadra in ta jadra, verjemite mi, trdno držimo v svojih rokah. Dovolite mi, da se prisrčno zahvalim vsem nastopajočim, gostom in seveda vsem vam, ki ste tu, da smo počastili ta naš praznik, tako kot se spodobi.« Po povabilu na družabni del večera je zaključil: »Naj bo tudi zaključek tako lep, kot je bil lep ta večer. Še enkrat hvala vsem in kot pravimo planinci, lepo je biti v taki družbi ne samo v hribih, temveč tudi tu v dolini. Srečno.«
Jubilejni večer sta s svojo prisotnostjo poleg počastila tudi podžupanja Občine Kamnik mag. Julijana Bizjak Mlakar in predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik.
»Planinsko društvo Kamnik je eno od najbolj pomembnih v občini, ker temelji na vrednotah narodne zavesti - to je bil temelj, na katerem je bilo društvo ustanovljeno, solidarnosti, spodbujanja reševanja v gorah, ohranjanja čiste narave in okolja, skratka skrbi zaradi katerih smo vsi bolj varni, ko gremo v gore,« je povedala Julijana Bizjak Mlakar, in nadaljevala: »V današnjem času, ko prevladujejo neoliberalne vrednote, ko zmagujejo nad solidarnostjo
in socialno državo, so te vrednote še toliko bolj pomembne, ker združujejo ljudi v skrbi drug za drugega. Sodelovanje občine in društva je bilo že do zdaj zelo uspešno. Tudi za naprej bomo v okviru finančnih zmožnosti podpirali in spodbujali delo društva, da bo še naprej tako uspešno in aktivno kot doslej. Čestitam vsem članom ob visokem jubileju.«
Ob visokem jubileju je vsem generacijam planincev iz Kamnika in okolice čestital tudi Bojan Rotovnik: »Kamniški planinci ne samo da so bili prvi, ki so ustanovili svojo podružnico Slovenskega planinskega društva, pač pa so v vseh obdobjih delovanja planinske organizacije pomembno vplivali in soustvarjali delo organizacije. PD Kamnik je tudi danes zagotovo eno izmed najpomembnejših planinskih društev v družini 277 društev, ne samo po tem, da je eno najštevilčnejših, ima tudi dve zelo prepoznavni planinski koči, poleg tega vzdržuje planinske poti na zelo priljubljenem predelu Slovenije, hkrati pa so planinci iz Kamnika dejavni na različnih področjih, od alpinizma, odpra-varstva, gorskega vodništva itn. Takšen kapital je za društvo zelo pomemben. Dobrega sodelovanja s Planinsko zvezo si želim še naprej. Prireditev mi je bila zelo všeč, bila je na visokem kulturnem nivoju in je več kot primerno obeležila visoki jubilej.«
Po akademiji je svoje vtise strnil še Ivan Resnik: »Občutki po prireditvi so res fantastični. Ekipa, ki je vse pripravila, ljudje, ki so prišli, program, ki je doživel same pohvale . To je nagrada vsem nam, celotnemu društvu, to nam spet daje energijo in motivacijo za naprej. Vsekakor mislim, da imamo res sposobno ekipo - to
je dokazala tudi danes - ki je napravila izjemno kvalitetno, lahko bi rekel celo umetniško predstavo. Če ob tem primerjam čase iz naše zgodovine, počasi prihajam do tega, da praktično ni večjih razlik. Seveda so razmere zdaj drugačne, ampak če vse umestimo v svoj čas, vidimo, da so vedno ljudje tisti, ki naredijo proslavo, ki peljejo društvo naprej. Naj bo obdobje krizno, naj bo gospodarstvo ne vem kako uspešno, vedno se najde skupina ljudi, ki voz pelje naprej in to je čar prostovoljstva, planinstva - družba, veselje in nagrada, takšna, kot smo jo doživeli letos ob vseh prireditvah. Z akademijo smo obeleženje 120-letni-ce zaključili. Posebne analize niti niso potrebne, kajti rezultati so tu in mislim, da se bomo z malo manjšim tempom podali v 121. leto društva z ekipo, ki ji zaupam in je fantastična.«
V kulturno-umetniškem programu so sodelovali: Prvo slovensko pevsko društvo Lira z zborovodjem Andrejem Missonom, baritonist Marko Kobal in citrarski mojster Tomaž Plahutnik, so-pranistka Katja Konvalinka in pianistka Darja Mlakar Maležič, pevka Neža Drobnič Bogataj in pianist Simon Skalar, ki je skupaj
z Marto Zabret in Tonetom Ftičar-jem, interpretoma proznih odlomkov avtorjev Vlasta Kopača, Juša Kozaka, Primoža Brišnika, Toneta Škarje in Vladimirja Habjana, z notami povezoval celotno prireditev. Za lepo popestritev celotne planinske zgodbe je poskrbel kratek film Matjaža Šerkezija osnovan na črno belem filmu Janeza Kosca in Bojana Pollaka iz leta 1971 Tri spominske smeri v Vežici. Vesel zaključek in povabilo v gore je zaigrala Mestna godba Kamnik z dirigentom Martinom Dukaričem.Skriti soustvarjalci zgodbe na odru so bili: scenaristka in režiserka Mojca Volkar Trobev-šek, Vladka Vremšak je poskrbela za glasbeni izbor, Matjaž Šerkezi za pripravo in izvedbo slikovne predstavitve, propagandni odsek PD Kamnik pa za celotno izvedbo.
Na koncu naj omenimo še, da je planinsko društvo ob tem jubileju izdalo zbornik z naslovom Korak za korakom do sto dvajset let in ga predstavilo obiskovalcem v preddverju Doma kulture.
IRENA MUŠIČ HABJAN, VLADIMIR HABJAN
Fotografije: Vladimir Habjan
Sopranistka Katja Konvalinka in pianistka Darja Mlakar Maležič
Kulturno umetniški program so soustvarili številni nastopajoči, ki smo se jim ob zaključku zahvalili z bučnim aplavzom.
Marija Golob
Mladi naj gredo v naravo, naj jo spoznajo, vzljubijo in čuvajo
Pogovor s častnimi člani Planinskega društva Kamnik
Na letošnjem jubilejnem občnem zboru 22. marca 2013 smo izvedli kratko anketo med novimi častnimi člani PD Kamnik in častnim predsednikom (Dušan Štefula), ki so visoko priznanje društva prejeli ravno ob tej priložnosti. Zanimalo nas je, kdaj so se priključili Planinskemu društvu Kamnik, na katerih področjih so delovali in kaj štejejo za največji prispevek društvu, kaj jim pomeni biti član PD Kamnik, kako primerjajo čase, ko so bili aktivni, z današnjimi, kaj bi svetovali današnjim mladim planincem in ali še vedno obiskujejo gore. Poglejmo, kaj so nam povedali.
Od kdaj ste član PD Kamnik?
Marija Golob: Od leta 1963.
Jernej Koritnik: Od leta 1963, torej ravno 50 let.
Marko Prezelj: Od začetka 70-ih let.
Franc Golob: Od leta 1953.
Dušan Štefula: Od leta 1949.
Na katerih področjih ste delovali v društvu in kaj štejete za svoj največji prispevek?
Marija Golob: Bila sem učiteljica na osnovni šoli v Stranjah, zato sem prevzela vodenje planinskega krožka. Imela sem planinsko skupino, kjer je bilo okrog 160 učencev. Z možem, ki je bil velik ljubitelj gora in domačin (sama sem doma iz Zasavja), sva s pomočjo PD Kamnik in z mladinskim odsekom vzgajala mladi rod. Vsak mesec smo imeli izlet v bližnjo okolico in tudi po širšem okolju. Organizirali smo tudi planinsko šolo za višjo stopnjo. To je trajalo 26 let, vse do nesrečnega konca. Mislim, da je bil največji prispevek to, da sva mladino iz okoliških šol vključila v delo društva in smo imeli skupne izlete. To se mi zdi največ vredno, več kot fizično delo pri gradnji koč.
Jernej Koritnik: Največ sem deloval na gospodarskem področju. Sodeloval sem na mnogih delovnih akcijah, že od časov, ko smo obnavljali Stari grad, ko smo podrli staro kočo na Kamniškem sedlu, pri čistilnih napravah, postavitvi vetrnice, pri gradnji objekta GRS na Veliki planini ... Osem let sem bil tudi pomočnik gospodarja v planinskem društvu.
Marko Prezelj: Največ sem seveda deloval na področju alpinizma. Bil sem tudi v mladinskem odseku in v odseku za gorsko stražo, v AO in tudi v GRS. Včasih je bila obveza alpinistov, da pomagajo pri gradnji koč in to sem oddelal. Alpinistično gledano se društvu verjetno ni treba sramovati tega, kar sem preplezal. Verjetno za vse člane društva alpinizem sicer ni neka zaščitna znamka, a kdor ima drugačne interese, se mu s tem ni treba istovetiti.
Franc Golob: Največ sem deloval na gospodarskem področju. Najprej sem nosil hrano in pijačo na obe sedli, potem sem pomagal graditi. Na Kamniškem sedlu smo imeli celo dve delovni baraki. Gospodinja nam je vedno postregla. Na Kokrsko sedlo smo napeljali vodo s studenčka pod Kalško goro. Zdaj so tam rezervoarji in voda se stalno nataka. Orng smo_ delali.
Dušan Štefula: V PD Kamnik sem opravljal vrsto funkcij: vodil gradbeni odbor, bil načelnik gospodarskega, podpredsednik in predsednik PD, zdaj sem častni predsednik društva. Sodeloval sem pri gradnji doma na Starem gradu, pri obnovi uprave PD Kamnik, konstrukciji in izdelavi tovornih žičnic na Kamniško in Kokrsko sedlo, pri gradnji obeh novih koč, bil sem vodja izgradnje čistilnih naprav in podobno. Imel sem tudi več nalog na krovni organizaciji, PZS: bil sem vodja odbora za tovorne žičnice pri PZS in dolgoletni član gospodarskega odseka PZS.
Kaj vam pomeni biti član PD Kamnik?
Marija Golob: Nekaj najlepšega, ker imam gore neizmerno rada, čeprav so mi vzele moža in sina.
Jernej Koritnik: Članstvo mi pomeni vse. Verjamem v to organizacijo.
Marko Prezelj: Če mi ne bi nič pomenilo, ne bi bil član. To je neka pripadnost. V začetku je bila bolj »plemensko« obarvana, lokalna. Biti Kamničan se mi zdi lepa tradicija, sploh če pomisliš, da je društvo staro že 120 let. Takih_ društev v Sloveniji ni prav veliko. In prijetna družba.
Franc Golob: Če ne bi bil za to, sigurno ne bi pomagal. Tako pa sem in še bom.
Dušan Štefula: Veselje in spoštovanje do naših planin. Ali lahko primerjate tedanje čase z današnjimi?
Marija Golob: Nemogoče. Včasih sva z možem v skupini imela petdeset otrok ali celo več in sva bila sama, on spredaj, jaz na koncu kolone. Otroci so bili bolj sproščeni, narava jim je več pomenila kot jim zdaj, bili so bolj utrjeni. Zdaj je to nemogoče, saj so otroci stalno pred računalniki. Zdaj je tudi drugačen režim, saj mora biti na deset otrok en varuh. Časi so se zelo spremenili, ni več pravega navdušenja.
Jernej Koritnik: Takrat je bilo delo v glavnem bolj fizično. Ni bilo žičnic, nobenih pripomočkov. Danes je vseeno dosti lažje. Všeč mi je, da planinci nismo toljko skregani kot so drugje, še vedno je sloga.
Marko Prezelj: Če pogledam 40 let nazaj, je prva stvar, ki jo opazim, socialni razvoj, ki se je zgodil v tem času, drugo družbeni, takoj naslednji pa tehnološki. S tem predvsem mislim na opremo za hribe in vpliv tehnologije. Mimo tega ne morem. Spremenilo se je oboje, družba in tehnologija, ki nas spremlja. Prepričan sem, da je vse to zelo vplivalo na naš odnos do hribov, čeprav se slepimo, da ni. Mobiteli, digitalni fotoaparati ... skratka, vse to je vplivalo na to, da imamo zdaj drugačen pogled na gore. Preden greš v hribe, preveriš podatke v računalniku in pogledaš na internet, vreme itn. Mnogi se danes po facebooku dogovarjajo, kam bodo šli. Včasih je bil četrtkov sestanek kot bi šel k maši, nisem smel zamuditi nobenega, ker je bila to najboljša možnost, da sem se zmenil za plezanje za vikend. Telefonov ni bilo. Ta razlika je torej zelo oprijemljiva.
Franc Golob: Danes je v glavnem vse že narejeno, takrat pa je bilo treba veliko zgraditi na novo. Mi smo ves čas gojili prijateljstvo, drugače ne bi mogli delati. Dobro se nam je zdelo, da so nas dobili za delo. Nikoli mi ne bo žal za to in še bom hodil gor, kolikor bom le mogel.
Dušan Štefula: Več je prostovoljstva, povezave in planinskega prijateljstva, kot je bilo v preteklosti.
Kaj bi svetovali mladim, ki jih zanimajo gore?
Marija Golob: Naj gredo v naravo, naj jo spoznajo, vzljubijo in čuvajo.
