360. številka
Trst v četrtek 29. decembra 1904.
Tečai XXIX.
tm~ Izhaja vsaki dan.
Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob it. uri zjutraj.
Pesamlene številke «e prodajajo po 3 novi. (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Olji, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. £t. Petru. Sežani.
Nabrežini, Novemmestu itd. OclM* in narot-be sprejema uprava lista „Edinost", uliea Sionrio Galatti št. I**. — l'radne ure <«o od p»p. do rveeer. — Cene oglasom 16 at. na vrsto petit; poslanice, -»smrtnice, javne zahvale in domači oglaai po pogodbi.
TELEFON Ste?. li:>7.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na narofbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj Be pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ul. Giorsio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Ptošno-hranilnični račun St. 652 841.
»na u
(Brzojavne vesti). Admiral Togo se povrne na Ja-pemko.
LONDON 28. »StoLdardu« bo sporočili ic Tokija : Admiral Togo se povrne s večim dsi.im brodovja v japonsko vodovje ter bo najbrž cesarju esebno poroča).
Kakor je *:*vedtl ifcti 1 st iz Tokija od dne 27. t m. je japonsko novinstvo zelo rec-b lrjeno radi vedenja nevtralnih vlasti nasproti balt šnemu brodovja.
Položaj ruske armade v Mandžuriji.
LONDON 28. »DaiU Telegraphu« eo
včert. bra^javili preko KinČova, da so Rusi
krilo avrje armade potisnili naprej. Njihova frtmta ie dolga 65 kilometrov. Oficijelno i?iacija da bo ru«*a armtda štela počet kom t^bruvarja 600000 neoi. $ pom čjo vladi v sU.ške armade ee ba potem poskušalo ( b' ol li Japorc*. OjaSenja, ki prihajajo preko Mu<dena, ao največ ie zapadnih obmejnih okrajev.
Japonsko poročilo is Poft Artmja.
TOKIO 28. <Rtuterjev biro) Poročila ir. Port Aitnija pravijo, da m. posadka na-d« j da jej pride pomoč pred 1. marcom. V«! c velikim ifgv.bam v boju za grič >203 metrov« ee hoče posa<lka braniti do skrajnost. Govori ae. da ima z-»I. g do fjbruarija, ftodi mornarica * «a roeaec dni straiiva.
Japonske vesti o poveljnikih po rt ar-turskih.
TOKIO 28. (Reuterjev biro) I« vero-d »iii»iBega vira ee pol Tj uje veet o smrti ge-Lertla Ktndradenka. Tu ee poroča, da se je general S eaelj vBled padca s koaja pcšto-rlovtl ter da je general Smilnov ranjen. {Kak'r racvidac, *edo Japocc kar jim je najte« na -sica ! To poročilo ae glasi zelo teverjete^ in ic?r iz sledečih vcrokov : 1) v istih je preveč povedano : trije generali, du^e Pori Arturja, naj bi b ii ranjeni ozi-nsia mrtvi. Pobožna žčlja Japoccav ! Kar bi b.lo tudi važoeje je, da bi bilo treba povedati, kd.-j, kje it J. ae je vae to izvršilo. L? Kakor znano, po boju na »griču 203 uj»-trov< in p >zneje jjo zavzetju ene utrdbe *kup ne Kikvanšan ni d šlo več do zaatnej h
sarju o položaju t*r j« pndal predlog?, kako	Grška minfsterska kriza,
bi bilo možno prit iz sedanja položaja. ! ATENE 28. D^l annia peda kralju dane* Širi se tudi givcriea, da je dr. Korber svoje predirgi glede neatave novega miniater-ponudil ce?arju svojo demisijo. Doodločt?e 8tva. Delianaia je izjavi«, da obstoja med ; ni došio na današnji avdijenc:, a govori s-, njjm jQ kraljem popolno sporazumljenje glede dasi je odločitev cesar pridržal.	rtf>rmnega programa. Nadalje je Deliannia
Tudi ministra zunanjih fetvari grofa Go- iz aviS, da bo zbornica dne 7. f.bruvarja raz-luebovskegi ja ceaar vsprejel v posebni av- pusSena.
dij^nci. Po tej avdijenci «e je gre t' GoIucbow- j ATENE 28. Novo mini3terstvo bo naj-ski podal v ministarstvo notranjih stvari, brž sestavljeno nastopno : Del anais, predsed-kjer ae j-a dolgo ra-sgovarial c drom. Koer- ništvo, vr jao in zečasno uk ; Skuzes, zunanje
nečaka TrinajetVi, ki sta pri stricu dovršila odvetniško prakso, a najb)lje ve to —nsrod sam ! Vitezic, uzor narodnega uradnika je postal pravi ljudski odvetnik.
(Pride še.)
berjem.
PRAGA 28. > Prager T^gb'attc vzdržuje svoje poročilo, da poria v današnji avaijenci mini«terski predsednik dr. Koerber cesarju svojo demia jo. Litt prinesa t idi o osebi na- ! mišljenega nasiedoika dTa. Kcerberja vrsto p>oroč.lt ki so seveda v -efdanjem trenotku le domnevanja. V" prvi vrsti ae imenuje miniBter i ca žeUzaice dr. vitez Wiitek. Zli sp, da je
stvari ; Mauromikalis, notranje stvari ; Kal-Lphonaa, pravosod;e ; KarapaDO', fiaanue ; Budovris, mornarico.
f Dr. Dinko Vitezić.
(Nekrolog.) III.
11 prastare vrbniške rodbine Vitezidav
Rusko-japonska yojna pred forumom politike in jurisprudencije.
(Pi5e J. M.)
IV.
to ona oseba, kataro smstra dr. Koerber, da sb je porodil Dinko v Vrbniku dne 24. julija
je v sedanjem trenotku Daj pripravnoj a ; vendar bi bila v zadnji uri mcž^a še druga kombinacija, ker bi dr. W.t;ek le nerad zapustil svoj specijelni resort. Govori se, da prevzame dr. Witt*k vse mmittirttvo, ;zvzemši grefa;
1822. Roditelja mu Ivan in Margarita, rojena Volari<£, imela eta še petero otrok, od katerih omenjtmo Ivaca, poznejega poznanega krškega skof>*.
Skrb za vzgojo vrlega Dinka je bil
Buqouya, katerega zameni kak uradnik, ako j prevzei stareji brat Ivan, ki ga je bil, kakor bo imenovan ministerakim predsednikom. I dvorni kapelan na Dunaju, najprej poklical k
Ogrska zbornica.	!eebi» a Potem —	da je ^ odgovarjalo
BUDIMPEŠTA 28. Točno o poludnej«
podpredseduik Jaknblfy ot n ril sejo. Zbornica j a b la dobro obiBkovane. Predsednik je naj-
posadka dovelj I Prvo dal ditetl naJviŠ8 rj5ao P^mo, « ^emer za I j®	do 28. t. m. odgodjena. Na
to je prevz3l beaedo m<nisteraki predsednik gref Tisza ter izjavil, da sautra prtrebaiai, preden ee eklene o času ia dnevnem rtdu pr»lsodnje eeje, ponov t vprtšanje, j« li opozicija pripravna nemudoma <1 »vol t vladi za možno kratko doba tekočo indemn tato, da se zamorejo izvršiti volitve, ne da bi se vsled tega omajale cnrmalne in finaocjelne raznaere deželi. Od odgovora je odviaen vsak aadaljni sklep.
Na tD je govor;! jzrcf Apponvi, ki je v imenu opozicije to odklonil.
Grof Tisza je nalo izjavil, da razpusti kralj doe 3. januarja državni zbor.
Opozicija je vpila : Kaj je pa s kraljevo iprieego ? Vi nista prisegli, pač pa kralj. Tisza na to: Ćim balj ropoUte, tim maoje imate pravrca govoriti o prisegi, tembolj pa dt ka-zujet?, da nimate argumentov, ampak da ho
padov, pri katerih b; bilo ve roje 1da ' Čete s škandali zavajati narod.
h/ t»e rapovedujoči generali eksponirah. To \*e ti je zamogla izm ahti le japonska ozi-r< m^ japom fi ska fantazija. Op. IJred.)
Brzojavne vesti.
i*lede ministerske krize.
DUNAJ 28. Napovedana avdijecca mini erakega predsednitea pri cesarju je bila dems ob 10. uri pred oiujne ter je trajala nad Korber ja obširno poročal ce-
moi» uro.
