List 13.
Gospodarske stvari.
Gnoj, s katerim se pridelek pomnoži.
Rastline spadajo kakor živali med živeča ali organska bitja; iste morajo torej, ako hočejo rasti in prospevati, kakor živali v se jemati živež. Ker so pa rastline bistveno vse drugače urejene od živali, morajo tedaj dobivati povsem drugo hrano in jo drugače uživati nego živali. Preiščemo li posamezne dele katere koli rastline, korenine, steblo in perje kemično, to najdemo, kakor je umevno, iste snovi, iz kterih obstoji rastlinsko telo. Navadno se nahajajo v rastlinskem telesu sledeče snovi: Voda, ogljenik, dušik, fosforova kislina, kalij, apno, magnezija, železni oksid, žveplena kislina, klor, pa tudi natron in kremenova kislina. Ker se tako pogostoma te snovi nahajajo v telesu raznoterih rastlin, iz tega torej pohaja, da so le te snovi vsaki rastlini ne ob h o dno potrebne za njeno življenje, in da so te snovi v pravem pomenu besede za rastlino redilne snovi. Razume se torej, da se rastline le v taki zemlji ugodno morejo razvijati, ki ima v sebi združene vse omenjene snovi. Te snovi se pa morajo tudi nahajati v razorani zemlji v raztopljeni obliki, ker rastlina se svojimi tenkimi in nežnimi koreninskimi žilicami v se le raztopljene snovi jemlje ali tako rekoč v se srka. Ravno tako se pa tudi lahko razvidi, da se torej njivi, na kteri je vsako leto vzrasla določena množina rastlin, se žetvijo odvzame tudi primerna množina rastlinskih redilnih snovi ali tvarin, ki so med rastjo prešle iz njive v rastlinsko telo. Tako ima na pr. 1000 kg. boba poleg druzih snovi 129 kg. kalija, 0*3 kg. natrona, 1*5 kg. apna, 22 kg. magnezije, 12*1 kg. fosforove kisline, 1*1 kg. žveplene kisline, 0*2 kr. kremenove kisline in 0*5 kg. klora. Kedor torej pridela 1000 kg. boba, odvzel je zemlji tudi omenjeno množino rastlinskih redilnih snovi. Ako se to ponavlja  leto  za   letom,  mora  v  zemlji   nastati
pomanjkanje teh za rastlinsko rast in življenje prepo-trebnih snovi, zemlja postane nerodovitna, izpraznjena, da rastlina več ne raste. Jasno je torej, da naše njive in travniki le potem plodonosni in rodovitni ostanejo mnogo let, ako istim po rastlinah vsako leto odvzete snovi zopet povrnemo ali nadomestimo. Vtem obstoji bitstvo pognojevanja. Razorani njivi pridejani gnoj ima nalog, njivi povrniti vse tiste snovi, katere so jej odvzele rastline, da se torej morejo, zopet ugodno razcvitati in bujno rasti.
Vender ni treba vsem omenjenim rastlinskim re-dilnim tvarinam obračati naše pozornosti v enaki meri; nekatere teh snovi, kakor n. pr. apno, železni oksid, se nahajajo v tako veliki množini v razorani zemlji, da niti misliti ni, da bi teh snovi kedaj zmanj* kalo, drugih zopet se pa nahaja, n. pr. fosforove kisline, dušika, kalija, v manjši množini, tako, da mora nastati najprve v porabi teh treh najvažnejših izmed vseh redilnih snovi pomanjkanje. To velja zlasti o fosforovi kislini, katero nahajamo na naši zemlji razen v nekterih bolj redkih rudninah samo še v ži* valskih kosteh.
Pravilno ravnanje z gnojem v hlevi, na gnojišči ter na polju in pravilno pognojevanje njiv sicer vzdržuje zemljo rodovitno, kajti ona z gnojem dobi vse nazaj, kar smo ji z žetvijo odvzeli. Dosedanje ravnanje z gnojem in pognojevanje pa ni bilo pri nas nikakor pravilno, zato so pa naše njive izmolzene ter dajejo le slabe pridelke. Posebno se to spoznava pri žitu, pa nič manj tudi pri vinu. Z dobrim pognojevanjem sicer moremo marsikaj zamujenega popraviti, nekatere redilne snovi pa, kakor fosforove kisline, moramo vsled dolgoletnega izmolzovanja dokupiti.