Jernej Koritnik: Današnjim mladim bi svetoval, naj bodo aktivni pri planinskem društvu. Naj jih ne zanimajo politične zadeve.
Marko Prezelj: Naj gredo v hribe. Samo to. To je super.
Franc Golob: Naj se obnašajo kot planinci.
Dušan Štefula: Mladi naj se vključijo v mladinski odsek in obiskujejo planinske tečaje.
Ali še obiskujete hribe?
Marija Golob: Še_, a ne več veliko, ker mi zdravje ne dopušča več.
Jernej Koritnik: Še hodim, kolikor pač lahko.
Marko Prezelj: Ravno jutri bom šel ... (smeh).
Franc Golob: Če_ bi lahko hodil, bi še kaj naredil.
Dušan Štefula: Še vedno obiskujem sredogorje.
Besedilo in foto: Vladimir Habjan Dušan Štefula
Jernej Koritnik
Franc Golob
Marko Prezelj
ZBIRANJE SPOMINOV OB RAZSTAVI Kam so šle vse fabrike?
Šest tednov je bila v parku Evropa na ogled postavljena postindustrijska razstava Kam so šle vse fabrike?. V okviru festivala Kamfest je razstava nastala v sodelovanju članov KD Priden možic in Medobčinskega muzeja Kamnik, njeni avtorji Marko Kumer, Goran Završnik in Matjaž Jug ter oblikovalka Katarina Goltez pa so med obiskovalci poželi veliko odobravanja. Kako da ne, saj je spomin na padle kamniške fabrike še danes zelo živ po vsej kamniški občini. Razstavo, ki so jo avtorji zaradi zanimanja podaljšali za deset dni, so slavnostno zaprli v soboto, 21. septembra, z javnim vodstvom avtorja Marka Kumerja (na fotografiji desno), v katerega je bil vključen tudi ekskluzivni prikaz originalnih izdelkov posameznih tovarn.
Po pričakovanju se je razstave udeležilo precej starejših Kamničanov, ki so »pustili« velik del svojega življenja v kamniških tovarnah in se še danes radi spominjajo tistih časov. Vsako tako srečanje in pogovori so dragocen spomin na še pred kratkim minule čase, čeprav so za mlajše generacije kamniških otrok ti časi nepoznani. Za naslednjo jesen je načrtovana razstava v širšem obsegu v kamniškem muzeju, za katero lahko informacije ali predmete prispevate tudi vi, dragi bralci. Morda pa ne bi bilo napačno razmisliti tudi o smiselnosti ideje, ki se je porodila med pripravljanjem razstave. Na območju nekdanje Barutane bi lahko odprli večji industrijski muzejski park, ki bi spregovoril o pomembni polpretekli zgodovini za širšo kamniško okolico.
Kaj pa o razstavi Kam so šle vse fabrike? menijo Kamničani:
Andrej in
Rezi: Veseli naju, da razstava pomembno kamniško zgodovino obnavlja, žalosti pa, da od kamniških tovarn ni ostalo skorajda nič. Sama sem preživela 34 let v Utoku. Vsi smo bili s srcem v teh naših tovarnah. Dobro se nam je zdelo, da so odlično uspevale in se razvijale. Upokojila sem se tik pred propadom Utoka in nisem mogla verjeti, da se njegova zgodba končuje, saj sem na Utok vedno gledala kot na mojo tovarno. Pri zaprtju Utoka se je kot glavni vzrok propada omenjalo onesnaževanje in previsoki stroški čistilnih naprav, ki so bile potrebne za nadaljevanje proizvodnje. Po zaprtju Utoka so padle še druge velike kamniške tovarne. Opazna je razlika v Kamniku danes ali par desetletij nazaj. Nekdaj je bilo med občani toliko enotnosti in povezanosti, vse je bilo bolj živahno.
Breda: Na zaključek te razstave sem prišla iz Maribora, kjer živim, saj mi je hči rekla, da si moram to razstavo nujno ogledati. Na kamniške fabrike me vežejo spomini na mojo mladost. Od leta 1928-38 smo živeli v stavbi današnje Ideje, nasproti nas pa je stala nekdanja stavba tovarne Eta. Strašno radi smo otroci hodili h gospodu Jegliču, da smo dobili malo gorčice. Priznam, da sem celo življenje povsod iskala Etino gorčico. Hudo mi je bilo jeseni gledati ženske pri čiščenju kumaric na dvorišču, saj je bilo mrzlo. To so moji lepi spomini na otroštvo. Ne vem, zakaj so fabrike propadle, a zdi se mi žalostno, da se je to zgodilo, saj so bile to zares velike tovarne. Predvsem mi je hudo, da se je Svit odločil, da prekine s proizvodnjo majolik. A žal so taki časi. Ideja razstave je odlična in zdi se mi izredno pomembno, da se ta čas dokumentira za naše zanamce.
Andreja in Mark:
V Kamniku se propadla industrija zagotovo pogreša, saj bi imelo več ljudi zaposlitev. V mladosti nisem delala v nobeni kamniški fa-briki, saj sem živela v domžalski občini, se pa spominjam obiskov Kamnika s starši. Moji prvi vtisi so povezani z dimom iz tovarniških dimnikov, ki si ga videl, ko si prihajal proti mestu. Onesnaženje je bilo takrat res večje in s te plati se mi zdi v redu, da tega v mestu ni več. Žal mi je, da so kamniške tovarne propadale na način, kot so, saj so bile vse po vrsti zelo priznane. Seveda še danes živi spomin na kamniške izdelke, veliko jih še vedno uporabljamo. Spremembe v življenju se dogajajo, to moramo sprejeti. Nostalgija nam danes nič ne pomaga. Tovarne so propadle, to je dejstvo. Zagotovo bi se stvari obrnile drugače, če bi bilo več poštenja in zaupanja. Sama imam predvsem nostalgijo za delovnim časom v nekdanjih fabrikah. Delali so od šestih do dveh, potem pa je bilo za družino na voljo vse popoldne, danes pa tega ni več. Ljudje smo nemirni in živčni in žal smo v teh letih izgubili ne samo delovna mesta, temveč tudi medčloveške odnose.
Pavle: Razstave Kam so šle vse fabrike? si žal nisem ogledal. Sem imel namen, a mi je ušlo iz glave, da bo tako kmalu zaključena, čeprav sem v prejšnji številki vašega časopisa prebral članek. Osemnajst let sem delal v tovarni Stol in mi je zelo hudo, da je prišlo do propada kamniške industrije. Stanujem v neposredni bližini nekdanjega Stola in še danes pravim, da je škoda te tovarne. Nenazadnje je zares delala vse, kar lahko narediš iz lesa. Kar ljudje vsakodnevno potrebujejo. Še danes slišim govorice, da tovarna zagotovo ni propadla zaradi pomanjkanja naročil. In to je tisto, kar je najbolj žalostno. Spomini seveda ostajajo in zame je Stol še vedno neke vrste drugi dom. Priznam, da me pogosto stisne in zaboli srce, ko grem mimo nekdanje tovarne in današnjega nakupovalnega središča. Škoda, da se je dovolilo zaprtje toliko tovarn v Kamniku in verjamem, da bi bilo danes naše mesto drugačno, če bi ostalo več delovnih mest v tovarnah, vsaj na obrobju mesta.
Danijela: Kar se je pred dvajsetimi leti zgodilo s kamniškimi fabrikami, se mi zdi ža- t lostno. Sama sem nekaj let delala v Nemčiji in ko sem se vrnila v Kamniku, nisem dobila službe. Delo sem našla v Domžalah, od koder se je veliko ljudi vozilo »na šiht« v tovarne v Kamnik. V takratnih časih je bilo naše mesto močno, Domžale pa so se z obrtništvom razvile kasneje. Žal mi je, da je Kamnik po propadu industrije zaspal na področju obrti. V Domžalah so imeli obrtniki vedno boljše možnosti in zanje je bilo več posluha kot v Kamniku. Tudi meni so po prihodu iz tujine v Kamnik rekli, da naj se kar sama znajdem, saj sem v Nemčiji zaslužila. Še danes kupujem izdelke kamniških tovarn, doma imamo Svilanitove in Etine izdelke, pa tudi Titanovo ključavnico, zagotovo pa bi imela tudi Stolov stol in Utokovo usnje, pa še kaj. Razstavo o kamniških fabrikah sem si ogledala od daleč, zanimiva je ideja o postavitvi muzeja kamniških tovarn, saj so imele odločilen vpliv na življenje v mestu v zadnjem stoletju.
Bogdan: Pozdravljam pobudo za tole razstavo. Na žalost je večji del nekdanje kamniške tovarniške proizvodnje propadel, zakaj ne bi ostal vsaj nek zapis o tem, za naše mesto tako pomembnem času. Zaposlen sem bil v tovarni Titan in sem dosegel predpis, da se vsak stroj komisijsko pregleda in če je bil pred odpisom primeren, smo ga dali v muzej. Takratno vodstvo je bilo zelo dovzetno za te stvari. To je zgodovina, taka ali drugačna, ne sme se zanemariti, kaj so delali naši očetje. Nad razstavo sem presenečen in se je že veselim v večjem obsegu. Večino stvari o fabrikah sem že vedel, a še vedno sem našel zanimivosti, k[ sem jih slišal ali prebral prvič in so me presenetile. Želim si, da se zgodba intenzivno raziskuje še naprej, saj je v Kamniku še vedno dovolj informatorjev, ki lahko povedo ogromno spominov za naše zanamce. Spomnim se, ko smo pred daljnimi leti pomagali Ložu, pa je gospod Berlec rekel, da če Titan propade, je pa vsega konec. In dejansko skoraj res je. Ravno danes sem se temu spominu nasmejal. Sem nostalgičen. Bilo je lepo.
BOJANA KLEMENC
10 27. september 2013
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Gaja je po uspešno prestani operaciji konec avgusta v ZDA s pridnim treningom že uspela narediti nekaj samostojnih, najpomembnejših in največjih korakov. Z vajo in treningi na rehabilitaciji bo teh korakov vedno več.
Mala Gaja po uspešni
■ ■ ■ V	Ml
operaciji ze naredila prve samostojne korake
Mala bojevnica, dveletna Gaja Ivančič iz Soteske pri Kamniku, deklica s cere-bralno paralizo, ki so ji Slovenke in Slovenci v dobrodelni akciji zbiranja denarja Za Gajine korake omogočili operacijo v ZDA, se je skupaj z mlajšo sestrico in starši po slabem mesecu dni v ponedeljek, 23. septembra, vrnila domov. Na brniškem letališču je doživela lep sprejem.
Gaja namreč zaradi zapleta pri prezgodnjem rojstvu trpi za cerebralno paralizo. Zaradi zakrčenosti mišic se je le s težavo in v hudih bolečinah premikala. Ker je obstajala možnost, da bi nekoč lahko hodila brez težav in bolečin, so starši
začeli zbirati denar za operacijo v ZDA. Zaradi visokih stroškov operacije, znašali so 60.000 evrov, so se starši obrnili na širšo javnost. Slovenke in Slovenci smo se izkazali za dobrosrčen in radodaren narod, saj se je kmalu zbralo dovolj denarja za Gajino operacijo.
Gajo so 27. avgusta operirali v bolnišnici v St. Louisu. Operacija na hrbtenjači ji je omogočila, da je pogumna Gaja že na začetku septembra naredila prve korake, njeni zdravniki pa so takrat optimistično napovedali, da bo Gaja v enem letu hodila in celo tekla. Gajina mamica Sonja vsem, ki so pomagali Gaji, sporoča, da je operacija uspela in da so neskončno veseli in srečni, da so se za ta korak odločili. Pravi, da je to najboljše, kar so lahko storili za Gajo. »Gaja je zelo lepo okrevala po operaciji. Slab teden po posegu je že pridno telovadila, tako da je proti koncu terapij že naredila nekaj svojih prvih korakov. Sicer še malih in nestabilnih, toda začetek je in sedaj bo šlo samo še navzgor. Že sedaj se vidi ogromna razlika v njeni hoji, saj prvič lahko stopi s celim stopalom na tla in ne hodi več po prstih tako kot prej. Zdravnik v ZDA je napovedal, da bo Gaja v roku enega leta lahko samostojno hodila in da bo lahko celo tekla. Več si zares ne bi mogli želeti. Seveda nas čaka še ogromno dela, terapij, treningov, da Gaja dobi na moči in ravnotežju. Tega do sedaj ni mogla razvijati, zato je vsaj za dve leti v zaostanku za drugimi otroci njene starosti. Ampak bo nadoknadila, je pridna punca in ne dvomim da ji bo uspelo«, pravi presrečna mamica.