Dr.
Na t) opozicja: Mi branimo svoje stališče.
Potem je pr čel govoriti grof Andraspy, burno pozdravljen od opozicije ter je izjavil, da vse, ker ae je rg >dilo do aedaj, je se le za četek novim viharjem. Pokaralo ee bo, d^ so nove volitve nepotrebne. Debate so bb š-vdeležili po si. H ck, Ugron, Rakovs!ky, Eot-vo?, KoBeuth in Polonvi. Vsprejet je bil predlog miniaterakega pred«edn ka, da ee bo vršila pr hodrja seja dne .'!. januvarja 1905.
PODLISTEK.
«7
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlć.
Prevel M. C—6.
IX.
—	Spominjam se, ah čemu me opominjaš, Pavel, tega ravno sedaj, je odgovoril paiatin zlovolju;.
—	Muram. Čaj me ! Nikola Gor anaki je pcstal velik gospod, ban v Podnnju, da, mik st, močrega Ludovika ga je potegnila k »•er>'. Ta Nikola G^rjaneki je postal viši j dvornik in je dobil krmilo dižave v svoje roke. Nikola je sledil pdletu nezaaitnega vladar a, začel siliti v vae države in postal je t-aai n*zaaiten.
- Ali nisi tudi ti p magai Luioviku, Pavel ?
— Sem, njemu in domovini, da odbijem od nje požrešne Bentčane. Ali nadejal sem Be, da Ludovik, ko ukroti in razširi državo povrne pravo in zakon, od katerega ga je b;l odvrnil Gorjaaaki, da, Gorjanaki. Nadejal sem se, da bo brzdal svojo kruto samovoljo, ki jo je bil Gorjanski postavil kakor zakon. Prevaril sem se, obrnil od Lud< vika. A ko je Ludovik umrl, sem razmišlja;, da je bil paiatin nasilen morda le zato, da je ugajal naaMni volji goepedarja. Prevari! sem ae. Pod varstvom slabotne ženske, ki noBi krono, vršil je Gorjanaki huje nasilje, nego li Ludovik.
—	Pavel ! je p'anil paiatin, stisnivši peati.
—	Vprašuj Slavonijo, Hrvatsko, Dalmacijo, v kateri po zakonu nimaš oblast', vprašuj Ogrske, kjer si spačil zakonito oblast, povej ime svoje, proklinjali je bod>, a onemu plemenu, na katerem si sa toliko zagrešil, plemenu Horvatov, n.ai-li trn potisnil v srce, odtisnivš' mojega brata z banske stolice, kakor da ti je euženj?
duh« onega časa (pošiljati otroke v šola v tujiao), bodi, ker je b lo Ivanu pri roki — dal ^a je v zavod v Molku. Po dovršenih srednješolskih naukih vpisal se je na vseučilišče na Dunaju, a slednjič v Padovi, kjer je irt^tako po izpitu, položenim sijajnim vape-hom, bil leta 1-847. promoviran na čast doktorja prava.
Naklonjen uradniški karijeri je stopil istega leta v službo na finančni prokuraturi v Zadru in je tudi že leta 18f*5 — torej po ■1B letih — postal sv-etovalcem. Ali to je bil tudi — konec njegovi uradniški karijeri! Birokratieem noče poznati jeklenih značajev i»n odprtib src, pripravljenih vaaki hip, da naatopijo v obrambo prava in zakona. In zato je italijanska družba iz Dalmacije in Iatre skušala z vsemi možiim: silami, da bi prepričala njegova daljnja povišanja — in žali-bog : ne brez vepeha ! Vaied tega tajnega rovarenja na eni strani, in radi svoje vedno veče odločnoati v borbi z j narodne pravice je bil še le leta 1887. imenovan višim svetovalcem in prokuratorjem za Dalmacijo. Ali tu ni o=tal dolgo. Že leta 1884. je bil — penzijoniran in i o na odločno zahtevo italijanske "vlade radi govora, držanega v državnem zboru proti irredect'stiČnim mahina-cijam. Vitezić je tudi to izkušnjo prenesel mirno in hladnokrvno, kakor mu je bila sploh vsaka, pa bila tudi naj veča žrtsv, ki jo je pokladal na oltar domovine zastonj, npjveča ilaet.
Zatem je otvoiil v Krku odvetniško pi sarno ter jo vodil do leta 1899. Koliko sa je dobrega storilo v tej pisarni, to bnata vedela — razun duše pokojnikove — tudi njegova
Velika važnost vaega traktata, a soaebno zadnjega pasusa v iatem, je bila očividna. Japonska je e t*m sklepom miru avansirala do nominalnega gospodarja v Kitaju — govoreči v sanrem amialti iu v duhu (one znamenite klavzule v želji, da ee zavaruje integriteta, blagostanje itd. Kitaja, Japonska hoče storiti to in to, ali poBlednji naj ee da to in to !) Japonski je od samega Kitaja poverjena varuštvo nad njim. Skoro bi mogli to varušfvo nazvati prokuratoratvo in rem suam. Japenaki je oatalo odprto srce kitajskega cesarstva : velika pekinška cesta. S.ed-njiČ je Japonska vsled kitajske financijelne zavisnosti zadobila pravico za sodelovanje v kitajskem vrhnem administrativnem svetu. Je-li moglo biti v ercih Japoncev 89 kakih želja, kakih ambicij?! Na strani Japonake sta bila vspeh orožja in izvrstna diplom?c ja. Te poslednje sicer ne smemo precenjevati obzirom na dejstvo, da je imela Japonska v diplomationi torbi proti sebi kakor protivnika Kitaj in sam Kitaj. (Će tudi temu poslednjemu ni manjkalo enega Bismnrcka v osebi in obliki Li Lu Cianga, pa ie pri Kitajcih vse diplomatično občevanje prepleteno ■raznimi formah tetami, da je siromsšui diplomat jako zavisen in vezanih rok, ravno ko je (v diplomaciji) svoboda in prisotnost duha ter bister vid malo ne — vee!!) Orožjem in diplomacijo torej to s: bili Japonci osigurali — kakor bo mislili nni sami — trajno rad-vladje v Kitaju in v vztočai Aziji. Povzdignili so bili svojo domovino na častno stopinjo velevlasti.
V.
Ali — zakaj prav za prav je Kurija stopila v akcijo ? Zakaj je ona — kakor ee povdarja in hoče vedno dokazovati od japo-nofilske strani — izzvala to vprašanje, ki je imelo dati povoda najprej diplomatični borbi, a končno tudi današnji rusko japonski vojni?? Idimo, da vidimo ! Je-li res, da krivica leži samo na strani Rubov ?! Ali je Rusija rea le iz pohlepnosti za tujim, iz nenasitne požre-šnosti itd. — kakor sa že piše vse to — branila svoje interese, in je li res ona, ker ni hotela odjenjati krivici, izključno odgovorna za današnjo vojno ? Ali pa je morda vzrok mnogo intimneje naravi — v stvari sami ležeči kamen zadrege, mogli bi reči skoro s filozofom * 'popad dveh nasprotnih si uaod« ? ! Vprašanje je morda za aedanji čaa bolj ali manje indiferentno, ali važnost istega bo raatla z vsakim dnem, kolikor ee bližamo
—	Zopet poatane mačvanskim banom, zaletel se mu je Gorjanski v besedo.
—	Nikdar ! se je proti vil škof, pri v zdignivši roko, od tvoje roke Ivan ne vsprejemlje banstva. Ia vendar smo se danes pomirili, pozabil Bem brata, ki je poginil v plamenu, pozabil sem brata, ki si ga sramotna vrgel, pozabil sem vzdihe kmetov, kletve plemičev, pozabil, da je bil zakon tisočkrat pogažen, podal sena ti roko v tre notku, ko so te tvoji vnanji pomagači pustili na cedilu, oni, ki si jih snubil proti nam v času, ko se dvigajo nad te tisoči nezadovoljnih glav kakor valovi burje, ko si najalabeji, a jaz najmočneji, ko je Gorjanaki moral privesti med nas kronano kraljico, da nas skoro prosi za mir. Zakaj sem storil io ? Vem, da si ti velik, umen, in žal bi mi bilo, da ponesrečiš. Nadejam se, da te je sila izučila, da so kriva tvoja pota. Odmerili smo meje tvoji oblasti. Drži se svojega delokrožja. Izven te meje zeva brezdno tvoje pogube, besni burja, ki ta stre in ki bi te
bila odpihnila, da nisem bil odnehal jaz. Varuj ee, Nikola. Nisem Bog, da bi mogel s pogled jm prodreti tvojo dušo, ali jaz ne prelomim besede. Bodi iakren, pravičen !