Nedostatka  fosforove  kisline torej ne more zadostno  nadomestiti  naš  slab gnoj iz hleva;  v tem slučaji treba je še posebnega  umeteljskega,  fosforne kisličastega gnoja, n. pr. kostne  moke.  Fosforov a
98
kislina dela, kakor so to dokazali vednostni poskusi in praktične skušnje, poglavitno, da se pomnožuje cvet in sad, da se bujno razvija plod in seme, pospešuje njih zrelost in pomnožuje obilica sladorne moke in škrobovine v rastlini. Raba kostne moke priporoča se posebno za pridelovanje semena, sadja, vina, repe, krompirja in žita; isto tako služi kostna moka kot izvrsten gnoj travnikom.
Pa ne samo tedaj, kadar je zemlja izpita ter ji primanjkuje fosfor o ve kisline i. t. d., ali če imamo sploh malo hlevskega gnoja na razpolaganje, dobro in celo potrebno je dokupiti fosforbve kisline, ampak tudi tedaj, če imamo sicer gnojne njive, pa hočemo storiti pridelovanje žita, zlasti pšenice, dobičko-nosnejšo, izplača se nam nakup fosforovo kislih gnojil. Nizka cena žita njegovo pridelovanje slabo izplačuje, zato pa moramo vse zvršiti, da več pridelamo, ter tako znižamo pridelovalne stroške, ki odpadejo na vsak hektoliter. To doseže se s fosforovo kislimi gnojili. Da bode laže razumeti, hočemo priliko navesti. Recimo, popotnik pride v hišo žejen ter prosi kaj pit. Dade mu vode ter košček kruha, dostavijo pa, da sme na vsak grižljaj kruha storiti le požirek vode in to toliko časa, dokler je kaj kruha. No, če je kos kruha velik, ugasil si bode žejo, drugače ostal bode še žejen. Ravno tako je z rastlinami v zemlji. Narava ponuja jim razne redilne snovi, a vsake smejo le toliko vzeti kolikor jim je predpisano t. j. v gotovem razmerji. Ako je v zemlji vsega dovolj, le ene reiilne snovi pa premalo, mora se rastlina po tej ravnati. Na naših njivah primanjkuje ali pa je uže od narave premalo fosfor o ve kisline, in ker te snovi dobivajo premalo, jemljejo tudi drugih manj. Če pa pomnožimo množico fosfor o ve kisline v zemlji, more rastlina pri tej obilni hrani še druzih redilnih snovi več v se vzeti, z eno besedo: fosforovo kisli gnoj pridelek  izdatno  poveča.
Pozivljemo, naše gospodarje naj naredijo v tej zadevi poskušnje ter naj kupijo kostne moke, s katero naj gnojijo žitu, zlasti pšenici, krompirju in vinogradom. Navadna kostna moka pokaže svoj učinek šele čez leto, zato je treba ž njo gnojiti n. pr. ozimini uže jeseni. Spomladi gnojiti je ozimini z razkroj en o kostno moko, najbolje meseca marca ob deževnem vremenu. Potrosi se njiva z kostno moko ter z brano prevleče; ni se bati, da rastlinice škodo trpijo, nasprotno: brananje jim dobro de. S travniki je tudi tako ravnati. Opozarjamo naše kmetovalce, da je učinek le tedaj uspešen, ako je njiva uže sama na sebi gnojna, drugače ima gnojenje s fosforovo kislino nasledek, da se žito prezgodaj zrumeni in daje gluho klasje. Ako njiva ni dovolj gnojna, kupiti moramo razkroj ene moke, kateri je primešan dušik. Ta moka pa povsod dobro dela in je izvrstno gnojivo. Navadne kostne moke rabi se za mernik posetve 60 kgr.
Razkrojene kostne moke ali pa take, koji je primešan dušik, rabi se za mernik posetve 40 kgr.
Navadne kostne moke 100 kgr. stoji 6 tudi 7 gld., razkrojene kostne moke 8 gld., z dušikovimi tvarinami pomešane pa 9 gld. 50 kr.
Kostne moke dobiti je v Ljubljani pri Luck-mann & Bamberg-u.