Sonja Ulčar Ivančič se ob tem ponovno zahvaljuje vsem, ki ste prispevali sredstva za operacijo in družino ves čas spodbujali. »Brez vas nam to ne bi uspelo! Gaja se bo borila naprej in nas brez dvoma še naprej razveseljevala s svojimi dosežki, ki jih bomo delili z vami, kot smo rekli ... Gajini prvi koraki so stvar cele Slovenije!«
Bravo Gaja ter pogumno še tako naprej!	BOJANA KLEMENC
Plesna kultura se razvija tudi v Kamniku
V zadnjih letih se tudi v Kamniku in okolici lepo razvija plesna kultura, vse večja je ponudba plesnih tečajev in prireditev. Pred poletjem smo uživali na prvi plesni prireditvi z imenom FINESA PLESA, na kateri so se predstavile plesne šole s področja Kamnika. V organizaciji OI JSKD Kamnik je v veliki dvorani Doma kulture Kamnik potekala prva revija_ vseh štirih kamniških plesnih šol, to pa so Glasbena šola, Plesni klub ŠinŠin, KUOD Bayani in Plesna šola ART. Več kot 130 nastopajočih različnih starostnih skupin je izvedlo različne plesne zvrsti in baletne točke. Za strokovno oceno je poskrbela Andreja Rauch Podrzavnik, ki je po strokovni plati podala pozitivno oceno dejavnosti, ki narekuje nadaljevanje v začrtani smeri.
»Idejni koncept projekta se nam je zdel zanimiv, saj se na ta način lahko predstavimo širšemu občinstvu,« pravi plesna učiteljica Klara Me-gušar, ki je vodila projekt v Plesni šoli ART. »Ples ni samo učenje korakov, je veliko več . Gre za kombinacijo druženja, rekreacije, sprostitve in zabave. S tem projektom so se ljudje med seboj povezali, ustvarile so se nove prijateljske vezi. Vsekakor pa je bila to tudi dobra izkušnja za plesalce, saj so se nekateri prvič srečali z javnim nastopanjem, kjer je bilo prisotno tudi malo treme, vendar je bilo moto celotnega projekta že od samega začetka zabava. Tudi v prihodnje nam je cilj sodelovati na teh prireditvah, saj s takimi prireditvami sodelujemo pri razvoju plesne dejavnosti in kulture v Kamniku in okolici.« Zadnja leta v Plesni šoli ART vpeljujejo tudi nove načine povezovanja plesa in sprostitve. V okviru plesnih vikendov in delavnic ponovno združujejo ples s pozitivnimi učinki, ki jih prinaša. Odzivi na tovrstne dogodke so dobri in se jih udeležuje tudi vse več Kamničanov.
Jubilejno 10. srečanje in tekmovanje gasilskih veteranov Gasilske zveze Kamnik
PLe t KLUS
v Kamniku in Domžalah
Domžale (Vele Domžale): Začetni tečaj, 4. okt. ob 20.00
Kamnik (v CIRIUS-u): Začetni tečaj, 4. okt. ob 19.00 Nadaljevalni tečaj 1, 6. okt. ob 17.00
Prijave in informacije: 041 244 244 ali www.plesniklub-art.com
IzBeripraviCnO; zapleši v Plesni sodART
V okviru Gasilske zveze Kamnik je 30. avgusta potekalo jubilejno 10. srečanje in tekmovanje gasilskih veteranov Gasilske zveze Kamnik. Srečanje in tekmovanje je potekalo na igrišču pri podružnični šoli Tunjice. Da so gasilski veterani še vrli gasilci, so se pomerili kar v dveh sklopih, in sicer v gasilskih in športnih disciplinah. Vsaka tekmovalna enota se je tako pomerila v šestih disciplinah.
Prisotne je nagovoril župan Marjan Šarec, ki je med drugim poudaril, da so gasilski veterani s svojim prostovoljnim delom in pomočjo človeku ob kakršniko-
li nesreči, ustvarjali zgodovino gasilske organizacije. S svojimi izkušnjami in znanjem imajo posebno mesto v tej organizaciji,
še posebej značilno je, da si v gasilskih vrstah podajajo roke številne generacije gasilcev. Ravno zaradi tega, je še kako pomembno, da svoje bogato znanje in izkušnje
prenašajo na mlajše generacije.
Med gasilskimi igrami so tekmovali v metanju vezalne vrvi v krog, metanju C cevi in zbijanju tarče z vedrovko. Poleg gasilskih disciplin so svoje spretnosti pomeri tudi v športnem delu, kjer so bile organizirane naslednje tri igre, in sicer zbijanje piramide, pikado in
metanje krogov na pritrjeni ročnik. Srečanja se je skupaj udeležilo 16 ekip in 14 posameznikov, skupno 87 veteranov. Sodelovale so ekipe iz devetih gasilskih društev: Tunjice, Kamniška Bistrica, Kamnik, Nevlje, Šmarca, Zg. Tuhinj, Svilanit, Srednja vas in Šmartno v Tuhinju.
Ker je pri vsakem tekmovalnem delu potrebno tudi prešteti točke in najboljšim trem podeliti nagrade, so to storili tudi tokrat. Pokale so prejela PGD Tunjice II za prvo mesto, drugo mesto PGD Nevlje II, tretje mesto Nevlje I in četrto mesto PGD Tunjice I. Med posamezniki so prva štiri mesta dosegli: Janez Zobavnik (PGD Tunjice), Miha Šlebir (PGD Kamniška Bistrica), Tone Prelesnik (PGD Nevlje) in Tone Prašnikar (PGD Šmartno v Tuhinju).
Po končanem tekmovalnem delu so si izmenjali še izkušnje ter se tako v sproščenem vzdušju pomenili o preteklem delu, intervencijah in bogatih gasilskih izkušnjah.
JANJA ZORMAN MACURA
KAMNIČANI V ALBANIJI
Udeleženci odprave skupaj z domačini v bazi (foto: Jure Tomelj)
Albanija je bila dolgo zelo zaprta za tujce. Že v 80. letih preteklega stoletja so bili narejeni poskusi, da bi obiskali tamkajšnje izredno zanimive in lepe planine, katerih del je tudi v Črni gori. Vendar zaradi politike in drugih birokratskih zapletov do tega ni prišlo. Po padcu komunističnega režima so se meje postopno odprle in Albanske gore je obiskalo že veliko Slovencev. Vendar je celotno gorstvo Prokletij planinsko in alpinistično zelo malo »obdelano« in zaradi tega zelo zanimivo.
Ob 120-obletnici organiziranega planinstva v Kamniku je AO Kamnik skupaj z DGRS Kamnik organiziral krajšo odpravo v albanske Prokletije. Na pot so odšli 8. avgusta in se vrnili 17. avgusta. Odpravo je vodil Aleš Holc, načelnik AO Kamnik, udeleženci pa so bili Jaka Capuder, Blaž Gladek, Marko Gradišnik, Cene Griljc, Dejan Kuserbanj, Lado Kladnik, Franc Miš, Marko Petek, Jure Prezelj, Katja Tabernik, Jure Tomelj in Alen Voljkar.
Svoj tabor so postavili v dolini Valbone na travniku prijaznega domačina Marka Lamthija. Tudi to območje je planinsko in alpinistično še precej »neobdelano«. Sicer so poti, a večinoma nemarkirane, tako da je bilo potrebno preizkusiti tudi orientacijske sposobnosti. Dostopi in sestopi do posameznih sten so dolgi, tudi sestopi so precej zamotani. Preplezali so 8 prvenstvenih smeri in opravili krožno, več kot 30 km dolgo turo na najvišji vrh Prokletij Maja Jezerce.
Preplezane prvenstven smeri: Maja Tath, smer Ukulele (310 m, Capuder, Kladnik, Voljkar); Maja e Malle, smer Problem - nje problem ( 600 m, Holc, Petek, Prezelj); Maja e Malle, (Maja e Kamnik) smer Psihoza (510 m, Capuder, Kuserbanj, Voljkar); Maja e Malle, smer Gladek, Gradišnik, Kladnik (500 m, Gladek, Gradišnik, Kladnik); Quater Majat, smer Kamniški steber (400 m, Holc, Petek, Prezelj); Ismail Sali Brucaj, smer Slovenska lepotica (400 m, Holc, Petek, Prezelj); Maja e Malle, grebensko prečenje (Franc Miš in Jure Tomelj); Maja e Malle, smer Gegi (1000 m, Gladek, Gradišnik).
BOJČ
Mednarodno športno-turistično 4x4 OFF ROAD srečanje Panther Kamnik 2013 uspelo
Adrenalinski boji v spretnostnih vožnjah
Sport Touring club Panther Kamnik je 23. in 24. avgusta v Tunjicah pri Kamniku organiziral Mednarodno športno-turi-stično 4x4 OFF ROAD srečanje terenskih 4x4 in ostalih 4x4 vozil. Namen srečanja je povezava kamniških turističnih destinacij z avto moto športom ter poživitev turizma v kamniški občini tudi preko ljubiteljev in lastnikov 4x4 vozil širom Slovenije in tujine. Že v petek so se tekmovalci odpravili na nočni turistični roadbook. Prevozili so malo več kot 100 km dolgo pot po turističnih točkah Kamnika in zbirali žige v svojem roadboo-ku. V soboto pa se je vse začelo zares.Na spretnostne preizkušnje se je prijavilo okoli 50 posadk iz Slovenije, pa tudi tekmovalci iz Bosne in Hrvaške. V Tunjicah nas je pričakalo lepo sončno vreme, veliko tekmovalcev in gledalcev, ki so nestrpno pričakovali adrena-
linske in napete boje v spretnostnih vožnjah. Tekmovalci so se pomerili v soft, spretnostni, atv, paralelni off road cros,turistični roadbook, hard in hard brez vitla preizkušnji, ki sta tudi najbolj zanimivi.
Na povabilo organizatorja na uradno odprtje prireditve sta se odzvala župan Marjan Šarec in direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Ko-lar. Župan Marjan Šarec je zbrane ljubitelje terenskih vozil nagovoril: »Vsa pohvala in čestitke predsedniku STC Panther Kamnik Bra-netu Prezlju ter mladima članoma Gregorju Klemencu in Juretu Pavlicu za že tretje odlično izpeljano tekmovanje OFF ROAD v Tunjicah. Prepričan sem, da bo OFF ROAD tukaj v Tunjicah deloval še dolgo. Verjamem, da ima to tekmovanje prihodnost, ki ga bo veljalo nadgraditi tudi s turističnega vidika in zato tudi dobro
sodelovanje z Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik. Spoštovani tekmovalci, obiskovalke in obiskovalci, želim vam čim večje hitrosti ob čim večji varnosti in čim bolj atraktivno vožnjo« Za piko na i odlično izpeljani
prireditvi so bili zadovoljni gledalci in vozniki/ce, ki jim blato ni predstavljajo ovir, ampak možnost za zabavo, njihova terenska vozila pa so bila polno obremenjena.
STC PANTHER KAMNIK OFF ROAD CLUB
Kaj je novega na GSŠRM Kamnik?
Začelo se je novo šolsko leto, ki je in bo prineslo spet nekaj novosti in izboljšav ter posledično boljše rezultate naših dijakov.
Dijaki, zaposleni in obiskovalci se po šoli sprehajajo varneje, saj smo v zgradbi sanirali vse klančine z novo protizdrsno talno oblogo. S tem smo bistveno izboljšali varnostne pogoje, hkrati pa olajšali transport večjih učil in pripomočkov za pouk.
smo tako zaključili z višjim splošnim uspehom dijakov, zvišala se je uspešnost dijakov na maturi in je v slovenskem okviru nadpovprečna, na zavidljivih osem dijakov pa se je povečalo tudi število zlatih maturantov.
V programu ekonomski tehnik, ki je po tradiciji na drugem mestu, se je vpis stabiliziral na enem polnem oddelku, pospešeno pa delamo na tem, da bodo dijaki,
Poleg mobilne enote prenosnikov imamo tudi novo mobilno enoto tabličnih računalnikov, ki
dijake motivirajo za samostojno raziskovalno delo, pouk pa naredijo sodobnejši, bolj razgiban in s tem kakovostnejši.
Z jesenjo 2013 poleg elektronske redovalnice, ki smo jo uvedli v lanskem letu, povsem prehajamo tudi na elektronski dnevnik. Po analizah in izkušnjah drugih slovenskih in tujih šol način vodenja dela s transparentnim pregledom izvedbe pouka pripomore k dvigu uspešnosti, zmanjšuje nezaželeno odsotnost dijakov, povečuje obveščenost staršev in prispeva k medpredmetnemu povezovanju ter boljšemu sodelovanju med dijaki, učitelji in starši.
Pohvalimo se lahko, da smo šolsko leto že drugič zapored začeli s porastom števila dijakov, ki jih bo v tem šolskem letu skoraj 840, kar pomeni, da se zelo uspešno spopadamo z negativno demografsko sliko v državi. Večina naših dijakov se izobražuje v najbolj tradicionalnem srednješolskem programu - splošni gimnaziji in prav tukaj smo letos znova izboljšali rezultate. Preteklo šolsko leto
ki zaključijo ta program, zaposlji-vi, hkrati pa bodo pridobili širino, ki jo potrebujejo za nadaljevanje študija. Na poklicni maturi so naši dijaki nad slovenskim povprečjem in prav tako pridobivajo večje število točk kot povprečni poklicni maturantje.
Najmlajši program - vzgojitelj predšolskih otrok je sedaj prisoten po celi vertikali (od 1. do 4. letnika) v petih oddelkih in z nestrpnostjo čakamo rezultate prve generacije, ki bo v letošnjem šolskem letu opravljala poklicno maturo. Glede na pridnost in vsesplošno angažiranost dijakov in učiteljev programa predšolska vzgoja upravičeno tudi tukaj pričakujemo nove zlate poklicne maturante.