—	Tožiš me, sumiš o meni, b kako pravico? Nisem li stavil svojega imena pod pismo, ali ti nisem podal reke? Kakega jamEtva zahtevaš še ?
—	Tvoja dejanja naj mi bodo v jamstvo. Poznaš me, Nikola, je rekel škof, dvi-gnivši prat, jaz štejem vsako zrno; moje oko je ostro, moje uho fino. Rotim te, bodi pošten, ne zaletaj sa v naa, ker — — —
—	Nehaj. Pavel, ti ne zahtevaš jamstva, jaz ti je nudim, je spregovoril hitro dvorjanin. Umejem tvoje dvome. Gorjanski in Horvati, to vem, niso enako tkani; vsako pleme ima svojo kri, ki jo skozi .veke zapušča oče sinu, dokler ne uvene rod. Gorjanaki bo rojeni, da navaljujejo z naskokom, Horvati, da odbijajo naskoke. Djj, pomešajmo kri !
Kako ? je vprašal škof začujeno.
(Pride ee.)
bodoče _u miru. Zaglobžmo He torej še enkrat v zgodovinske akt« !
Z? f=em v jedni zadnjih številk predstavil pra e japonske aspiracije in povode ja-p n'kc-kitajski vojni. Mislim, da si je vsakdo, ki je I»r 1 toliko ljubezojiv, da je pračital te-
Tielin cd vse ostale ruske fronte za morebitna potrebna ojačenja — vse to nam, z cz rom na naštete težave, ki se stavi a;o na pet japonskemu obk< ljenju ruskega zapadnega krila pri Sicmint nu, narekuje miaei, da se bo frontalni boj, ki se je svojedobno zapričel Mukdena na reki Šabe. zanašal
le ir< e vrstice, zapomnil, da se je kitajsko- južno od ;ap(jn-(ta vojna formalno vodila radi Koreje. dal,e na eevero-zepad in se bo bil v podalj-iz S.moncseškfga m ru, da je šanju utrjene fronte Mukden-Sinmintin.
(Pride še.)
Istotako sledi K.taj s tem mirom odvezal Korejo od va-zalstva. S tem je bilo rečeno vse. Koreja, na zunaj moralna, podleža faktično prej
ali slej japonskim zasedam. V posesti Koreje in ob provizoričnem najete u poluotoka Ivao t pg e Port Ariurjem bi postavila Japonska tem«! bodoči državi, ki bi — od vztočne strani ograjena T.him oceenom, a na zapadu Zlitim morjem, Peč lskim in Liaotucgšk m zaiiv« m < d ene strani, od Kita a pa cd droge -tirani — rzo^la na eno roko izključiti vaaso vnanjo (6:toj : rusko!) aspiricijo, na drugo roko pa imttariti sebi zlat mest v »oete^k) državo« (Kitaj)! To je bi japonski program, ustvarjen in idealiziran izza S ma:o<eBfcf ga m ru.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 2*. decerpbra 1904. momentannem položaju v Mandžuriji.
0
Tretja ruska eskadra.
Petrograjski list »Rus« poroča, da od-pluje tretja tskadia v dveh oddelkih. Prvi oddelek da bo obstojal iz oklopnjač »Aprak-s n«, »Senjavin«, »Tšakov« in »Nikolaj I.«, križarke »Kornilov« ter nekoliko torpedovk in ladij za premog.
Drugi oddelek eskadre bo pa sestavljen iz oklopnjač »Slava«, »Aleksander II.c, križarke »Pamjat Asova«, nekoliko ladij za premog in mnrgo torpedovk. Le prvi del ts tretje eskadre odpluje ca skrajni Vztok se tekom meseca ianuvarja.
Admiral Vir lev, komur je poverjeno poveljništvo tretje eskadre v Tibem Oceanu, deluje z vso energijo na to, da bo eskadra čim prej mobiliziranu. Viriiev vodi priprave osebno eedaj v Kronstadtu, sedaj v L bavi. Oklopnjača »Slava«, ki je pridodeljena dru-
varjajo pri nas vlada in nemške stranke, ko odklanjajo zahtevo po splošni in enaki volilni praviol ? Mari ne pravijo, da bi potem majorizira'i tisti življ;, ki radi svoje nezadostne kultura« stopinje niso še dozoreli za pravo izvršavanje take politične pravice ?! Tako govore pri nas. V Rusiji pa bi hoteli usiliti reformo, po kat»ri bi zadobili velikansko premoč sloji, ki niso še (čemu bi tajili to ?) zreli za ustavno življenje! Tu morajo pač delovati drugi vzroki, ki delajo te ljudi tako navdušene za liberalno vredbo — v diugi državi !
Car sicer res odreka konstitucijo po zapadnih vzorih, ali obljublja reforme, ki bodo globoko in v naprednem zmislu delovale na ž vljenje vsega ruskega nt roda. Cir obljublja temelj te spremembe v zakonodaji, obljublja zakone na korist kmečkega stanu, da bodo kmetje polnopravni in svobodni državljani s primernim vplivom na opravljanju stvari javne blaginje. Car obljublja ragotovljenjc jednakosti vaeh Btanov, uredbo
imenovalo finančnega koncepista dra. Marijana Čuka rja provizeričnim fioančnim komisarjem in konceptnega praktikanta dra. Josipa Calcagnija provizeričnim finančnim ken • ci pistom.
Dogodki v Kicmanjlh. Kavno danes sta minoli dve leti, odkar je prišla radi ric-manjake efare prva komisija — seveda ob spremstvu orožniških bodal — v to toliko imenovano s?lo. Poslanstvo t9 komisije je bilo oznečano po okolnosti, da je imela seboj — ključavničarja iz Kopra. Sploh je koperBki predstavitelj ti vsa časti vredne obrti igral svojo vlogo tudi v poznejih sličnih komisijah. Odp ral je kapelanijo, Bobe io kleti v kaps-laniji, cerkev, zvonika, omara v cerkvi itd.
Vspeh delovanja komisj v znamenju ključavničarjev in v svitu orožniških bodal pa je zares tudi diven in gotovo tudi drugačen, nego so računali gg. členi komisij iu^ njihovi gospodarji. Vspeh je: dve celi K t brez nabožnega življenja, dve leti žabnic ca cerkvenih vratih, dve leti brez cerkvenih
pravosodalva, oamoaLojno3t sodnikov, varstvo p^rok, kakih 30 civilnih pogrebov in—okolo
gemu oddelku tretje eskadre, je ena najbo-tDopis iz strokovnjaškega peresa.) j Ijib vojnih ladij. V ladijedelnicah, toliko v (Dalje).	Kronstadtu kolikor v d;u*h primorskih me-
Ad a.) Pogajanja Japonske e Kitajem 8tib» He	nepretrgoma po dnevu in po
admi-
rarii uporabljanja železnice Šanhajkvan S o m.nt n bi imelo velik taktičen in strat'gičen vpliv na operacije južne črte ob reki Hunho. A i Japonci bi se bili morali interesirati za to pre i b'.tko pri L aojanu (25. avgusta do .">. septembra), ali vsaj najkasneje takoj po bitk', «ia bi mogli izdatneje groziti Kuropat-k novi armad-, oziroma z zavzetjem kraja
—	nm n' n ainti isto ta umikanje. Potem ne b. b ;.) Kuropatkinu preostsjalo druzega, nego da bi b.l ned&ljeval svoje započeto umikanje od Liiojana preko Mukdena proti eeveru do Črte Kunpiuean Tielin. To je: mo ra! bi se bil se svojo glavno vojsko in sa svojo skupino levega krila v dolini Huaho vojevaje umikati do važne točke Čantsiadjan-Da* hctse, kjer se ttekaji poti; in bi bil moral t rej prepustit: Jep ccem svoja seda-uja glavna z maka tabor š5a: S nmintin-Muk-den S ntsint n. Toda Japonci so ostali, kakor pr prej, tudi po bitki pri Liaojantt skozi en mesec strategično nedelavni. Še le 14 dni potem §o njihove spredn;e čete le ogledovale ruske oddelke zadnjih straž v njihovi raetegaeni čiti < *jntiC-Panjipu sotefka 1'dlin, t;da tudi to brez posebna energ je v napadanju. To je ravn> jako — japonsko! Po prej je bilo v navad-, da prao govorili : to je — kitajsko: Po evropejski pa govorimc : Še ie v proganjanju sovražnika so žaoje zmag j! Sedaj pa je za japonsko diverzijo proti Sinmintinu — prekatno.
Kuropatkin je že v poletju poskrbel za utrjenje strategično pre važnega trikota Sin mintiti-Mukden-Tielin, na kateri tr.kot se je začetk« m oktobra kar sem že poprej in tedaj predvidjal v tem listu — sploh op rala njegova ofenziva z zavitjera levega ruskega krila Mukden Inpan od reke Hunho do reke Taitsibo, vztočno B^-n^ihu (pridobitev 55 km proste ra pred se v užno-iapadni smeri). Sedaj je S nmint.n še močneje utrjen in stoji
—	ne osamljen, kakor v peletju in na jesen
—	v bolj ugodni stra'egični in taktični bojni zvezi z fronto Ku.-vpatkinove glavne vojske z nje masiranim, naprej pot sojenim in za protiskok pripravljen m lev.m krilom. Mnogoštevilnim in jako delavnim kezakem ra tem kr lu ne mere zbegniti nobeno j -ponsko gibanje. In vsako novo zbiranje Japoncev v
noči, da se č m prej odpošlje ojačanje ralu Rrž iestvenskemu.
Ministerska kriza v Avstriji ?
Nekoliko dni je tega, ko Brno bili rekli na tem mestu, da vzlic vsej samozavesti, ki jo daja gospod Koerber raznašati po svojih glasilih, utegne vendar kmalu priti ura, ko bo moral vzdihniti : Gospod, jelo se je mračiti !
Vladar se je povrnil predvčerajšnjim iz \Vallseeja na Dunaj. A včeraj ža je b i dr. Koerber veprejet v dolgi avdijenci, v ksteri je baje predložil demisijo mini-sterstva. Vladar da je vsprejel dra. Koerberja z veliko l ubezajivostjo, toda glede kr ze da ni odločil ničesar. To je sumljivo, ker ie dajstva, da ni monarh pozval Koerberja, naj ostane, rezultira možnr st, da bo demisija — vppre eta. Zaačilno je tudi, da najmanje glasio Koerberjevo, »Extrablait«, naglasa, da so te ve^ti o odstopu Koerberja prezgodnje. Torej le prezgodnje ? Če si tako glasilo ne upa trditi, da bo oce vesti neosnovane, potem se usiljuje misel, da gre res h koncu z njegovim mojstrom in rednikom. Tudi o nasledniku gospodu Koerberju se že mnogo ugiblje po 1'et'h. Opozarjamo na brzojavne vesti. Gosp. Koerbsr ;e meuil, da se avstrijski problem more reševtt s samim spretnim potiskanjem in premikanjem parlamentarnih in strankarskih kulis. Kako se je mot 1! Sedanja državna kriza v Avstriji raste iz razmer, proti katerim se vspenia večina državljanov v svojem ogorčenju. Državn k, ki bo hotel rešiti krizo, bo moral odbran t vzroke, ki s d v nf zadovoljstvu ta večine.
delavcem v tovarnah in na obrtih, državno zavarovanje delavcev, strpljivost v verakih stvareh, odstranjenje nepotrebnega vtesnevanja glasil javnega mnenja, da btdo novine mogle vršiti svoj veliki poklic kakor glasniki pravih prizadevanj na korist Rus je. Cjr pravi, da se imajo izvršiti velike notranje izpre-memba v Rusiji, Seveda naznanja tuci car, da se do!o5ijo izjemne zakonite odredbe, ali le proti zločinskim fovrsžnikom javnega reda, a še te naj bodo le v skrajno potrebnih slučajih omejevale pravice privatnih oeeb. —
Tako je spregovoril car. S svojo voljo je pokazal car, da je veči prijatelj uvedenju konstitucijonelnega in modernega življenja v Rusiji, nego li so oni, ki se danes zadirajo vanj. On je ubral pot, ki edina more dovesti do zdravfga državnega življenja v Rusiji, ker hoče v narodu najprej ustvariti pogoje za tako življenje. Oni pa, ki kriče po konstituciji v Rusiji, po zapadno-evropskih vzorih, ne da b: bili dani pogoji za to, ne mislijo na rusko konstitucijo ruskemu narodu na korist, ampak na zapadno evropsko — konfueijo ob kateri bi sesal kri ruskega naroda znani internacionalni molob.
Po modrosti carja in njegovih svetovalcev se pripravlja v Ruaiji prehodna doba, zlat most, preko katerega pride ta vebka slovanska država do vredbe, ob kateri bo morda Rusija — najliberalneja država na svetT.
Ali narava ne pnena skokov, to resnico uvažuje car na srečj Iiisije. A le nje sovražniki 8) oni, ki danes strupeno sikajo na modre voditelje v Pet r gradu.
Reforme v Rusiji.
Iz brzojavke v zadnji številki našega lista b<» čitatelji doznali o carjevi anuncij&c ji ozirom na tisto namišljeno zabtevanje vse ruske javeosti po u-tavi po — zapadno* evropskem vzorcu. Rtdi carjeve besede so razni osreSevalci Ras>je po vsfj zapadni K?ropi kar iz sebe, Ččš da je nečuveno, kako e r edurno odklanja že je, nošene od mogočnega gibanja vse javnosti.
No, nc, pogasi. Stara resnica je, da narava na pozna skokov. To velja osobito za
Drobne politične vesti.
Ustavljena preiskava. — Iz Zadra poročajo, da so bili tamošnji dijaki, ki so bili udeleženi na inomostskih dogodkih obveščeni, da je kazenska preiskava proti njim u-tavljena.
Srbski proračun. Srbska skup-šSina je po kratki debati vsprejela za pod lego podrobce debate proračun v prvem čitan'U.
Domače vesti.
zapa ini ali eevero-zap*dni smeri od L aojana j politični raz7oj narodov. Pol ti5ni in držav-
prot ruskemu desnemu krilu morejo Rusi paralizirati pravočasno — ako bi namreč hoteli Japonci svoje čete premikati na zapadu bodi z železnico Šinhaikvan S nmintin (350 km bodi z železnico Dilini Dtšičao Konpan tsi-Sinmintin (450 km) bodi z železnico
nopravni razvoj, ako hc če biti naraven in blagonosen zn državo in narode, se vrš ti crgan čno, vsperedno s kulturnim
Pogreb dra. Dinka Vitezica. V torek Be je vršil v Krku ob ogromni udeležbi pogreb dre. D.nka Vittz'ćj. Od vseh strani otoka je priš o mnogo naroda, vsa obiioe Krka so bile zastopane po p sebnih odpe-slanstv h, teko tudi ek«»-o vse hrvatske občine iz i stale Istre. O'o 9. uri zjutraj ao došla s parnikom j>Ijiburnija« odposlanstva iz Li burnije, narodni poslanci, odposlanci občin in društ3V ter drugi odličnjak?. Med drugimi eo prišli pos). S^>inČ 6 in Andri č 6 mora dr. Fabijani<5, Vibor Ernio C ir, Tomašic, načelnik Jelušic itd. Sprevod je krenil iz
ekonom čjim napredovanjem državljanov. Saj hiše pokojnikove v stolno cerkev, kjer sa je vidimo v naši Avetrij . So-li izgledi pri nas pevala masa zadušnica. Navzoč je bil stolni
res tako vabi ivi ? I a dalje! Tu imamo kapitel s škofom drom. Mshnioem na čelu l>al;n L aojan (335 km), potem ped L acjan- zakone, ki določno ustanovljajo enakoprav ■ velikega števila svečenikov. Po dovršeni maši ^ nm ntin km, ? do i, l.odi z žtlez^ico nost državljanov brez razlike narodnosti! A na f se je pomikal sprevod iz mesta. Pred mestom
Daljt -Inkau (225 km), potem peš Inkau-Salin Laotsfjn Sinmintin (1S() km, 12*doi).