Na področju IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH nadaljujemo z izobraževanjem za pridobitev izobrazbe, in sicer v programih ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gimnazija in maturitetni tečaj. Razmišljamo tudi o razširitvi ponudbe s programom, ki bi bil po meri turističnim ponudnikom, saj smo mnenja, da je v Kamniku in okolici prav na tem področju še veliko možnosti za razvoj, pridobitev novih delovnih mest in predstavi-
GLy
{t ('U (f^
_I
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA
GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Podaljšujemo vpis v programe za odrasle:
PREDŠOLSKA VZGOJA
>	EKONOMSKI TEHNIK
►	MATURITETNI TEČAJ
• GIMNAZIJA
V oktobru začetek jezikovnih tečajev:
ANGLEŠČINA - NEMŠČINA
-	ITALIJANŠČINA
-	FRANCOŠČINA in RUŠČINA
VPIS in INFORMACIJE
Tel.: 01 830 3228 in 01 830 3212 www.gssrm.si
tev čudovitega okolja, v katerem živimo.
Še naprej prirejamo računalniške tečaje in tečaje tujih jezikov,
kjer poleg običajne angleščine, nemščine, italijanščine in francoščine letos kot novost ponujamo tudi ruščino in tečaj nemščine kot pripravo za delo v nemško govorečih deželah. Pri slednjem imamo v mislih predvsem bližnjo Avstrijo, v kateri išče delo vse več Slovencev, ruščina pa zaradi tesnejšega sodelovanja z ruskim gospodarstvom postaja v poslovnem svetu skorajda že nujen jezik.
Poleg izobraževalne dejavnosti na GSŠRM delamo na novih projektih, ki bodo zanimivi tudi za lokalno skupnost: pripravljamo nov muzikal, ki je tokrat avtorski; Rudolfi pripravljajo novo premiero; začeli smo z delom na šolskem pevskem zboru, športniki, raziskovalci in predstavniki šole na različnih tekmovalnih področjih pa pridno trenirajo in se pripravljajo na nove izzive. Več o aktivnosti šole lahko sproti spremljate na prenovljeni spletni strani www.gssrm. si in socialnih omrežjih.
Osnovna šola Frana Albrehta prejela naziv kulturna šola
V petek, 20. septembra, je v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah na Gorenjskem potekala že 10. podelitev nazivov »Kulturna šola«, ki ga je med 53 slovenskimi šolami prejela tudi Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik.
Namen projekta Kulturna šola, ki ga razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, je poudarjati kulturno vzgojo ter ustvarjalnost mladih na področju glasbe, gledališča, lutk, folklorne dejavnosti, filma in vi-dea, plesa, likovne in fotografske dejavnosti, literature ter varovanja kulturne dediščine. Projekt je namenjen osnovnim šolam, ki v kulturno delovanje vključujejo ve-
čje število učencev in učiteljev in spodbujajo sodelovanje na revijah, srečanjih, festivalih, tekmovanjih in prirejajo kulturne dogodke tudi za širšo javnost. Z vsemi temi dejavnostmi šola krepi zavest o pomenu dosežkov mladih na kulturnem področju, spodbuja mentorje k izobraževanjem ter postaja središče kulturnih programov v svojem okolju. Bistven namen Kulturne šole je krepitev ustvarjalnosti, vseživljenj-skega učenja in povezovanja.
Kulturno prireditev, ki so jo pripravili učenci najbolj kulturne šole 2012 - Osnovne šole Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, si je ogledal tudi župan Občine Kamnik Marjan Šarec, zbrane pa je nagovoril minister za izobraževanje,
znanost in šport dr. Jernej Pikalo.
Na prireditvi so podelili tudi posebna priznanja za najbolj kulturne šole na posameznih področjih ter razglasili najbolj kulturno šolo 2013. Ta laskavi naziv je prejela Osnovna šola Brežice.
Osnovna šola Frana Albrehta je s prejetim nazivom »Kulturna šola 20l3«, ki ga bo lahko uporabljala od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2016, dokazala, da sta znanje in ustvarjalnost temeljni vrednoti, ki ju v sklopu številnih šolskih in obšolskih dejavnosti izkazuje nadpovprečno aktivno kulturno udejstvovanje učencev, njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev.
TADEJA KILAR
Znanje tujih jezikov je dragoceno
V današnjem času, ki ga je zaznamovala tudi gospodarska kriza, postaja znanje tujih jezikov še kako pomembno, saj odpira vrata za študij ali delo v tujini. 26. september je bil pred dvanajstimi leti razglašen za evropski dan jezikov, dan, ko se praznuje jezikovna in kulturna raznolikost Evrope. Dan prej, v sredo, 25. septembra, so v kamniški Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra slavnostno podelili mednarodne jezikovne diplome iz nemškega jezika. Nemška jezikovna diploma (DSD) je jezikovna vstopnica za študij na nemških univerzah, prav tako pa je velikega pomena pri iskanju zaposlitve, saj dokazuje aktivno znanje nemščine.
Letos so na kamniški šoli podelili Nemško jezikovno diplomo drugič. Kako uspešni na jezikovnem področju so na tej šoli govori podatek, da je nemško jezikovno diplomo letos osvojilo kar 37 dijakov - Jernej Narat, Martin Verbič, Ana Lemič, Irinej Papuga, Anita Jeglič, Neja Lombergar, Tina Dolinšek, Medina Bešic, Aja Uršič, Tina Bašan, Miha Hrovat, Žiga Erjavec, Teja Jazbinšek, Patricia Pangeršič, Ela Praznik, Martin Jereb, Nina Porovne Čeme, Ines Huber, Gabriela Lozančič, Mojca Hribar,
Andraž Jašovec, Monika Proj, Krištof Špenko, Žan Horvat, Julia Drolc, Lučka Majcenovič, Vesna Drolc, Andrej Kuhelj, Haris Ljubijankic, Žiga Pogačar, Mojca Podlesek, Tina Bekrič, Vida Maver, Katarina Pangeršič, Peter Reisinger, Nika Ponikvar in Maša Vozlič. DSD - Nemško jezikovno diplomo je uspešnim dijakom podelil strokovni svetovalec za nemški jezik in koordinator programa za Nemško jezikovno diplomo v Sloveniji dr. Reinhard Zühlke (fotografijo objavljamo na naslovnici).
Prireditev so z različnimi točkami popestrili dijaki, ki so opravljali DSD diplomo, ter dijakinje predšolske vzgoje. Direktor GSŠRM Kamnik mag. Šemso Mujanovič je poudaril pomembnost zavedanja učenja tujih jezikov ter da je ponosen na dijake, saj so s trudom nadgradili svoje talente.
Vsem dobitnikom jezikovnih priznanj iskrene čestitke, zahvala pa seveda gre tudi učiteljicam nemškega jezika na kamniški šoli ter mentorici Gaby Drewes, ki je dijake na diplomo uspešno pripravila in pripeljala do cilja.
BOJANA KLEMENC
Nemška učiteljica v Kamniku na dopustu vsak dan
Gaby Drewes je v Kamnik prišla po naklučju. Že dalj časa si je želela nadaljevati poklicno pot v tujini, saj jo pedagoško delo v rojstnem Pa-derbornu na severu Nemčije ni več popolnoma osrečevalo. Čeprav si je predstavljala, da bo učila nekje v Aziji, sta bili na seznamu le še dve prosti delovni mesti v Sloveniji, v Mariboru in Kamniku. Gaby je pogledala na zemljevid in se odločila za Maribor, ki pa žal v tistem trenutku ni bil več na voljo. Ostal je Kamnik. Odločena, da pri svojih letih ujame zadnji vlak za spremembo v svojem življenju, je spakirala kovčke, se usedla v avto in se pripeljala v naše mesto. Pred dobrimi tremi leti je ob prvem pogledu na kamniške hribe in naše mesto začutila, da ljubezen na prvi pogled zares obstaja. Nov življenjski izziv se je kar naenkrat spremenil v svojevrsten celoletni dopust.
Od računalnika do učiteljice
Gaby Drewes zadnja tri leta poučuje nemški jezik na kamniški Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra. Poučuje dijake, ki bi radi podrobneje spoznali nemški jezik in življenje v Nemčiji, svoje dijake pa tudi pripravlja na mednarodno priznane izpite iz nemškega jezika. Poudarek njenih ur je v intenzivnem ustnem in pisnem sporazumevanju majhnih skupin učencev. Veseli jo posredovanje znanja in izkušenj kamniškim učencem, a do tega jo je vodila zanimiva pot.
Gaby je prvotno študirala računalništvo in vrsto let delala na tem področju, programirala, organizirala, prodajala. Pravi, da je preteklo kar nekaj vode, preden je spoznala, da si v resnici želi biti učiteljica. Že od malega je rada učila. Poučevala je kitaro, v športnem društvu vodila športne dejavnosti. Vedno je sama rada poučevala in se tudi od svojih učencev učila. Na fakulteti je študirala štiri predmete, med drugim tudi nemški jezik in trinajst let poučevala na srednji šoli v Paderbornu.
Delo s kamniškimi dijaki jo navdušuje
Gaby Drewes ne more primerjati poučevanja pri nas z njenim delom v Nemčiji, saj je bila v Paderbornu nenazadnje učiteljica v navadnem razredu z vsemi obveznostmi, ki jih s seboj prinese tovrstno delo. V Kamniku je njena vloga v razredu drugačna. Tu mora poskrbeti, da so vsi učenci, ki se prijavijo na mednarodni izpit iz nemškega jezika, nanj tudi kar se da dobro pripravljeni. V razredu z Gaby sedijo učenci, ki želijo več znanja na področju njenega materinega jezika, ki so motivirani, pripravljeni za delo in študij.
Gaby zatrjuje, da je delo s kamniškimi dijaki veliko lepše in izpopolnjujoče, kot si je predstavljala na svoji prvi poti proti našemu mestu. Na šoli so jo vsi lepo sprejeli, tako dijaki kot sodelavci. Z vsemi dobro sodeluje in je hvaležna ravnatelju za zavzeto podporo programa za mednarodno priznano jezikovno diplomo v nemškem jeziku. Zagotovo gre levji delež uspehu tega programa pripisati Gaby. Prvo leto je imela v programu deset učencev, v preteklem šolskem letu že triinpetdeset za dve stopnji diplome, s katero lahko kamniški dijaki študirajo v Nemčiji. Gaby pravi, da je tolikšno zanimanje za nemški jezik ne čudi, saj je v treh letih, odkar je v Kamniku, spoznala veliko ljudi z odličnim znanjem nemškega jezika. V smehu doda, da se je kar težko učiti slovenskega jezika, saj vsi raje govorijo z njo v angleškem ali njenem materinem jeziku.
Ob svetovnem dnevu učiteljev, 5. oktobru, smo obiskali nemško učiteljico Gaby Drewes, ki na kamniški Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra zadnja tri leta pripravlja dijake na mednarodno diplomo iz nemškega jezika.
Kamnik jo osrečuje
Gaby je hvaležna, da je prišla v Kamnik. V Sloveniji poučuje enak program še pet učiteljic iz Nemčije, v Novem mestu, Mariboru, Ljutomeru, Ljubljani in na Ptuju. Ob skupnih srečanjih spoznava, kakšno srečo je imela s šolo in ljudmi v Kamniku. Ravno zato je prosila, da se njen mandat podaljša še za tri leta. Čeprav je lahko na eni šoli največ šest let, Gaby upa, da bo lahko ostala še zadnjih nekaj let pred upokojitvijo v Kamniku, saj ji je tu zelo všeč. Sama prihaja iz ravninskega predela severne Nemčije, zato se zaradi planin počuti, kot da je ves čas na dopustu. Tudi samo mesto jo navdušuje. Arhitektura Šutne ji je pri srcu, a je vseeno prepričana, da bi mestno središče zares lahko bolj navdihnili z življenjem. V Kamniku se počuti domače, spoznala je veliko prijaznih ljudi in aktivnosti, s katerimi si zapolnjuje svoj prosti čas. Ko ne poučuje, poje v Mešanem pevskem zboru Cantemus, veliko se ukvarja s športom, med drugim redno trenira sabljanje, rada raziskuje tako kamniško okolico kot potuje po svetu. Polovico letošnjih počitnic je preživela s svojo hčero na Kitajskem, a se še z večjim veseljem vrnila nazaj v naše mesto. V Kamniku jo je že obiskalo precej nemških prijateljev, ki so bili nad našim mestom s širšo okolico navdušeni. V zadnjih treh letih se je Gaby že tako vživela v vlogo turistične vodnice, da resno razmišlja o opravljanju izpita za lokalno turistično vodnico. Seveda le, če ji bo še ostalo kaj prostega časa. Nenazadnje vodi tudi skupino za kreativno pisanje v Ljubljani in premišljuje, če bi bilo zanimanje tudi v Kamniku.
Pri UNESCU so 5. oktober razglasili za svetovni dan učiteljev, da bi predstavili in poudarili poslanstvo učiteljev in njihove dosežke v vzgoji in izobraževanju. Gaby Drewes je zagotovo prava poslanka svojega poklica. To povedo tudi kamniški dijaki, ki so se že poslovili od šolskih klopi.