Dolga pot, sedenje vreme, boji, daleč naprej potisnjene rutke kavalenje (na manje dva- do tri inevne marše), okolnost, da bi •Japonci nahajali povsodi popolnoma razdrte komunikacije, ozir na rrečno utrjeno glavno obrambeno črto Sinmintin Mukden, in »led njič ozir na to, da ;e za obrambo te «rte na razpolago najkrajša dovozna črta Harbin-
kaj se izgivarj iio ne le državni krmitelji, ampak tudi isti Nemci, ki bi hoteli vsi) t Rusiji kon^t tucijo, ko vendar vzlic vsem zakonom odrekajo enakopravnost državljbnom nekaterih narodnosti ? ! M-ri ne na namišjeno razliko v stopinji ku ture?! Tsko se izgo vaijejo pri nas, ko vendar ta razlika faktično ne obstoji v taki a eri, da bi se radi nje opravičeno smelo odrekali ravnopravnost posamičnim narodom ! In b čem se izgo .
eo čakali na krsto Vrbn.čani. Tu se je v imenu vseh Hrvatov v krasn h besedah poslovil od pokojnika p satelj Viator Car K min. Sprevod v Vrbn ku, kjer S) pokojnika položili k večnemu počitku, je bil impozan-ten. Nadgrobni gjvor je imel dr. Ožbolt. Slava neumrlemu spominu dra. Dinka Vitezica!
Imenovanje t finančni stroki. Predsedstvo finančnega ravnateljstva v Tretu je
70 neki*5enih otrok! To je gotovo fenone-menalen vspeh. Vendar pa ne verujemo, da ga je šteti v postbno zaslugo nj m, ki bo delovali na njega dosezanju z neverjetno — doslednostjo !
Smrtna kosa Prejeli smo : Pod tem naslovom ste včeraj sporočili o prerani smrti dvornega svetnika dra. Karla barona Ij?m-pruch. Danes izvolite omeniti, da je finančno ravnateljstvo izgubilo žnjim uradnika posebno odličnih sposobnosti in redke dobrodušnosti, uradništvo pa ljubeznjivega predstojnika ter ob enem dragega prijatelja in tovariša.
Rojen leta 1865. v Veroni, je baron Lempruch po dovršeni viši gimnazji v Gorici in dovršenih pravniško-politiških naukih nastopil finančno konceptno službo na finančnem deželnem ravnateljstvu na Dunaju, od koder je bil kmalu pozvan na službovanje v finančnem ministerstvu, kjer se je povspel do sekcijskega svetnika ter bil obče čislan kakor temeljit poznavatelj pristojbinske stroke in zakonodajnih del iste. Oktobra 1903. je preminoli z naslovom in zi ačajem dvornega svetnika bil pozvan na vodilno mesto tukajšnjega ravrateljstva in tudi v tej svoji novi laste osti bi je znal takoj pridobiti simpatije vBeh uradnikov, kakor tudi onih, ki so sicer žnjim prihajali v dotiko.
Zisluge pokojLika so bile p novno priznane z najvišega mesta ; bil je vitez Franc Jožefovega reda in imejitelj male zlate najviše geslove svetinje. Njegova smrt se v širnih krogih odkritosrčno obžaluje.
Cnirl je V soboto v Gorici bogati posestnik Ivan Josip Št rekel j.
Nc»*a slovenska izvirna narodna igra. Neznan avtor je vročil odboru ljubljanskega dramatičnega društva izvirno narodno igro s petjem in godbo : »Martin Krpan«. Zi igro je porabljena ideja originalne pravljice o Petru Klepcu, povesti Lavatikove in nekatere druge narodne pravljice slovenske in jugoslovanske. To igro uprizore v ljubljanskem gledališču še v tekoči sezon:.
Klin s klinom. Občinski zastop mariborski je nedavn i sklenil prepovedati v Mariboru — mi pa tmi ža cž gosali ta sklep po zaslugi — vso slovenske napise. Ta sklep je obudil po vsem Spodnjem Št-jerskem veliko ogorčenje. V raenih krajih delajo priprave za organizacijo brezohz rnega boja proti nemškim trgovcem in obrtnikom. Tako je prav ! Če cam že gospoda napovedujejo boj tudi na gcspcdarsktm polju, pa sili nas že nagon p j samoobrani, da ss ravnamo po na-čelu : klin s ki nom ! !
Soseda Razumnika prešieja reja je naslov ravnokar izišb, 153 Btrani obsegej knj g s 44 podobami, ki jo je izlala c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Knjigo je preve), ozircmi priredil za nfcšs razmere d tužbeni ravnatelj g. Gmtav Piic, in sicer po nemški knjigi dr. Steuerta, kr. profesorja na kmetijski akademiji v Weihenstephanu. Slovenci dosihdob sploh nismo ša im9li Btro kovne knjige izključno za prašičjo rejo io prav gotovo še nobenega strokovnega spisa tako poljudno in vsakemu razumljivo pisanega kakor je omenjena knj^a. > Kcnetovalčevt« čitatelji ža ptznajo Razumnikove dobre svete, ker je b,i fpis priobčen v letošnjem »Kmetovalcu«. Ker se je pa kmetijski družoi važno zdelo, da iz-ia spis v celoti, zato f?e je oskrbel ponsTis, ki bo vsakemu svinjerejcu dobro služil, izlasti tistim, ki no čitijo »Kmetovalca« Na irredno poljuden nečin v obliki pogovora h sovaččani razklade, poučuje, budri in svtri Razumnik svoje sosede glede prašičje reje,
spcdbja napiSne ugovore in navaja k umni	M hael Coter, doma iz Trata in atanu;o5i v
in pravi | rasičji reji. Na ta način ae raz-	ulici Giuliani. Včeraj popoludne da Ee je bil
pravlja v 43 prglavjib vse, kar ae tiče vereje	sešel z družbo prijateljev b katerimi je bil
reie, krojenja in oskrbovanja prašičev, po-	najel koleselj ter se odpeljal k Orehu (No-
moči o pcrouu, ter o poglavitnih navadnih	ghere). Tam bo šli v krčmo, ki jej pravijo
in kužn-h boleznih pri prašičih. V knjigi Be	»pri vdovi«. Pri vinu so se pa nekaj sprli,
upc.šieva izključno sama praksa: nerazumlji	a koncc tega spora je bil ta, da je Coter
vib reči ni nič, in tam, kjer se mora kaj	dobil one tri rane, ki bo ga spravile v mrt
ve Inoatneca povedati, je vedel pisatelj izvir-	vEŠaico k sv. Justu.
nika res 4ako mikavna in poljudno razi žiti,	Imena pokojnikovih tovarišev, oziroma
da mora vBakdo razumet'. I>r. Steuer je	istih, ki so ga ubili, nam niso še zaans. Ko
spisal celo vrsto tak:h poljudnih knjig za	amo to napisali — o polunoči — je preisko
nemške kmete, in da je z njimi pravo zadel, j	valni sodnik dr. Pollanz zael šaval ona dva
spričuje n jih ogromno razširjenje. Prepričani	človeka, ki sta pokojnega Coterja pripeljala v
smo, da bo njegova posloven ena knjiga	bolnišnico.
»Soseda Ratumnika prašičja reja« tu ii pri	Za jutri pozvemo kaj več.
nas imela isti uspeh in da ne bo alovenakega	*	*
svinjerejca, ki bi knjige ne prečital Kmet j	Okolu 1. ure in pol po polunoči smo
*ka dražba je izdala knjigo v svrho po*pe	zvedeli za imena on h dveb, ki sta pripeljala
šetaoja prašičje reje, zato jej je nastavila	C .terja v bolnišn co. Ta dva sta: 39 letni
eeno samo na 1 lv s peš nino vred, dasi ;	voznik Fran Tercello, stanujoči v ulici del
nemški izvirnik stane 3 K. Knjiga se nareč*	Pozzo št. 14 in 31 letni težak Karol Ćeanik.
pri cmenjeni družbi ter je denar naprej j	Ta dva sta pred preiskovalnim eodnikom iz
t	javila, da .sta bili v ocej krčmi ša dve
Zabavni odsek »Tržaškeea Sokola<	dru^ drDŽbi in da J® na8tal PrePir 8 cema
brate člene n vpeljane geste, da	tužbama, a da ne vesta ne zakaj da
uri in tri četrt običajna	P^«1 prepir, ne kdo da je ranil Coterja.
Pomorska oblastniia je priobčila listo	b«1 »» tekoči mesec 4L7/, z« jan izlln za jan -
, . . ........ ^ v	april 42 V, za marec-junij 43— vtrdnO;, rafiniran
izsub, po kateri je zgubilo življenje 9 čast-	73—73»^ Vreme: megla.
n;kov in 60 mož. Kdaj, kje in o kaki priliki,	--
ni povedano.	Trgovina z zaklanimi prašiči.
Sodi ee, da je zopet neka ladija zadela	Predvčerajšnjim je bilo oripeljanih na
. ,.»	tuka;šnii trg 156, včeraj pa 08 ziklanih prana mino, se pogreznila oziroma bila poskodo-	t-» 11 • u ^
' r & r	sicev. Predalo sa ]e vsa oba dneva tn « cer
vana. (ReB čudno, da so Japonci o laetnih izgubsh tako slabo obveščeni. Op. ur.)
Sankcijoniran zakon.
DUNAJ 28. Cesar je sankcijoniral šolski zakon, ki ga je Bklenil nižeavstrijski deželni zbor.
Volitve na Portugalskem.
LIZBONA 28. Zbornica je razpuščena. Nove volitve se bodo vršile meseca februva-rija. Nov parlament fe anide dne 3. maja.
I. vrate po 108 K. II od 90--100 K. Vpra-šavan^e veliko, blaga m«lo.
Zahvala. Podpisani se top'o zahvaljoje tem pe t m slavni zavarovajoči zadrugi »Croa-. tia< v Zagrebu na točnem izplačilu zavarovalnine proti požaru ter si uaoja priporočati jo caš ncem.
V Tratu, dne 28. decembra 1904.
Simon Skrinja r.
ie
opora r a
je danea zvečer ob pKsna vaja nameato v soboto.
Plesni veneefc « tombolo in šaljivo pošto priredi »Klub Nada« v eoboto, dne 31. decembra t. 1. v okrašeni dvorani »Mally« v u1. Tcrrente 20. Pri plesu bo sviral popo-Itn oikester. — Začetek ob 9. uri zvečer.
Darovi. Na upravo našega lista je po-elal g. Anton .Jurkič c. kr. poštar v Mokro nogu 1 K za božičnico družbe sv. Cirila in Metodija.
LeLO IiHK>. bo navadno leto in bo ime1 o on i, 'zmed kater h bo 67 nedelj in praznikov. Velika noč bo pozno, namreč dne
fridižili so oba v zaporu. Radarskemu cadeorn;ku v M 1 ah je bilo pa telefonično naročeno, naj poizve kaj natančnejega na mestu, kjer se je zvršil z'očin.
\z »Škratac :
Kaj more za to? e : Ali, Zorko, tvoje spričevalo je zelo slabo.
Zorko: Kaj morem za te, jaz ga nisem apioal. amu**k uč telj.
Razne vesti.
_ . . . . , a	Železnica na Mont Blanc. Francozki in
Jo. t prila. Predoust bo trajal 8 tednov »n
1	*	,	j	i d * zenir DupoBtal je izdelal načrt za gradnjo
4 dn;. Solnce in luna mrkneta dvakrat. Pri	^	J	. 6
, v . železn ee na Mont Blanc, na najvišo goro v nas bo videti oba .un;na in en eolnoiu |
mrk.
Na Medu Je bilo letos 2568 tujcev, za 155 več nego lani.
Slovenska obrt odlikovana v Ameriki. Na svetovni razstavi v Si. L u su v
Evropi. Generalni svet departementa Savo-jen je že dal svrje dovoljenje. Sodi se, da bo kmalo nabrana tudi potrebna glavnica. Železnica bi šla do viš ne 3852 metrov tsr bi bila dolga 18 in pol kilometrov. Od todi
pa do samega vrha bi vodi a maia posebna Americi ao bili s .rebrno kolajno odlikovani \ Mm'ie?. Troški so proračunjeni na 10 mi predmeti ljubljanske obrtne šole. Iatotako ljjonov franbov> a vožoja bi 8tala na vrh in
vozoja o? saj 40 frankov.
Iz Življenja ptic Mjžnost da ranjene in pchabljene pt ce n dalje žive, je veča, nego ee iteni v obče. Z vali okrevajo po ranah, zad(.bljen:h \s ed etrela, vdled pa^ti itd. ne-
neke
jerebice, da se je popolnoma br< z nog drža'a svojcev ter se veselo nadtl^e razvijala. In
so se
odlikovanje je dobila tudi strokovni bo a za čipkaratvo v Idriji.
»Notranjee«. DoVa nam je 1. št-vilka novega lista pod tem iin?nom, ki bo glasilo p->litičnrgs n gospodarskega društva za Notranjsko. List bo izhajal dvakrat na mesec	pr;gakovano hitro Xako te pjrt3Ča cd ter bo s al na eto 2 kron:. Uredn:žtvo in upravništvo je v Postojni.
Združena odbora ženske In moške	raVnotako eo našli Kazine, ki so se prav
podružnice sv. Cirila in Metodija v II.	<j0hro počutili, čeravno to v»!ed etrela ali
Bistrici priredita v čitalnični dvorani hotela	pg8ti jzgubili veči del kljuna. Znan je tuii
»II rijs« v ilirski Bistrici na Silvestrov večer,	g učaj o iako zvauem ster^arju (ralim cr x), dne 31. decembra 11*04. veselica z nastopnim j8 orez težave dalje živel ko ee je zale-
sporer.»m . 1. Gledališka igra: »Dve tašč «.	^ v brzoja?ro žej ter si pri ttm od.omil
•2. Ktken : »Plavaj, plavaj ladja moja«, ženski	eno pfrutoico. D vje ptice kažejo niep oti
z >or a Bj remljevanjem klavirja. 3. l'o-ster:	SVojim druž cam, ki so sa kakor si bodi po
»Naše g< te«, mt?an zbor. 4. I. Hladnik:	škodovale, p Sibno s: čutje. Večkrat sj že
»Pr: rknu«, dvospev a ^premljevanjem kla	opazovfcli, da to si v si.i pomagale. Tako se
virja. ."> I pav c: »SavBka«, Čveterospev. 0.	pnj.ovtdu,e o nexi lovs&i družb1, i^i je nlu-
Parma : »V petju ae oglas>mo«, ra< ški zbor.	gtjao nalete'a na par divjih kokoš. Ena ;e
T. žaljiva luter ja. S. S /obodna zabava.	bila slepa, druga je pa oči vidno prevzela
Začetek točno ob pol s. uri zvečer.	DjeBO preikibovanje; vodila je svojo druga-
Vstopnina « sedež-m 1 krono, etoj š^a 40	j ric0( prinašala jej hrane, ter bila vedni ob
et^tink.	njeni itrani. Ptice so sp'oh podvržene čud-
Ker je f!sti d -b ček namen'en v prid	nitn nezgodam. Z li 84 akoraj ueverjetao, da
družl)3,	prep.ačila hvaležio vsprejt-	fij je ptica ob letanju v Bvobudnem zraku
maje.	zlom-la perutn c > ; in vendar je rnano več
( bojstro l biccč , okolu >. ure, ee je	tak.h slučajev, ko S9 vtled naglega letanjn
v-'avu \ re 1 mestno :oinšo c< koleselj. Ie	maog.h ptic d« g-ijajo rame ce^gole. Dtžev
istega je izstopil človek tsr ie s pomočjo	n;k (Charadriu« p'uvlali?) in divja koioš se
vor.mka v dign i z ko'.eseljna druzega člo	večkrat ubijeta, ker v naglsm letanju trč.ta
veka, ki j»a je bil ve3 krvav. On in voznik	Gb zid.
sta ranjenca preneha v sprejemno pi-arn':	g kako silo da kte pt ce po zrAu, za
b in ša c?, a potem sta hotela od:t;. Vratar	to p »daja dokaz dejstvo, da je cekdaj na-
i.oloišnice — vide"', da ni kaka vsakdanja	vadni drugič (Turdus viscivorus) p »polnoma
r".ar u e ja vstavil z :rg vor m. tla ao	prebil 30 mm dehe'o otrledalao Sipo na ave
ra?a p ved-t iire ranjenca. I>oČ;m sta ona	tilniku pri Tuinuerrv ju. Mnogo pt:i.ev se
dva čtkal , je pa on poslal po redarje.	ubije s tem, da se zalete brzojavne ž C9. Po-
N», mpj tem je pa prišel k ranjeccu	m r^ke ptice trSijo večkrat skupaj ter se
z iravn k. tt-r koit^ativa), da je iati žs mrtev	tako poškodujejo. Morda en'en najzanimivej-
in da e bi p cer mrtev že prej, nego je b,l	gib tearečnih slučajev je bil p£Č ta, da je prinešen v holn šnic . Iooei je pa tri rane :• HJ jerebic istočasno priletelo v brzovlak,
eno na tre »uhu, en > na levej stran: (in taje	vsled česar jih je ot-talo 11 taknj mrtvih.