BOJANA KLEMENC
12 27. september 2013
ŠPORT
Kamniški OBČAN
Jan Lipovšek na svetovnem amaterskem triatlonskem prvenstvu
V nedeljo, 15. septembra, so se v Londonu na Svetovnem prvenstvu pomerili najboljši triatlonci amaterji na svetu. Potegovali so se za naslove svetovnih triatlonskih prvakov v posameznih starostnih kategorijah.
Tekmovanje so zaznamovale izredno nizke temperature (voda 15,9 °C, zrak 8°C). Start ob 7. uri zjutraj je številnim tekmovalcem povzročal velike težave. Najmlajši slovenski tekmovalec - član TK Trisport Alprem JAN LIPOVŠEK se je prvič pomeril na tako velikem tekmovanju. V kategoriji 18-19 let je osvojil 19. mesto med 30 uvrščenimi tekmovalci, kar je zelo lep rezultat. Zmagal je Norvežan, saj so mu bili, med drugim, vremenski pogoji bližji kot večini drugih tekmovalcev.
Po prihodu na cilj je Jan povedal: »Tekma je potekala v izredno težkih pogojih. Še posebno težak je bil kolesarski del. Prvič sem se srečal s tako nizkimi temperaturami, saj po prihodu iz vode nisem čutil rok in nog. Šele na tekaškem delu preizkušnje sem dobil občutek. To je bila moja prva tekma svetovnega merila in je nepozabna izkušnja. Glede na pogoje je to lep rezultat, predvsem pa zanimivo in dobro izhodišče za prihodnost. Fantastično vzdušje velikih tekmovanj svetovnega ranga, atmosfera in druženje z vrhunskimi tekmovalci so bili zame izredna izkušnja. Skratka, lahko rečem spektakulären zaključek sezone in vrhunec moje dosedanje športne kariere! Verjamem, da bo naslednja sezona še boljša in upam, da bom na naslednji svetovni preizkušnji uspel izboljšati uvrstitev.«
Janu čestitamo za dober nastop v Londonu in mu želimo še veliko uspehov na njegovi triatlonski poti.
ROMANA CAPUDER
Pričela se je kegljaška sezona 2013/2014
Kegljaška sezona v 1. slovenski državni ligi se je pričela 14. septembra, kjer sta obe 1. ekipi zmagali na gostovanju. 1. moška ekipa je gostovala v Dravogradu, ženska pa v Litiji. Ženska ekipa letos nastopa pod novim vodstvom. Funkcijo trenerja je prevzel Franci Grubar, saj bo dosedanji trener Zdravko Štrukelj ponovno aktivno nastopal za moško ekipo.
Odlični dosežki tekačev KGT Papež tudi na svetovni sceni
Medalja Leje Einfalt na 29. svetovnem prvenstvu v gorskih tekih, Mateja Kosovelj odlična četrta
Poljsko mesto Krynica je bilo voljen: »Ekipa je delovala zelo
prizorišče 29. svetovnega prvenstva v gorskih tekih, ki se ga je udeležila tudi slovenska reprezentanca, katere vodja je bil Dušan Papež. Teklo je 335 tekačev iz 40 držav v štirih kategorijah na krožni progi s startom in ciljem na vrhu 1150 metrov visokega Javornyka.
Pri mladinkah je srebro pritekla Lea Einfalt, ki je po tekmi srečna izjavila: » Vesela sem, da sem dopolnila zbirko medalj s svetovnih prvenstev in letošnjemu bronu na evropskem prvenstvu dodala še srebro na svetovnem. »Pri mladincih je bil najboljši Rok Bratina z 21. mestom, sledili so Jošt Lapajne na 31. mestu in Anže Božič na 36. mestu.
Med članicami je zmagala Italijanka Alice Gaggi, Mateji Koso-velj je ostalo odlično, a nehvaležno četrto mesto, s katerim je izboljšala najboljšo slovensko uvrstitev na SP.
V članski kategoriji je tekel tudi naš letošnji svetovni prvak v gorskem maratonu Mitja Kosovelj, sicer član KGT Papež. Zmagala je četverica temnopoltih tekačev iz Ugande, Mitja Kosovelj je končal na odličnem 16. mestu. Odlično se je odrezali tudi ostali tekači KGT Papež: Gašper Bregar na 38. mestu, Kamničan Gregor Mlakar pa na 113. mestu.
Vodja reprezentance Dušan Papež je bil z dosežki zelo zado-
enotno, homogeno, v prijateljskem vzdušju, z zavestjo, da predstavljajo Slovenijo svetu. V čast in ponos mi je bilo, da smo vsi skupaj bili kot eno, da smo se tako z vedenjem kot z rezultati dokazali svetu v najboljši luči.«
Na 5. tekmi WMRA Grand Prix tekmovanj odlična Mitja Kosovelj in Nejc Kuhar
Na 5. tekmi v nizu WMRA Grand Prix tekmovanj v Leogang v Avstriji so se tekači KGT Papež spet odlično odrezali. V hudi kon-
kurenci tekačev iz 14 držav so dosegli odlične uvrstitve. Med ženskami je zmagala Mateja Kosovelj, Urša Trobec (KGT Papež) je bila šesta absolutno. Pri članih so zmagovalne stopničke zasedli trije Eritrejci, Teklay, letošnji kralj Grintovca, je bil kljub poškodbi tretji, odlični peti je bil Mitja Kosovelj, osmi Nejc Kuhar, mladinec Rok Bratina dvanajsti, Klemen Triler osemnajsti, Anže Božič 23., veteran Franci Teraž 25. in Mirko Janjatovič 34 (vsi KGT Papež). Čestititamo!
MIRA PAPEŽ
Nejc Kuhar (KGTPapež), najboljši Slovenec na 15. Teku na Grintovec in osmi na WMRA Grand Prix teku v Avstriji. Foto: Tomo Šarf
Reprezentanca Slovenije na 29. svetovnem prvenstvu v gorskih tekih na Poljskem. Foto: Venčeslav Japelj.
ZADNJA TEKMA V SEZONI DUATLONSKEGA POKALA
MATEVŽ PLANKO ZOPET DRŽAVNI PRVAK
Kljub še nedavnim počitnicam tudi naši mladi upi niso počivali. Avgusta je v Vrbasu (Srbija) potekal mednarodni kegljaški kamp za kadete in kade-tinje letnik 1997 in 1998, kjer je sodelovalo skoraj 30 kadetov iz petih držav. Gregor Poljanšek, mladi predstavnik našega kluba, se je vrnil z bronasto medaljo, ki si jo je priigral v disciplini Sprint.
Istočasno so se na reprezentančne nastope v Kranjski Gori pripravljali mladinci in mladinke, ki so se jih udeležilitudi štirje naši in sicer Koprivec Klara, Jantol Peter, Poljanšek Uroš in Grm Žan.
Prav tako se je v avgustu na kegljišču odvijal že 8. turnir Kamnika v spomin Slavka Šuštarja st., na katerega se je prijavilo veliko število tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. Lep uspeh so dosegli domači tekmovalci in sicer je prvo mesto v moški kategoriji osvojil Klemen Mahkovic, drugo mesto je pripadlo Franciju Grubarju in tretje Marku Omanu. V ženski konkurenci so prva tri mesta zasedla Anja Dobravec, drugo Sara Gorjanc in tretje Irena Koprivc.
Pred odhodom na Evropski klubski pokal (moška ekipa) in NBC klubski pokal (ženska ekipa), ki bo v času od 1. do 5. oktobra v Augsburgu (Nemčija), obe prvi ekipi čakajoše tri tekme državne lige, ki bodo lahko dobra popotnica in priprava za uspešne pokalne nastope. Razpored, urnik in rezultate tekem si lahko ogledate na spletni strani Kegljaškega kluba Kamnik (http:// kk-kamnik.si/), najave posameznih tekem pa sproti objavljamo na vhodnih vratih kluba.
IRENA KOPRIVC
V soboto, 14. septembra, je v Čatežu potekala zadnja letošnja tekma za slovenski duatlonski pokal, ki je štela tudi za Državno prvenstvo v dua-tlonu. V super sprint duatlonu je naslov državnega prvaka zopet osvojil Matevž Planko iz TK Trisport Alprem, med dekleti pa Laura Šimenc iz TK Inles Ribnica. V sprint duatlonu sta naslova osvojila Ribničana Bojan Cebin in Laura Šimenc.
Po končani triatlonski tekmi na Bledu se je za tekmovalce uradno začel nekaj tedenski počitek, ki so ga zares potrebovali. Nekaterim je še ostalo energije in so odlično nastopili še na tekmi v Čatežu.
Najmlajši tekmovalci so se pomerili v V CICI DUATLONU (500 m teka - 2 km kolesa - 250 m teka). Po najvišjih mestih so posegli: cicibanke: 1. Vita Škrjanec;
cicibani: 1. Aljaž Udovič, 2. Domen Bojanc, 3. Aljaž Berlec;
ml. deklice: 2. Neža Gradišek; ml. dečki: 2. Nejc Podgoršek.
SUPER SPRINT DUATLON (2 km teka - 8 km kolesa - 1 km teka):
st. deklice: 1. Tjaša Vrtačič, 2. Ajda Ahačič, 3. Nejka Spruk st. dečki: 1. Jan Škrjanc, 2. Žiga Berlec kadetinje: 2. Tinkara Capuder
kadeti: 1. Matevž Planko, 2. Klemen Bojanc, 3. Matija Ko-vačič Ivanjko
V SPRINT DUATLONU (5 km teka - 20 km kolesa - 2,5 km teka) je absolutno 7. mesto osvojil Miro Kregar (zmagovalec v svoji kategoriji), 19. mesto Simona Koželja v skupni razvrstitvi in 21. mesto Leona Obreza (2. mesto v svoji kategoriji).
Za tekmovalci je torej še ena uspešna sezona. V naslednji številki bomo predstavili nekatere najpomembnejše
utrinke tekmovalcev in trenerjev šole triatlona.
ROMANA CAPUDER
Matevž Plankoje državni prvak v super sprint duatlonu. Foto: Tomaž Vrtačič
STADIONSKA ATLETIKA KONČNO TUDI V KAMNIKU
»Ustanovili smo novo Atletsko društvo v Kamniku«, nam je sporočil Damjan Zlatnar iz Bistričice, absolutni državni rekorder na prostem in v dvorani v teku čez visoke ovire, udeleženec Olimpijskih iger Atene 2004 in
■ X	■ v	■	v ■	/• I ■■■
Kamničani uspešni v Srbiji
V pokrajini Vojvodini, v mestu Bečej, je v nedeljo, 15. septembra, potekal močan mednarodni nami-znoteniški turnir. Med 150 igralci iz Srbije, Hrvaške, Romunije, Črne gore, Madžarske, Makedonije in Slovenije so nastopili tudi štirje člani namiznoteniškega kluba Kamnik. Damjan, Dejan, Jure in Dragan so si udeležbo na turnirju prislužili z lanskoletnim osvojenim prvim mestom v Ljubljanski in tretjim v Gorenjski namiznoteniški ligi ter s pridnostjo in zagnanostjo na treningih.
Naši mojstri bele žogice so prikazali odlične partije in upravičili odločitev trenerja, da jih pošlje na turnir, ki se po kvaliteti lahko primerja z Balkanskim veteranskim prvenstvom. Že v skupinskem delu tekmovanja so imeli peklensko težke nasprotnike. Le Jure in Damjan sta se prebila v glavni žreb in naprej do četrtfinala, kjer sta ju ustavila Romun Petresku in črnogorski mladinski reprezentant Ščekič.
Vsi štirje so s srčnimi boji in prikazano kvaliteto pustili lep vtis in navezali nova prijateljstva. Povabili so nove športne prijatelje na 4. mednarodno prvenstvo Kamnika, ki bo potekalo 1. decembra v OŠ Marije Vera. Pridobili smo tudi novega člana kluba, to je filmski in gledališki
igralec Rade Šerbedžija, ki nam je obljubil udeležbo na decembrskem turnirju. Že zdaj pa vabimo igralke, igralce in navijače na Prvenstvo Gorenjske, ki ga organiziramo 3. novembra v OŠ Marije Vera s pričet-kom ob 10. uri.
TJAŠA ŽIBERT, NTK Kamnik
Občino Kamnik so na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Vojvodini predstavljali: Dejan, Dragan, Jure in Damjan (z leve proti desni)
Peking 2008, številnih svetovnih in evropskih prvenstev ter letos najstarejši reprezentant Slovenije v Litvi, kjer si je Slovenija izborila mesto v 1. ligi Evropskega ekipnega tekmovanja v atletiki.
»Bil je že skrajni čas, da tudi Kamnik začne z razvojem stadi-onske atletike. Sam sem začel trenirati atletiko v OŠ Stranje v okviru interesne dejavnosti. Trenirali smo tudi na stadionu v Mekinjah, ki pa je še danes v enakem stanju kot pred 20. leti, kar je žalostno. Takrat smo tekli na stadionu po pesku in danes pokriva tekaško stezo na našem stadionu taisti pesek, karje že prava redkost v Sloveniji, kaj šele v svetu«, pove Damjan.
Poleg tekmovalnega športa se posveča tudi trenerskemu delu. Je trener že uspešnih atletov in atletinj, ki nastopajo na svetovnih mladinskih in evropskih prvenstvih. Meni, da je v kamniški občini, ki je sicer športno zelo prepoznavna, še veliko neizdelanih talentov, ki bi ob pravem pristopu oziroma pogojih, delu ter znanju in izkušnjah, ki jih ima, lahko dosegli podobne rezultate. Poleg tega pa vadba atletike kot
Damjan Zlatnar iz Bistričice, absolutni državni rekorder na prostem in v dvorani v teku čez visoke ovire, udeleženec Olimpijskih iger Atene 2004 in Peking 2008 ter številnih svetovnih in evropskih prvenstev, se bo posvetil tudi razvoju atletike v Kamniku.
bazične discipline najbolj pripomore k razvoju osnovnih motoričnih sposobnosti, kot so moč, hitrost, vzdržljivost in gibljivost sploh pri mlajših selekcijah, kar jim posledično omogoči udej-stvovanje v vseh ostalih športih na višjem nivoju.
»Za prihodnost si želim, da Atletski klub Kamnik začne z
delom in razvojem tako mladih kot tudi starejših, ki jih atletika zanima in veseli.
Za treninge in doseganje najboljših možnih rezultatov na državni in mednarodni ravni pa bomo poskrbeli mi«, optimistično gleda v prihodnost Kamničan Damjan Zlatnar, uspešen atlet in trener.
Z DRŽAVNEGA PRVENSTVA V LOKOSTRELSTVU
KAMNIŠKA MODRA BARVA JE OBARVALA STOPNIČKE ZA ZMAGOVALCE
Sončna in topla sobota, 21. septembra, je privabila v medvedjo deželo številne slovenske lokostrel-ke in lokostrelce z ukrivljenim in sestavljenim lokom. Na tekmo so se lahko prijavili le tisti, ki so na predhodnih tekmah v Sloveniji ali v tujini dosegli predpisano normo za nastop.
Ker je Državno prvenstvo vedno zadnja tekma v sezoni, so se kamniški fantje in dekleta nanjo dobro pripravili in zopet dokazali, da Lokostrelski klub Kamnik tako po rezultatih, kot po udeležbi sodi v sam vrh slovenskega lokostrelstva.
Klub je na tekmovanje poslal 11 najboljših kamniških posameznikov, ki so čez vso zunanjo sezono vestno trenirali in se udeleževali vseh tekem v Sloveniji in tudi v tujini ter si s tem prislužili nastop na Državnem prvenstvu.
Državno prvenstvo vedno poteka v dveh delih in sicer: Državno prvenstvo za vse starostne kategorije in ekipe ter Absolutno državno prvenstvo za posameznike, ki imajo normo na najdaljših razdaljah, mešane dvojice in ekipe.
Kamničani so zopet posegli po najvišjih mestih v večini starostnih kategorijah in s tem izpolnili svoja in klubska pričakovanja. Dosegli so štiri naslove državnih prvakov, dva naslova podprvakov in tri bronaste medalje. Veselili smo se tudi
j sv
Člani LK Kamnik na Državnem prvenstvu v Kočevju, kjer so zopet posegli po najvišjih mestih.
HABJAN DEN, 634
dveh novih državnih rekordov, ki sta jih dosegli dve kamniški ekipi in sicer:
Članska ekipa v sestavi Jaka Komočar, Klemen Štrajhar in Den Habjan s 1928 krogi
Kadetska ekipa v sestavi Luka Gjurin, Gašper Štrajhar in Luka Arnež s 1880 krogi
Kamničani so dosegli naslednje odlične rezultate:
Matic Tonin in Žiga Ravnikar med izvajanjem strela.
Kategorija dečki, ukrivljeni lok, razdalja 40 m
1. mesto: RAVNIKAR ŽIGA, 682 krogov
4.	mesto: TONIN MATIC, 591 krogov
Kategorija kadeti, ukrivljeni lok, razdalja 60 m
1.	mesto: GJURIN LUKA, 637 krogov
3. mesto: ŠTRAJHAR GAŠPER, 628 kroogv
5.	mesto: ARNEŽ LUKA, 615 krogov
8.	mesto: TONIN GASPER, 592 krogov
Kategorija kadetinje, ukrivljeni lok, razdalja 60 m
5. mesto: RAJH MAŠA, 558 krogov
9.	mesto: ŠTEFULA BARBARA, 544 krogov
Kategorija mladinci, ukrivljeni lok, razdalja 70 m
2.	mesto: ŠTRAJHAR KLEMEN, 635 krogov
Kategorija člani, ukrivljeni lok, razdalja 70 m
1. mesto: KOMOČAR JAKA, 659 krogov
2. mesto: krogov
Ekipe člani:
1. mesto: članska ekipa KOMOČAR JAKA, ŠTRAJHAR KLEMEN, HABJAN DEN, 1928 krogov, NOV DRŽAVNI REKORD!! Ekipe kadeti:
1.	mesto: kadetska ekipa GJURIN LUKA, ŠTRAJHAR GAŠPER, LUKA , 1880 krogov, NOV DRŽAVNI REKORD!!
2.	mesto: kadetska ekipa TONIN GAŠPER, RAVNIKAR ŽIGA, TONIN MATIC
ABSOLUTNO DRŽAVNO PRVENSTVO: Člani:
2.	mesto: KOMOČAR JAKA,
4.	mesto: ŠTRAJHAR KLEMEN,
5.	mesto: HABJAN DEN
Mešane dvojice:
3.	mesto: KOMOČAR JAKA, ŠTEFULA BARBARA
5. mesto: ŠTRAJHAR KLEMEN, RAJH MAŠA
VSEM NAŠIM TEKMOVALCEM IN TEKMOVALKAM ISKRENO ČESTITAMO!
LK Kamnik
Iz tabora Calcit Volleyballa
Kamničanke najboljše v Grosuplju, Kamničani v Šoštanju
Do začetka letošnje tekmovalne sezone so še trije tedni, kar pomeni, da sta tako ženska kot moška ekipa Calcit Volleyballa sredi priprav. V zadnjem času se prijateljske tekme in turnirji kar vrstijo, sodeč po izidih pa sta obe ekipi za to obdobje priprav dobro pripravljeni. S Kamničanka-mi je ponovno tudi njihov prvi trener Gašper Ribič, kije bil s slovensko moško reprezentanco na EP na Danskem in Poljskem.
»Kar se igre tiče, smo na trenutke že igrali zelo dobro, nato pa so prišla obdobja, ko nam ni in ni šlo. Vendar je za to fazo priprav to normalno. Najbolj obremenjena igralka je bila Tjaša Turnšek, saj nima primerne menjave, medtem ko so si druge igralke razdelile igralni čas. Sicer pa je turnir v Grosupljem pokazal, da so letos tudi druge ekipe napredovale, zato se obeta izenačena prva liga, ki bo sicer pomlajena, vendar bo zato toliko bolj zanimiva,« je po zmagi na močnem turnirju v spomin na Sama Zrimca v Grosupljem povedal Aljoša Jemec, pomočnik prvega trenerja ženske ekipe Calcita Gašperja Ribiča. Ribič je z delom svojega pomočnika, s katerim sta bila vsakodnevno v stikih, lahko zadovoljen, saj so Kamničanke v Grosuplju brez izgubljenega niza - vse tekme so se igrale na dva dobljena niza - premagale Alianso, Vital, ATP Grosuplje, Celovec in v finalu še Luko Koper, ki so jo pred slabimi štirinajstimi dnevi premagale tudi v prijateljski tekmi v gosteh. Da so v dozdajšnjem pripravljalnem delu Kamničanke delale dobro, dokazujejo tudi posamične nagrade, ki so jih prejele na sobotnem turnirju, saj je bila Mojca Božič najboljša organizatorka turnirja, Tamara Borko je bila proglašena za najboljšo blo-kerko, Tjaša Turnšek za najboljšo
korektorico in Meta Jerala za najboljšo prosto igralko.
S tekme v tekmo boljši
Vse boljše pa v pripravljalnem obdobju igrajo tudi odbojkarji Cal-cita, ki so sezono začeli z dvema porazoma na svojem turnirju. Že na prijateljski tekmi proti Fužinar-ju nekaj dni pozneje so varovanci Marka Brumna brez težav opravili z ravenskim Fužinarjem, povratnikom v prvoligaško druščino, katerega so nato premagali še teden dni pozneje v njegovi dvorani. Kamničani so bili uspešni tudi na turnirju v Šoštanju, kjer so brez izgubljenega niza premagali tako domačega prvoligaša kot soboško Panvito Galex. Minuli konec tedna so počivali, do začetka prvenstva pa jih čakata še turnirja v Kanalu in Novi Gorici. Trener Marko Brumen se za zdaj sooča le z eno težavo, poškodbo Danijela Pokeršnika, ki ima težave s komolcem na desni roki.
»Poimensko smo res veliko izgubili, saj smo ostali brez vseh treh Janov, se pravi Planinca, Pokeršni-ka in Brulca. Vsi trije bi nam prišli še kako prav. Ne nazadnje je bil Pokeršnik na EP, Planinc in Brulec pa sta bila v najožjem izboru kandidatov za nastop v reprezentanci. Toda po drugi strani je prišel Andrej
Štemberger Zupan, bodo pa zato več priložnosti dobili mlajši igralci, predvsem Žiga Štern in Domen Kotnik. Oba prihajata v najboljša igralska leta, ko morata začeti igrati. Za oba bo to odlična priložnost, da se v tej sezoni dokažeta. Ker sta oba željna igre in dokazovanja, bo to za nas plus. Res je, da nimata izkušenj, toda morda bosta to nadomestila z borbenostjo,« ima polno zaupanje v svoje mlade soigralce Martin Hrast, ki bo tudi v letošnji sezoni najstarejši igralec Cal-cita. Njegov konkurent na mestu organizatorja igre bo Tine Kvas, ki se je vrnil v matični klub.
Slovo druge moške ekipe Calcita
Medtem, ko sta prva ženska in moška ekipa Calcita še sredi priprav na novo sezono, je druga moška ekipa Kamni-čanov prejšnjo sredo že igrala tekmo v pokalu Slovenije. Žal so mladi Kamničani morali priznati premoč izkušenej-ši ekipi iz Mokronoga, kar je tudi pomenilo njihovo slovo od tega tekmovanja.
Prva članska ekipa se bo pokalu pridružila šele v osmini finala, njen prvi cilj pa bo uvrstitev na zaključni turnir. Če ne bo ve-
čjih presenečenj, bi se potem v polfinalu morali pomeriti z ACH Volleyjem.
S pokalnim tekmovanjem so v sredo začele tudi odbojkarice druge ekipe Calcita, ki so v Stranjah gostile Luko Koper II. Tudi branilke slovenskega pokalnega naslova bodo v pokalu Slovenije svoj prvi nastop imele šele v osmini finala. Zanje je pomembno to, da bodo z Novo KBM Branikom srečale šele v finalu. Seveda, če se bodo vanj uvrstile.
Konec tedna pa predkrog v državnem prvenstvu čaka kamniške mladinke, ki jih vodi Franci Obol-nar, sicer tudi trener druge ekipe Calcita in kamniških kadetinj.
MIHA ŠTAMCAR
Organizator igre Martin Hrast. Foto: Primož Mahkovec.
Matjaž Pungertar premagal svetovno elito
Smučarske skakalnice v poletnih mesecih niso ravno pričakovano prizorišče za merjenje skakalnih moči, a kljub temu že vrsto let Svetovni pokal v smučarskih skokih (Grand-Prix) poteka tudi v poletnih mesecih. Iz Smučarsko skakalnega kluba Mengeš se je teh tekmovanj v preteklosti udeleževal naš prvak Rok Benkovič, v zadnjih letih pa ga uspešno nadomešča Vrhpoljčan Matjaž Pungertar. Pungi se po konstantni rezultatski formi iz zadnje zime zelo uspešno dokazuje tudi v poletnem Svetovnem pokalu. Na vseh tekmah se je uvrstil med dobitnike točk in tako postal najboljši slovenski orel, v končnici pa ga je prehitel le »povratnik« Jernej Damjan, ki je prikazal vzpenjajočo formo in nanizal nekaj vrhunskih rezultatov. Da zna poseči po samem vrhu je opozoril tudi Pungi, saj se je petkrat prebil med najboljšo deseterico, že v mesecu juniju pa se je v Hinterzartnu na uvodni tekmi s 3. mestom povzpel na zmagovalni podij. Pred zadnjima tekmama, ki bosta konec septembra in v začetku oktobra, je v Almatyju poskrbel za senzacijo ter po sedmem mestu prvega dne drugi dan preskočil vso svetovno elito in se ovenčal s svojo prvo zmago v svetovnem pokalu ter se vskupnem seštevku poletnega Grand-Prixa zavihtel na odlično 4. mesto. Svojo vlogo je odlično odigral tudi v ekipnih predstavah, tako v moški kot mešani zasedbi. Upamo, da bo njegova bera pridobljenih izkušenj in rezultatov med svetovno elito zadostna popotnica za naslednjo zimsko-olimpijsko sezono, v kateri mu mora selektor Janus vsekakor prihraniti mesto v reprezentanci.