smatrana za smrtn,.« :n eoo na g avi. Ker je,	------------
kakor rečeno, zdravnik konstatova!, da je bil on; človek mrtev ž a prej, nego je bil prine šen v bolnišnico, je bilo vsled tega njegovo truplo preneseno v mrtvtšn co pri sv. Justu. V tem ča9U so pa prišli poklicani re-
Borzna poročila dne 2S. decembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.05— 19.07—, angležke lirf> K — do —.—f London tratefc termin K 239 tiO—240 10 j Francija K 95.25—95.50, Italija K 95 25—95.50 t italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija S
! 117.5fi—117.Č0, nemški bankovci li--—. —
avstrijska ednotna renta K 100--130.35, ograk
kronska renta K 97.90 yS.25, it&liiannks rent
102.s/4 103- ■/• kreditne akcije K «575--677.—
državnt železnice H 643-- 650 — Lombard! h
87.— 89.—, Lioydove akciip 718--7A3 —
Srečke: Tlaa Iv 326.-331 —, viedit K 475 —
do 485. -, Bodenkredit 1880 K 305.— 315.— Bo denkredit 1889 K 297.— 3C7 —, InrSke K 131 — do 132.— Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. uri pop.
Državni dolg v papirju n r. « srebru Avstrijska renta v zlatu
„ „ kronah 4°/0 Avst. investicijska renta 3'/j0/,, Ogrska renta v zlatu 4°/0
„ „ kronah 4•/•
>» /j
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 I>str. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini
Par!žka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — franeozka renta 97.57 a/0 italijanska renta 105.50, 5pan> ki ezterienr 90.60 akcije otomanske banke 592.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državi« železn p —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 8 ".C2 meniice na London 251.50, avstriiaka zlata rer 101.15 ogrska 4°/, zlata renta 101.80 Lfinderbo
turSke srečke 1*26.50 parižba hanka 12.60, italijanske m*"ridijonalnb akcije 761.— akcije B>< Tinto If .64. TrdDa.
London. (Skleni Konsolidiran dole 88', 16 Lombardi 3'/, srebro 28'^, Spaiaka -enta 89— ii. lijanska renta 104r,/4, tržni diakoet, 2:,/4 menjice n Dunaju —dohodki banke--izptačila ban*
— .— Ti dna.
Tržna poročila 27. decembra.
Budimpešta PSenica za april 10.21 do 10 22; rž ra april 7.96 do 7.97; oves za rpril 7 22 od 7.23; koruza za maj 7.66 do 7.6/.
Pšenica : ponudbe srednje ; povpr<tSevan'f omejeno, trdno. Prjiaja 15.00» met. st., do 5 stotink r. išanja — Druga žita 5 stotink zvišanja. Vreme : /.mrzlo.
tr»m*n okus kav« doteiMa • prlmeisnism
Uydroue žitne kave
POSKUSITE' O—	Viorm <ir»ge>YOiin<».
Coiln* 5 .C DOi3>* tKSOh franco.
DOMAČI PRIJATELJ"
• »em odierr.AJc«m	ir>+%4ćn±
T'jjđrcia Iciarna jitit* Ari t 9reja-V7JI.
v pet3k	danes
100.40	10i'.i0
100.40	100.30
llS.tO	119/0
u 0.%	1OO.5O
91.20	91.V0
:is.6.>	118.65
97 95	i-H.—
8S.70	83.75
1633,—	1629.—
675 —	67J.—
■239.62V,	239.75
117.o7 V.	117 60
23.51	23.51
19.07	19.07
95.271/,	95 30
11 32	11.32
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odrašcene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slite na porcelauastili ploščah za spomenike
Najnižje konkurenčne cene.
KKKKK«W«KXKK«KKW
ZA NOVOLETNO DARILO
velik izbor ur
zlatih, srebrnih in kovinskih po jako ugodni Ii cenah
Urarnica CAVESSO, Corso 19.
i ^^
u
nar
Razglednice „Narodnega Doma" I in druge ima v zalogi J
3anko Jrošt
am- TRST
,,Narodni Dom'^
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna. Japonska izguba.
TOKIO 28. Vo aska oblhstnija je pri darji ter bo ona dva človeka povabili na obSda litt> )*gul», p> ktittii je bilo ubitih 33 stražnico v ulici (iiueeppe Pariii. Tam ara ; č«»Btaikov, 65 pa ranjen h, Dajbrž pred Port povedala, da je bil pokojni .'il litii t€Žak Arturjem.
H u v r e. (Sklsp.) Kav» 8antos gooH a^ir rage za tek. mCBec po 5>0 kg .^0 — frk, sa marec
:>C.t0.
Hamburg. (Hklep pop.) Kava Santoa go ^ average za dec 4» V, -vareč 41—, za ma] 411/, za ftepienober 4"ivzdržano Kava Bio uHvad-locc .'4.— 41, navaOiift r*«r.n.i» 4 2—44. navtdia dot.i 44—4«
ti a m H u r g. 'Sklep ; Sladkor zn dec 2H 76 zr ian 2^.83, zs febr. 2 '.05 zs irarec. 15 z> puil '2^.25, za maj 2^.40. — Mirno. — Vreme: blago.
London. Sladkor iz repe eurov l-A:/ie ^ Jiva 15 6 ^h. Stalno.
n 1 a d k o t mzemski Centrifogal piie, prom;j; K 66.50 do 68.00, za september h. —.— do —. -maier-avg. 66.50 do 60.—. OoncasH^ Melisp : p.-omx tto K 68.30 do 69.30, za sept- K <—. ~ —.—^ marec-avg, 68.30 do 69.30.
New-YorJt. (Otvorjenje,* Kav« Itio bh dobave, vzdržano, 5 stotink zviSaajfl nespremenjeno.
Pariz. Kž za tekoči mesec 1^.10 ri »r anuvar 1«.50, za januvar april 10 75 Zi< m rec-junij 17.25 (mirno.) — PSenica Zi. teTcfi in -sec 23.65 za jauuvar 218o, za MiauvAr-april 24.25 za marec-junij 2480 (stalno). — M< ha za te koc-i mesec 31.05 za jan. 31.3»} zn j^nuvar-april 31.70, za marec-junij 32^0 (stalni).	'iepično
olje za tekoči mesec 4>.75, zu januvar 45.'0 ze januvar ap»il 45.7:» za mai - nvguat 45 tO (mirac Špirit za tekoči mesec £0.50 za jan 4!) 25 z* januvar - april 48— za maj-avgust 46 25 (mirno. Sladkor surov 88° uso nov 37n/t-a8 — (stalno)
Tovarn« pohatve*
Aleksander Levi Sflinzi
. ' ulica Tesa Sv. 52 A
(v lastni hifii.)
ZALOGA:
Pisizza Ros&rio (šolsko poslopje).
Bprejemajo so vsafeoyrsi.ca tlela tnći oo posebnih načrtih.
rova? tvenlb br^apladsc ii frpu^-
■•B»««Mfl»lt

Sprejemajo se vsakovrstna dela, in po -' posebnih načrtih.
a*- Mrnan mi brezplačao ia fraato.
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITflLIfl —
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
===== TRST =====
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
v
I
l
i I i
P
• M *9 *
M»a ui
H
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s strojevnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNIG0J
m dei Rsttori šle?. 1 (Rosario) - v Trstu - lit certve S?. Petra ? Mši Marenzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
aC Vsaka konkurenca je izključena.	Rlbum pohištva pošlja se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).

I b ; rajema »varovan a floveSkeea fiv-I I eoja po najraninvrstnejSih kombinaci-| )«h pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je agodzto zavarovanje na doživetje in smrt x emanjŠujočimi se vplačili.
Vsak dlan ima po pretetu petih let pravico do dividende.
„S X? A W S A"
vzajemna zavarovalna banka v Fragri.