V Mengeškem klubu neumorno iščemo in brusimo tudi nove skakalne bisere. Na zadnjih tekmah svetovnega B pokala (COC) nas je ponovno razveselil Domžalčan Anže Lanišek-Žaba, ki se po vrhunski, z mladinskim olimpijskim zlatom in srebrom pozlačeni zimi 2011/2012 ponovno vrača med elito. Začetnika med nordijskimi kombinatorci Leon Šarc in Aljaž Ogrinc sta se že izkazala na državnem nivoju in požela nekaj uvrstitev v sam vrh, za konstantno uvrščanje med dobitnike točk v Alpskem pokalu pa bo potrebno še nekaj kilometrine.
Pod skakalnicami v Mengšu ni nikoli dolgčas. Z dosti truda nam uspeva od »športov in zabave«, kjer štejejo »hitri prsti in tipkovnice«, privabiti nove navdušene mladce v zeleni gaj skakalnic. Skozi sproščeno in prijateljsko vzdušje med otroci ter ob naklonjenosti in podpori prizadevnih staršev jih popeljemo v svet smučarskih skokov. Vse mlade, ki ji ta šport veseli in se nam morda želijo pridružiti, kot tudi ostale ljubitelje smučarskih skokovvabimo, da si v nedeljo 29. septembra, ogledajo tekmo slovenskega pokala v smučarskih skokih najmlajših skakalcev in skakalk, starosti med 9 in 13 let.Tekma bo v Skakalnem centru v Mengšu.
Besedilo: M. Š.
Foto: Berkutshi-internet
Jesenski turnir teniškega društva »Pod skalco«
Teniško društvo »Pod Skalco« tudi to poletje ni počivalo. Naši člani so se vsak dan podili za žogo, tudi če je pripekala vročina, najmlajši pa so se v teniški šoli učili novih udarcev in se družili s sovrstniki. Uspešno sezono smo zaključili s turnirjem posameznikov, kjer se je najbolje izkazal Primož Pestotnik.
Turnir se je odvijal v soboto, 14. septembra, na naših igriščih znotraj avto-kampa Resnik. Po jutranjem zboru vseh igralcev in obvezni kavici so se začeli prvi dvoboji. V finalu sta se pomerila Zoran Poljanšek in Primož Pestotnik. Zmagovalec spomladanskega turnirja Zoran Poljanšek je moral priznati premoč tokrat zelo razpoloženemu Primožu Pestotniku. Hud boj se je zaključil z rezultatom 6:4. Za tretje mesto sta se udarila Bogdan Kvas in Slavko Bučevec. Kvas, to poletje najbolj zavzet tenisač našega društva, je zmagal 6:1.
Finalnim dvobojem je sledila podelitev pokalov, lačni tenisači pa so se okrepčali z golažem. Popoldne in večer smo, sicer zvesti teniški navdušenci, preživeli pred televizijskim sprejemnikom ob spremljanju napetih košarkarskih bojev in bučnem navijanju za naše košarkarje na tekmi proti Grčiji.
Ker se približuje jesen, s tem pa se zaključuje tudi sezona na zunanjih igriščih, v društvu upamo na še nekaj lepih sončnih dni. Odkar smo letos spomladi z reflektorji osvetlili obe igrišči, nas namreč tudi krajši dnevi ne preženejo z igrišča.
Teniško društvo »Pod Skalco«
Mladinca na državnem prvenstvu v maratonu z odličjem, Hribovšek med člani peti
Gorski kolesarji so se v Škofji Loki pomerili za naslove državnih prvakov v maratonu. V moški konkurenci na 82 kilometrov je slavil Lenart Noč, najboljši član kamniškega Calcit Bike Teama pa je bil Boštjan Hribovšek na petem mestu. Na 57,8 kilometra dolgi progi je zmagal član mladinec kamniškega moštva Peter Zupančič, Gregor Krajnc pa je bil tretji.
Zmagovalcu Noču je bil še najbližje nekdanji gorski kolesar Luka Mezgec, ki vrhunske rezultate zdaj dosega med cestnimi kolesarji. Za Nočem je Mezgec, ki živi v Kamniku, zaostal sedem minut in šest sekund. Na tretjem mestu je končal Blaž Pristovnik.
Pravi boj za peto mesto pa sta celotno dirko bila Boštjan Hribovšek in Matjaž Budin. Ves čas sta vozila skupaj, na koncu pa je Hribovšek ciljno črto prečkal le štiri desetinke pred Budinom. Tokrat najboljši Calcitovec je po tekmi povedal: »Šlo je v redu. Na začetku smo šli malo z rezervo. Prevelika razlika se je naredila do tretjega mesta, ki je še bilo dosegljivo, do konca ga nismo več dobili nazaj. S samo dirko sem zadovoljen, proga je bila suha, bil je lep maratonček. Z Budinom sva na koncu na klancu ostala sama. Na koncu sem si rekel, da počakam do 500 metrov pred ciljem. Zadnje ovinke sem izkoristil, da sem bil spredaj. Malo mi je žal, ker nisem prišel do tretjega mesta.«
Korošec je v absolutni konkurenci končal na desetem mestu. Bil je edini mlajši član med prijavljenjmi tekmovalci, kljub nekaj tehničnim težavam pa je bil po dirki zadovoljen. »Šlo mi je dobro. Bil sem v drugi skupini od starta, nisem šel s prvimi. Prvi spust se mi 'feltna' ni več vrtela. Moral sem poganjati. Če ne bi poganjal, bi šel menjalnik. Ko sem zamenjal, sem napredoval,« je dejal Rok.
Na 57,8 kilometra dolgi progi je s konkurenco suvereno opravil Peter Zupančič. Na prvem merjenju časa mu je lahko sledil le klubski kolega Gregor Krajnc, ki je nato v drugem krogu omagal in zdrsnil na tretje mesto. Med Zupančiča in Krajnca se je vrinil Rok Naglič.
»Zadovoljen sem. To je bil cilj za konec sezone. Izpolnil sem ga. Treniral sem le za to. Na tekmi se je odvijalo tako kot sem želel. Imel sem dosti moči. Vesel sem zmage. Na pol tekme sva bila z Grego skupaj, ko se je začel drugi krog je popustil na klancu. Šel sem svoj ritem, on je popustil in bil na koncu tretji,« je po tekmi sporočil Peter.
Žensko dirko je dobila Calcitovka Tina Perše, a sta bili na startu le dve tekmovalki; edina tekmica Peršetove Nina Homovec dirke ni končala.
PR CALCIT BIKE TEAM
Matjaž Pungertar je slavil prvo zmago v Svetovnem pokalu.
Športno in rekreativno življenje upokojencev
Cerkveni mešani pevski zbor France Gačnik
Najuspešnejši športniki upokojenci so za svoje odlične dosežke v letošnjem letu prejeli pokale.
Društvo upokojencev Kamnik posveča posebno pozornost športno rekreativnemu življenju svojih članic in članov. V društvenemu programu aktivno deluje kar 14 različnih disciplin, ki vključujejo znaten del tritisoč članskega društva. Med organizirane skupine spadajo: balinanje, kolesarstvo, kegljanje, pohodi, sprehodi, ples, pikado, plavanje, streljanje, kegljanje s kroglico na vrvici, smučanje, tenis, namizni tenis in šah. V letošnjem letu so postali aktivni še po-hodniki iz Tuhinjske doline. Tako razvejano življenje imajo le redka društva upokojencev v Sloveniji.
Srečanja ob podeljevanju priznanj v petek, 20. septembra, so se udeležili povabljeni gostje, med njimi Katja Vegel iz Občine Kamnik, predstavnika PZDU Gorenjske,
Vodja društvenih športnih rekreativnih aktivnosti Miha Prosen in predsednik društva Vinko Polak sta najstarejšemu športno izredno aktivnemu članu društva 89-letnemu Francetu Primožiču podelila posebno priznanje »grča društva«.
predstavnik Športne zveze Kamnik in zastopniki društev upokojencev, s katerimi DU Kamnik uspešno sodeluje. Predsednik društva Vinko Polak, ki je hkrati tudi zelo prizadeven udeleženec v mnogih disciplinah, je zbrane na srečanju pozdravil in zaželel dobre rezultate in uspehe tudi v prihodnje.
Vodje sekcij posameznih disciplin imajo polne roke dela in temu primerni so tudi rezultati. Svoje delo opravljajo odgovorno in prostovoljno, zato je med članstvom veliko zanimanja za vključevanje, le pri novih mlajših članih je interes nekoliko manjši.
Ob zaključku sezone društvo najbolje uvrščenim posameznikom podeljuje posebna priznanja medalje in pokale. Tako so se 20. septembra na društvenem dvorišču zbrali mnogi, ki so za svoje delo in dosežene uspehe prejeli zaslužena priznanja.Vodja društvenih športnih rekreativnih aktivnosti in podpredsednik društva Miha Prosen je predstavil podatke o doseženih uspehih v posameznih disciplinah.
Bronaste, srebrne in zlate medalje ter pokale je prejelo preko sto članic in članov društva, ki so dosegli določeno število točk po veljavnem pravilniku. Z navdušenjem smo zbrani pozdravili prejemnika prav posebnega priznanja in darila - pohodne palice in naziva »grča društva«
Franceta Primožiča. 89-letni France se redno udeležuje kolesarjenja, plavanja, pohodov in še vrste drugih aktivnosti, vključno z zahtevnimi planinskimi in tudi plezalnimi turami.
V društvu sicer aktivno deluje več kot 300 članic in članov ob tem, da mnogi posamezniki aktivno delujejo v več disciplinah. Na družabnem delu, ki je sledil podelitvam, so se dogovarjali tudi o prihodnjih aktivnostih. Že v začetku oktobra jih čaka pomembna naloga, saj je društvu zaupana organizacija državnega prvenstva v pikadu.
STANE SIMŠIČ
je letošnji največji Marijin praznik (Veliki šmaren) praznoval s številnimi verniki in častilci Matere Božje v Brestanici, kamor nas je povabil tamkajšnji kaplan g. Tomaž Šojč. Povabilo je bilo namenjeno sklopu letnega praznovanja ob stoletnici posvetitve bazilike, ki bo 2. julija 2014.
Cerkev Marije Lurške v Brestanici je ena izmed sedmih slovenskih bazilik, ki sodi med največje v Sloveniji. Ideje o gradnji segajo v začetek 20. stoletja. Prispevke za gradnjo so darovali Slovenci z vseh koncev domovine in tujine, zato se cerkev imenuje »slovenski Lurd«.
Prvotno se je Brestanica do leta 1953 imenovala Rajhenburg, kar v nemščini pomeni bogati kraj. Iz katerekoli smeri se pripeljete v kraj, vam pogled kaj hitro pritegne ta mogočna cerkev. Temeljni kamen za to triladijsko cerkev v neoromanskem slogu je 16. julija 1908 blagoslovil knezoškof Mihael Napotnik. V temeljni kamen so vgradili tudi pergament na katerem piše: »Dvigaj se krepko iz blagoslovljenega temeljnika dom Marijin in prinašaj Slovencem milosti Lurda!
Arhitekt Hans Pascher iz Gradca je s sodelavci načrtoval cerkev v skladu z njeno vlogo v okolju. Cerkev je triladijska bazilika s prečno ladjo, nadstropnima zakri-
stijama in zvonikoma. Gradbena, tesarska in druga dela so izvajala podjetja iz Ljubljane, Zagreba in Prage.
Za glavni oltar je škof Napotnik 26. septembra 1908 v lurški votlini blagoslovil kip Lurške Marije. Novembra 1910 so vgradili barvna okna, ki so jih izdelali innsbru-ški mojstri.
Leta 1911 je Osvald Bierti naslikal podobe z rožno-venskimi motivi. Istega leta je Peter Markovič upodobil alegorije vere, upanja in ljubezni, kasneje pa tudi Smrt sv. Jožefa in Prikazanje Srca Jezusovega sv. Marjeti Alakok.
Glavni oltar in prižnica sta delo kamnoseka Feliksa Tomana iz Ljubljane, stranska oltarja pa Vincenta Ča-mernika iz Celja.
Cerkev je 2. julija 1914 slovesno posvetil knezoškof Mihael Napotnik.
Z apostolsko listino papeža Pija XI. z dne 8. junija 1929 je bila cerkev odlikovana z naslovom Basilica Minor in že istega leta so v njej zadonele tudi nove orgle z 2540 piščali. S 1. oktobrom 1929 pa je bila pridružena Liberijanski baziliki S. Maria Maggiore v Rimu.
Zapisal zborovodja DOMINIK KRT
Vodstvo Pokrajinske zveze društev upokojencev za Gorenjsko je 29. avgusta v Ribnem pri Bledu pripravilo družabno srečanje aktivnih članov s pestrim programom. Srečanja se je udeležilo okrog 600 sedanjih in nekdanjih društvenih delavcev, med njimi 50 kamniških upokojencev skupaj z ekipo prostovoljk, pa tudi mnogi župani in predstavniki občin.
Po nagovoru predsednika PZDU Janeza Sušnika in podpredsednika ZDUS Antona Donka, ki sta predstavila aktivnosti društev in izpostavila uspešno delo prostovoljk v Kamniku in mentorice Marjane Berlec, ki je za svoja nesebična dela prejela državno priznanje.
STANE SIMŠIČ
Za bister um - SUDOKU
Po poteh spominov
Tudi letos smo v Krajevni organizaciji Kamnik Društva izgnancev Slovenije organizirali avtobusni izlet po Sloveniji izgnancev in njihovih najbližjih. Naše društvo združuje občane Kamnika in Komende, ki so bili med drugo svetovno vojno z rodne grude izgnani večinoma v nemška taborišča. Člani društva so tudi otroci izgnancev.
Tokrat smo se z avtobusom odpeljali proti Cerkljanskemu. Članica društva Marija Golob nas je tudi tokrat odlično vodila po poteh spomi-
Del izletnikov pred eno izmed barak Partizanske bolnišnice Franja.
nov in skozi zgodovinska dejstva ter skrbela za kulturni del programa našega potovanja. Za razvedrilo in dobro voljo je ob pomoči izletnikov s harmoniko poskrbel Denis Kregar, vnuk naše članice.
Najprej smo obiskali Partizansko bolnišnico Franjo - državni kulturni spomenik, ki sodi med svetovno dediščino in nosi znak evropske dediščine. Skrite bolnišnice so bile med drugo svetovno vojno posebnost slovenskega odporniškega gibanja. Gradili so jih v gozdovih, težko dostopnih grapah in kraških jamah. Med letom 1942 do 1945 jih je delovalo okoli dvajset. V njih je našlo zatočišče več kot 15.000 ranjencev. Po dobrem kosilu v prijetni gostilni, kjer smo tudi zapeli in zaplesali
ob zvokih harmonike, smo si v Cerkljanskem muzeju ogledali razstavo »Cerkljanska skozi stoletja« in »Pust je kriv! Pripoved o cerkljanskih laufarjih.« Cerkljanska lau-farija je danes del ohranjene pustne dediščine. Obiskali smo še domačijo pisatelja Ivana Tavčarja na Visokem pri Poljanah.
Potovanje je bilo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj o izgnanstvu. Poleg ponosa zaradi visoke stopnje solidarnosti med ljudmi v času druge svetovne vojne in napredkom v standardu življenja, ki je bil dosežen po osvoboditvi izpod okupatorja, je bilo med izletniki čutiti tudi jezo in žalost nad sedanjim stanjem, do katerega so nas pripeljale vlade po osamosvojitvi Slovenije.
mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica DIS KO Kamnik
Vpišite številke v prazna polja tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu, ter v vsakem od devetih kvadratov vse številke od 1 do 9.
				3				9
		4	8					
		8		1			4	
	5				9			
	6				5	9	7	2
	4			7			3	
2						6		
	3						8	
			6			2		4
6	8						3	9
							7	
1			3		2			4
	4		2					
7				4				1
		2	9		1			
			7		5			
							4	3
	3					5	8	
Alpinistična šola se začenja
Na zadnjem sestanku sveta alpinističnih inštruktorjev je bilo dogovorjeno, da se bo letošnja alpinistična šola AO Kamnik začela v četrtek, 26. septembra, ob 18. uri v prostorih PD Kamnik.
Ob sodelovanju drugih alpinističnih inštruktorjev in članov AO jo bosta vodila Matej Bizjak in Primož Lavrič. Preizkusna tura bo v nedeljo, 6. oktobra, ko bo na Korošici tudi tradicionalna nogometna tekma »na najvišji ravni«.	Bo'č
Kamniški
^ sasa.mejac@siol.net kamniskiobcan@siol.net
Občan
•s 01/83 91 311,041/662 450 Tudi na www.kamnik.si
FABER F-LIGHT: EDINSTVENA TEHNOLOGIJA V GIBANJU
OBIŠČITE NAS NA SEJMU AMBIENT LJUBLJANA 2013, DVORANA B
m FABER

STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
- IE i	hitro, kvalitetno in ugodno
031 689 832
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
POGREBNIHk
.0.0.
Pogrebne storitve, Dvoije 13,4207Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
• PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, »mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) PRODAJA POGREBNE OPREME SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC PREKOPI
NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)

STV
01 7216 720 www.kuhinjskenape.si
AGROPROMET
Jesenska ponudba AGROPROMET CERKLJE
jarkice stare 18 tednov_6,90 €/kos
moka tip 500 SLOVENSKA 25 kg_0,49 €/kg
pšenični otrobi 30 kg_0,19 €/kg
sladkor 25 kg_0,89 €/kg
zatezni trak - gurtna_9,90 €/kos
Zbiramo naročila za novo koruzo po ugodni ceni. Za večje količine možen popust in dostava.
AGROPROMET, Ulica 4. oktobra 10, CERKLJE tel. 04 25 26 440
www.irmi.si ^0
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
r	LANEN CVET	^
tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, ^ÜNiP tel.: 01/8341-660



4*4
\J,C$

nogjMcE
^VSE ZA ŠIVANJE^ BLU*G Obiščite nas, pripravili smo kolekcijo za vas!
Delovni čas: pon.-pet.: 9.-19. ure, sobota: 9.-13. ure
ŠIVILJSTVO ŠTEBE S TRADICIJO
Dolgoletne stranke iz tržnice v Kamniku in vse, ki cenijo kakovost naših izdelkov, vabimo, da nas obiščejo na novi lokaciji v Domžalah:
Ulica Ivana Pengova 22 Telefon: 041 647 419
Ef
TRENIRKE, KOLESARKE, PAJKICE, MAJICE ...
Življenje naše je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan ... Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 22. letu življenja zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak in bratranec
ROK PETEK
z Gozda
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, Rokovim nekdanjim in sedanjim sošolcem, našim sodelavcem in sosedom za vso pomoč, besede tolažbe in sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala vsem, ki ste našega Roka pospremili na njegovi zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Krt in Kristini za ganljive besede v slovo.
V žalosti: mami Tatjana, ati Marjan, brat Grega, sestra Nika, stari starši, tete in strici z družinami
September 2013
ZAHVALA
V 98. letu je za vedno zaspal naš dragi oče, ded, praded in tast
BLAŽ PODGORŠEK
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od njega,
hvala za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala dr. Bogdanu Logarju za dolgoletno zdravniško skrb, kakor
tudi ostalemu osebju ZD Kamnik. Zahvaljujemo se pevcem za občuteno zapete pesmi, obema govornikoma za globoke besede slovesa in lovcem za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in se ga boste spominjali. Vsi njegovi V septembru 2013
Bolezen in trpljenje si prestal, v grobu zdaj boš mirno spal. Odšel si tja, kjer ni gorja, kjer upanje ti večnost da.
ZAHVALA
V 77. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi ata, stari ata, pradedek, brat, tast in stric
FRANC VRANKAR
Pehkov ata iz Sidola
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Stol&Stol in GSŠRM Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste nam ob težkih urah slovesa pomagali. Zahvalo izrekamo gospodu župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni bred, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in govorniku Igorju
Žavbiju za lepe besede slovesa. Zahvaljujemo se dr. Ambroževi in sestri Sonji ter ostalemu osebju ZD Kamnik, ki ste našemu atu v času bolezni nudili nesebično pomoč.
Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
September 2013
Ptičice so mu zapele, čebelice so odletele, rožice so zadehtele. zašumeli so gozdovi, božali so ga vetrovi.
ZAHVALA
V 63. letu nas je po težki bolezni zapustil - k L	/	naš dragi mož, ati, deda, brat in stric
JOŽE PANČUR
iz Oševka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem čebelarjem za spremstvo na njegovi zadnji poti,
za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Francetu Oražmu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za sočutno zapete pesmi in govorniku za ganljive besede slovesa v imenu kamniških čebelarjev.
Žalujoči: vsi njegovi
September 2013
Brez pritožb bili so dnevi bolečin, a zdaj ti dnevi so le še spomin. Pošle poslednje so moči, zaspale tvoje preutrujene so oči.
ZAHVALA
V 60. letu se je od nas za vedno poslovil naš dragi
MILAN JUHANT
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in poslovnim partnerjem za izražena sožalja, tople
stiske rok in besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, g. župniku, pevcem in trobentaču. Zahvala patronažni službi in zdravniškemu osebju ZD Kamnik.
Vsi njegovi
September 2013
Ni te več na vrtu, ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric
JANEZ BURJA
po domače Laščarjev Ivan iz Lok
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete
maše.
Hvala g. župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za sočutno zapete pesmi.
Žalujoči: vsi njegovi
September 2013
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 56. letu nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat, stric in svak
NIKO ZAJEC
Mežnarjev Niko iz Bele pri Motniku
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče,
svete maše in denarno pomoč. Hvala g. župniku Miranu Kelvišarju za lepo opravljen pogreb, pevcem, gasilcem PGD Motnik ter Marinki in Ivu za ganljive besede slovesa.
Posebna zahvala dr. Mileni Kerin Povšič iz OI Ljubljana, svakinji Meliti in Majdi Keršič za pomoč v času težke bolezni.
Žalujoči: vsi njegovi
September 2013
PLESNI KLUB
ŠINŠIN
• KAMNIK«
SKUPINSKE
VADBE ^^
1. obisk vadbe vedno brezplačen. Pričetek vseh vadb od 30.9. naprej. Obiščite nas na spletni stran
ali pokličite n
Plesni klub Sinšin Kamnik, Trg talcev 5, 1241 Kamnik, E: info@sinsin.si
TAXI KAMNIK
taxi s tradicijo
VOŽNJE V MESTU 2 eur
KAMNIK-LJUBLJANA 15 eur
KAMNIK-BRNIK 15 eur
^MSpz RENT A CAR KAMNIK vozila samo 20 eur dnevno
( 031 713 421 www.taxikamnik.si
GOSTILNICA IN PICERIJA IZBA
ZA PRAV POSEBNE KULINARIČNE UŽITKE
Gostilnica, urejena v prijetnem ambientu z velikim parkiriščem in letnim vrtom ter s prostori v novem prizidku sprejme do 70 ljudi in je prijetno mesto za praznovanja, poroke in zaključene družbe.
Povabljeni na MARTINOVANJE
v soboto, 9. novembra, z ansamblom Trio Špica in ob izbranem Martinovem meniju
Pravočasno si rezervirajte svojo mizo!
Z veseljem vas postrežemo od ponedeljka do četrtka 11-22 h, petek in soboto 11-23 h ter ob nedeljah in praznikih 12 -22 h
Snovik 2c, Laze v Tuhinju, S 01 831 95 90, 041 428 927 www.gostilnica-izba.si
www.peugeot.si
PEUGEOT 301
PLOD VEČ KOT 120 LET AVTOMOBILSKIH IZKUŠENJ
9.490 €
PROGRAM UGODNOSTI
MojPeugeot
4 leta
I GARANCIJE
PEUGEOTpRipORO&kT&TAl "Cena velja za model peugeot 301 Active 1,2 VTi s 4 letno garancijo obnakupus pomočjo Peugeot Financiranja za dobave do31.12. 2013. Štiri leta podaljšane garancije vključuje 2 leti pogodbene garancije in dve leti podaljšane garancije Optiway oziroma do 60.000 prevoženih kilometrov. *Več o programu zvestobe Moj Peugeot na www.peugeot.si
Peugeot 301 je prestal toliko testiranj v ekstremnih razmerah, da zanj - kljub izjemno privlačni ceni - popolnoma brez skrbi dajemo 4 leta garancije. Obenem pa vam s programom ugodnosti Moj Peugeot omogočamo tudi njegovo občutno cenejše vzdrževanje.
Poraba V kombiniranem načinu VOŽnje: 4,1-7,3 L/100 km. Izpuh CO2: 108-168 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete vpriročniku ovarčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si.
PEUGEOT 301
MOTION & EMOTION
RODEX d.0.0. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367
PEUGEOT
Optika Škcfic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice
- rezervoarji, filtri, črpalke in ostala oprema
V mesecu oktobru, izkoristite akcijske cene -30%, sistemov za zbiranje in uporabo deževnice. Prihranite.
Pohodni podzemni rezervoar Carat RS. Sistem vsebuje rezervoar Carat RS 48OO L, nastavljiv pokrov, filter, plavajoč sesalni odjem ter potopno črpalko z avtomatiko. Sistem je namenjen uporabi deževnice na vrtu. Akcijska cena z DDV in dostavo je 1.546,61 eur. Na voljo so različne velikosti - tudi v povozni izvedbi do 12,5 t skupne qjnmenitve.	.. ... . , . .
Na voljo tudi sistemi za zbiranje
deževnice v nizkih povoznih rezervoarjih Platin
Ugodne cene za biološke čistilne naprave
-brez elektrike ; namesto kompresorja - naravni vlek -z elektriko ; minimalno pokvarljivih delov
Biološki čistilni napravi Biorock in ClearFox delujeta po principu gravitacije in naravnega vleka-brez elektrike in dodajanja kemikalij. Samodejno delovanje z minimalnimi stroški vzdrževanja. Pridružite se več kot 50000 zadovoljnim kupcem po celem svetu.
ARMEX ARMATURE d.o.o., lvančna Gorica, OI/78 69 270
www.cistilnen3pr3ve-dezevnics.siwww.armex-armature.si

triglav
www.trigiav.si