Rezervni fond 29,217.694.46 K Izplačane odškodnine: 78,324.623-17 K
Po velikosti dra ta vzajemna zavarovalnica naše države s vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti | požarnim škodam po najnižjih cenaL. S Škode ceniuje takoj in najakuntnejp. t Uživa najboljši slove?, koJer praluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokorintne namene.
MT ULICA CASERMA št. 6 PRODAJALNICA manufaktur
in drobnarij, bombaževine, fuštanja, izgotov-Ijenega perila, krp itd. itd. —	-
~~ ' vse po najnižjih cenah.
Ivan Visintini.
JAKOB SOTLAE
Via dei Bacchi 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve | vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na debelo in drobno. tm~ Dostavljen je na dom.
Pekama in sladčičarna
FRAN MILLANICH
Trst — nlica Commereiale 7 — Trst.
Tnkr*t na dan pvtž kruh	vra:e. Rgz-
naši ne nadom. Sprejfma naročbe na sladčke itd. o priliki porok in krstov. Najugodnejše cene.
Črgovina z manufakturnim blagom
Barriera vecchia II. - ANTON SANCIN - Barriera vecchia I .
Zaloga perila, blaga od same volne za ženske obleke, velik dohod barhanta (fuStanj). veleur in pletenin; zaloga imb o tiranih in flaneliranih pogrinj al. bele in barvane srajce za možke. maje. spodnje hlače in delavske hlače; bogat izbor ovratnikov, zapestnic ln kravat.	Moderci in drobnarije. 'Vg
-------- —_ Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence.	—
JUST STEANSIAK

Piazza Nuova št. i fex Gadola)

X
Novaprodajalnica platnine in bombaževine Fuštanj, novost, v najbogatejši izberi
Odeja imbotirana od goid. 3— više; najfinejšega
zatena od gold. 6*50. Kos bele močne kotenine, dvojne širjave za 6 rjuh gold. 7a50.
^ ^ i:

ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvodenec. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst.
Zastopnik tovarne ioles io motololes „Pncb".
BW Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. I>astna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. "i Velika zaloga pripadkov po tovarniških conah
TELEFCN štev. 1734. . —




mm- URAR -m
F. PERTOT
Trst, ni. Poste nuore 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega, Schaffhause Longi-nes, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske j T"K?rar za birmo	ure za gospe.
popravljanja po nizkih cenah.
t u
Gostilna T. MAJCEN |
nI. Nicolo Macchiarelli 34 (ex F orni).
Toči istrska in dalmatinska mi beli ojolo, posebna
tirolska mi Prve vrste pivo.
Gorke in mrzle jedila.
Sprejema naročbe na kosila in večerje.
XB. Za družino istrsko vino po 36 od 5 litrov naprej po 3-1.
I — „SANUS"
j novi higijenični zobotrebniki
OGLAS.
Udano podpisani si častim javljati cenjenemu občinstvu, da sem ustanovil	ne 1. novembrom t. 1.
novo tržaško pogrebno poOjetje „pietas"
V ulici Vincenzo Bellini Št- 13 (zraven cerkve sv. Antona novega).
To moje podjetje je bogato preskrbljeno z vozovi, tako da zamorem zadostiti vsem zahtevam. Ob jednem naznanjam, da sem nastavil kakor voditelja g. Alojzija Montaiiellf, ki je dobro znan v celem mestu, k*r je že služil nad 30 let pri vseli dragih podjetjih ter se odlikoval z zvestim službovanjem in točnostjo v svojem poklicu.
Za udobnost cenj. občinstva se nahaja sprejemanje naročb tudi v ulici Torrente 30 (Ponte della Fabbra) v prodajalnici z mrtvaškimi predmeti „Concordia".
Nadeja je se podpore cenjenega občinstva beležim
?van Eaurencich.
a
™ jftanu/akturna trgovina ca §
TRST - ul. Belvedere 32 - TVST |
t »
ft » )
Fuštanj za krila širok 90 cm po 36, 42 novi. Fuštanj veleur od 27 novč. dalje, bel, siv in piquat fuštanj. Kofenina bela in siva. Maje, šfaji in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za možke in ženske. Krila, nogovice, čipke in žamet, kakor tudi raznovrstne drobnarije.
Za novo leto
se vdobi v pekarni in slade, ter lastni tovarni biškotov
RLtOJZId DUGUblK
TRST — ulica Barriera vecchia 25 — TRST
i mandolat, raznovrstne sladčice. milanski bomboni Sprejema naročbe na sladčice. torte itd.
Kdo želi dati?
za novo leto kak lep dar?
poda D:ij se v dobro znano {»rodujuliiica zlaUMiinc
Barriera T n lf n h P p (J 0 0 i Barriera vecchia 21 d U M) U UlflOOl vecchia 21
Sprejema vsakoje poprave brez konkurence.
Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno bišxotov
Josip jVSreuk
TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST :{ krat na dan svež kruli, raznovrstne inoke prvih ogrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe 7.1 sladčice.
a
disinfektirani perfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
COMINI, Trst Barriera 2S
i
Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se po&a v
[prodajalnico
I »zgotovljenih oblek
Barriera vecchia 5
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLO V AN JE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
a-f-MIR O DIL NIC Aa
čmiliju Cumar pok. friisrika
TRST — ulica Belvedere štev. 51 — TR3T Podružnica :
Opčine 209 zraven kav. „7\\Y Elettrovia".
vdobiti pri upravi Uelika izbera in zaloga
99
Edinost*'
iip, žebljev, barv. fiopičev. mineralnih vod. vinskega špirita, voščenih in lojevih »več. Kisline, laneno olje, navadno in dišeče milo.
I
kjer sc \saki dan izdeluje obleka - v lastni krojačnici. —
„Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska proga.) - Bratje COSULICH.
Nova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzopar >b:od
a I ULI A
Zaloga
izvozno-marčne (Ejcport-Marzen)
in vležane (Lager)
5500 ton odpluje dne 31- decembra v Nori York.
Potnina znaša III. razred K 180.—, II. razred K 250. — , I. razred K 300.—.
Potrežba in hrana (vsak »ian svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila se je obrniti na društ;vo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2
.►dčekih in v boteljkah, kakor tudi
iz t.»varne Bratov Reininghaus
ISteinfeld pri Gradcu.
^ Zaloga jtfattonijeve (jiesshubler
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
? ANTONU DEJAK junior
TRST
Via degli Artisti štev. 1
^laisiSsir
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv- 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, »rebrnine in šepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave •rebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Gene zmerne.
SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICI
vpisana zadruga z neomejenim jamstvom, v Golici
Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr.
v lastni hiSi.
Hranilne tIost eprejt:m»jo Pe od vme^a če tudi ni o an društva in 8=5 ol>refctu-jejo po 41/S!0/o> ne fla se o ib jal rentci davek.
Posojila dajejo f3* ssmo elanom in s'oei" na meDj ce p > °/0 in na vknjižbe po o ®/0
Uradllje vnaki iIhh od 1). do 12. lire d pol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje Minili vlo* leta 1902. Kron 1.479.000 FoStno-bran. račun štv. 837.:-15.
Oglas.
V nevo otvorjenej kleti se nahajajo sledeča dalmat nska vina : crno po .... nove. opolo .... :>(> „ belo .... 40 „ žganje v zaprtih botiljkah po 80 novč , fino dalmatinsko olje po 48 novč
MAKALE & KULUŠIĆ
Chiozza19 M loriata ji SsfteiliCO" ehiozza19
ulica dele Potite br. 6
LJUBLJAJNSKA KRED1TISA BANKA- v LJUBLJANI
_ _ _ _
Podružnica v Celovcu. Poino vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Kupuje in prodaja
t(f ***** res t, uiutbIIi pisem, prijjrltev. komuaftlnifc - b	«rečJL, d*laic,	aovotav hi devi*
Zamenjava in eskomptnje
Ssžrebue vredaostne papirje ia TCOvtfuje eapale —	kupona. - .	—.
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srećke proti kurznf ■	Izgubi	- .
Vio-. ulu e in dlv;rvKuiuJo voi&dks sen iriinaite kavcijo. i^itompt *M i**am*o jmmau>*> ^išfe	jfit	-a sireČ2!M-
Podražidoa v Bpljotu Denarne vloge vsprejema
» tekočem r ićunu ali na viožne kajižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vlo<e 'i _	= dne vidi ga.	____=
Promet m deki in nakasnioamt.